100—125 Din, 7—9 tednov stari 225—250 i)in, 3—4 mesece atari 380—450 Din, 5—7 mesecev stari 500—550 Din, 8—10 mesecev stari 600—» 780 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din. 1 kg žive teže 10—12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16—17 Din, Prodalo se j« 275 komadov. Mesna csna t Mariboru. Volovsko meso 12 do 13 Din, teiečje meso 15 do 22.50 Din, svinj* sko sveže meso po 15 do 27.50 Din. «Tv0 Maribarski tig. Na mariborski trg 1. junija so pripeljali špeharji na 32 vozeh 68 zaklanih svinj, kmetje 14 vozov sena, 10 vozov otave, 8 vczov slame in 12 vozov škopa. Svinjsko meso je bilo po 15—27.50 Din, krompir 1.50--2 P, seno 90—140, otava 120—140, slama 60—80 Din, snop škopa 1.50—1.75. Pšenica 2.50, ječmen 2 —2.50, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 3—3.50, fižol 5—7, grah 10, čebula 4, novi krompir 10, 1 kumara 10—20, karfijola 5—15, fiesen 15—20, kislo zelje 5, kisla repa 2, jabolka 6—10, suho slive 10—12. Mleko 2.50—3, smetana 12—14, jajca 1—1.25, mecl 20 Din. 1 koko3 S5—i5, par piščancev 35—75, 1 raca 35—40 D, 1 gos 70—90, puran 70—140, kozlič 90—135 Din. Na maribotski scjem dne 23. majnika 1929 je bilo prignanih 15 konj, 16 bikov, 67 volov, 342 krav in 23 telet. Skupno 560 komadov. Cone debeli voli 9.50—9.75 Din, poldebeli 8.5CM 9, plemenski 6.50—8, biki za klanje 8—9.50, klavne krave 7.50—8.50, plemenske krave 6.50 do 7 Din, molzne krave 7 do 8 Din, brejekrave 7 do 8 Din, tnlnda živina 7.50 do 10 Din, teleta 12 do 18 Dfn. Prodanih Je bilo 878 komadov, od teh »a Izvoz v Avstrijo 43, v Italijo 85 komadov. Na maiiborski stjp.jski sejeni dne 31. oaja je bilo pripeljanih 284 svinj; cene so bile sledfi;Tr: mladi •prp.šifi 5—R tednov starl komnd Vremenska napoved za mesec juni), Vremenski prerok Adolf Brieskorn napoveduje za junij to-le vreme: Začetkoma noči hladne, vetrovne in oblačne, na.ibrž nevihte in dež. Od 4. do 5. toplejše, oblačno in mestoma neurja. Krog 8. soparno, možne nevihte % nalivi in ohlajenjo mimogrede. Za tem lepo in1 toplo, neurja samo le tu in tam. Krog 18. se bo vreme splošno poslabšalo, nekaj dni bo stalno slabo, oblačno, nevihte ter dež, vetrovi in precej hladno« Za tem dviganje toplote in spremenlji« vo. Krog.27. nevihte in hladno. Dne 29* in 30. vetrovno, menjaje oblaCno in kra jevne nevihte. Ea ^isefjradziike in viaičarje. Opozar, jamo na predavanje z demonstracijo* ki se vrši v nedeljo dne 9. junija v Vin. in sadjarski šoli v Mariboru, ker je sila važao. Razpravljal bo namreč strokovni ucitelj gospod Franjo Vojsk o zatiranju trsnih škodljivcev in bolezni. Tejj razpravi bo sledil prost razgovor zanimancev o tem predmetu. Zečetek ob 9. uri dopoldne. Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš, ki prireja to predavanje, vabi poleg svojih udov vse, ki se za predmet zanimajo, zlasti pa našo mladino! Ezvoz lesa iz naše države. Jugoslavija je leta 1928 izvozila 2143 tisoč ton lesa v vrednosti 1620 milijonov Din, 1. 1921 pa 1758 tisoč ton v vrednosti 1288 mili* jonov Din. Od celotnega našega izvoza to znaša 25.13% (leta 1927 20.13%). Kam izvažamo les? Na prvem mestu je Italija, kamor od leta 1923 gre 60% vsega našega lesncga izvoza v vrednosti 855 rnilijonov Din. Na drugem mestu pa ja; Madžarska s 13.21% (leta 1927 6.50%, vi vrednosti 198 milijonov Din. V Grčijo; se je uvozilo našega lesa v vrednostj 158 milijonov Din, v Nemčijo za 94, % Francijo za 52, v Avstrijo za 46, v Ar> gentino za 41, v Anglijo za 38, v Zedi«, njene države za 21 in v Švico za 20 mi« lijonov Din. Stanje hmsljskih nasadov. Žalec % Savinjski dolini, 31. 5. 1929. Vr|mea« ske razmere so bile od našega zadnjegai poročila razvoju hmeljske rastline u« godne, ker smo imeli primerno drievno temperaturo in tudi zadosti padavin^ V zgodaj obrezovanih nasadih je rast^ lina tuintam že dosegla polpvico drgs gove visokosti, o pozneje obrezovanilj je pa zrastla 1—2 m visoko. Vob5e ji stanje ugodno. Zemlja v Jhrri,elji|5ib. %i je že ponovnp crahljala ln ofilstUa plfl^ vela, v krepkih vrtovib. so se pa vratf 2e lahko obsipavale Jn zalistnikov otr^ bile. V nekaterih delih okoliSa jo tud| nevihta s točo povzročevala nekQ,j 8ko| de. — Minuli teden se je večja lanskega hmelja prodala po Din za kg. POZCHd f POSdffU. Franc Planinc, kmet, Videm. Mnogo se je čitalo po raznih časopi»ih o zimski pozebi v enem ali drugem vinorodnem okraju. Eni zanikajo pozebo, drugi preth-avajo. Vzemimo resnične in očividne podatko zdaj, kcr se dajo otipati, čo jih. eden ali drugi videti noče. Mnogo je še takih, ki pravijo, saj ni tako hudo, ker lepo odganja. Daj Bog, da ne bi bilo in da nobeden od nas ne bi več dočakal tej zimi enake. Kmetujem že 33 lst in še ni bilo v ?Rojcm irti v sosednih vinogradih opaziti zimske pozebe. Letos Vam pa podam očividno škodo mojih dveli vinogradov, od katerih leži prvi bolj proti zahodnojužni, zaveterni legi, drugi na vzhodno južni opoldanski legi na 255 m nad m. visokem griču Libno, cbčina Videm. iVinograd je bil zasajen lcta 1895 in 'drugi leta 1910 nekaj s cepljenimi korcnjaki in drugi korenjaki na zelcno pocepljeni in pogrubani s sortirano z različnih vrst naše trte, na tri amer. podlage: Plavec cepljen na Portalia ima 59% mi-tvih očes od 100. PJavec «:ep}jen na Monticolo 54%. Kavščina cepljena na Portalis 25%. Frankinja cepljena na JMonticolo 25%. Frankinja ccpljena na Teleki 9 ima 29%. Rivcek cepljen na Portalis 25%. Rivček cepljen na Montifolo 5%. Portugalka cepljena na Portalis 94%. Portugalka cepljena na Monticolo —. Imperial cepljen na Portalis 96%. Žlahtnina cepljena na Portalis 94%. Volovna cepljena na Po/talis ima 68%.Kraljevina (Moravna) cepljena na Portalis 96%. Magdalenka :.'AngevJni) cepljena na Portalis 95%. PJ&gdalenka (Angevini) cepljena na Monticolo ima Od trte, na zeleno cepljBne. ni pri meni pozebel niti eden komad, naj si bo ene ali druge vrste. Največ so zdvžali mladi nasadi, cepljeni na Gothe. Stari nasadi na Portalis so pa »ajve5 trpeli po različnih vrstah. Pretežna večina v našem okraju ima precepljene vinogrado s plavcem in kavščino, de loma frankinjo, rivček, volovno in kra Ijevino. Iz tega je posneti pičlo polovico pridelka nastopno jesen, ako bi ostalo brez uim. Torej vsa prerokovanja ne pomagajo nič, rano ali pozno rezati, ker radi par očes na koncu rozge se ne inore oblika trte pustiti, ker bc je mnogo šparonov moglo porezati. Sedaj pa gledati v bodočnost, kako §e bo izhajarto! Vinogradniki nimajo nikjer prave zaslombe in zaščite. Kara Jadramo, kam plovemo? Leta 1925 je bil s!ab in pičel vinski pridelek, ki se ni dal vnovčiti, leta 1926 je vse toča uničila, leta 1927 ni bilo tudi tam nič, kjer toče ni bilo, in leta 1928 stojimo na istem mestu, ki se zopet v denar ne da spraviti. Kar nam je lansko leto od suše ostalo, nam je čez zimo zmrznilo. Semena, krompir, fižol in koruzo je bil marsikateri primoran kupiti, imaš novac ali ne. Sedaj nam pa prihaja čas škropIjenja in kje vzeti denar za galico, ker bo že vsi prodalčki pometeni za preživež in semena. Tisti, ki so opazovali po3ledice zimskega mraza in njega po- tek, so se pravočasno obrnili na pristoj na mesta, da so jim priskočila na pomoč v toliko, da dobijo galico po znižani ceai 4^ Din. Pri nas se jo pa samo govorilo in obetalo, da se bo skrbelo za dobrobit kmeta in revnih, a storilo se ni nič! Prosimo višje činitelje, da priskočijo v letošnjem slabem položaju v eni ali drugi obliki vinogradnikom na pomoč, da zašeitijo njega vinski pridelek, glavne dohodke našcga okraja, ker št. 9 nam ni nobena v prav hvaležnem spominu. Leta 99 smo bili še v vinogradnišldh povojih. Leta 09 ga je bilo preveč iii slabe kakovosti. Leta 19 ga je bilo malo in kislo in leto 29 ga bomo najbrž zopet na brente šteli in je še to vprašanje kaksno bo. Lanske zaloge, kdo jih še ima, bodo prav prišle. Ceie aca na sw€i Cene žila so na svetovmh tržiščih zadnji čas znatno padle. So sedaj za 25% nižje kakor lani v tera času. Povod padanju cen so clala poročila iz južnozapadnih delov Zedirsjenih. držav Sev. Arnerike o ogromni žetvi, ki jo je priča kovati v letošnjem iuniju. Poleg pričakovanja jako bogate nove žetve so vpli vale na padanje cen tudi velike količine starega žita. Te zaloge so znašale v Zedinjcnih državah mesca maja 3795 milijard 890 milijonov litrov, dočim so v maju lanskega leta znašale le samo Ł004 milijarde 415 milijonov litrov. V K.anadi znaSajo zaloge 3664 milijard 10 milijonov litt-ov, lani pa so znašale 2636 miiijard 1S0 milijonov litrov.  Zadnja leta se konkurenca žita iz  Zodinjenih držav na svctovnem tržišču ni toliko občutila, četudi so Zedinjene država največji producent (pridelovalec) pšenice in koruze na svetu, ker se je večina te proiavodnje kcnsumirala (potrošila) v Zeclinjenih državah samih Zadnji čas pa po ameriške žitnice tako napoinjene, da je spričo pričakovanc nove bogate žotve potrebr.o misliti na izvoz žita iz Zedinjenih držav. V to svrho so žel~znice svoje tarife za prevoz žita v inozemstvo do 30. septembra znatno znižale. Isto so tudi storile železnice v Kanadi (ameriški državi sevorno od Zedinjenih držav), ki je sedaj sploh največji liferant pšenice na svetu. Kanada je pri svctovnem izvozu pšenice udeležena s 50%, pred svetovno vojno pa samo s 15%. Kanadski poljedelci, ki so organizirani v zadrugah, so se letos zaračunali, zadrževali so pšenico, pričakujoč višje cene. Med tem pa je v mescih januarju in februarju Argentina s svojim žitom prepiavila trg ter tako temeljito pokvarila račune kanadskih polje delcev. V Argentini je zadnja žetev bila jako obilna. Ker so tamošnii poljedelci večinoma najernniki brez prcmoženja, je težnja vseh, da S3 žito čim prej proda. To se je v Ietošnji zimi tudi zgodilo, toda dosežene ccne so bile tako nizke, da so poljedelci splošno nevoljni. Pad cen na svetovnem trgu je zadel tudi evropske pridelovalce žita in tr- govca % žitom. Tako se poroča \z Budimpešte, da so ogrski prideiovalci pše nice in trgovci s pšenico pretrpeli velike zgube. Po zimi so pšenico zadrževali, zahtevajoč cene preko cen na svetovnem trgu. Sedaj se je pokazalo, kako slab je bil ta račun. S». * IC€IR ita ^mt i#^Ł. »Slovenski Gospodav« je ža marsikaj napisal v korist in obrambo našega posestnika, naj torcj napiše tudi nekoliko vrstic v prilog onim, ki iščejo posestva. Lansko leto sem iskal stanovanje in obrnil sem se na neko tvrdkojta mi ja v resnici svetovala Iepo hišico ob pei^iferiji srednje velikega mesta, za naslov pa je zahtevala 80 D. Ker se mi je zdelo predrago, sem odklonil, šel v bližnjo trafiko In ondi brezplačno zvedel za na slov, dva streljaja daleč. Že pri naki drugi priliki so zahtevali za enak slučaj 40 Din za uslugo, kojo vsaka uprava brezplačno stori. A to še ni bi!o clovolj; nasedel cem ša enkrat V Iistih sem zaporedoma čital oglasa o krasnem posestvu, z lepo lego, lepim poslopjem, toda brez natančnejšega na slova. Obrnil sem se torej tretjič na neko tvrdlvo in zastopnik me je peljal čatrt ure izven mesta, kjer sem našel ža davno popolnoma zasedeno poslopje. Oddano je bilo žs pred meseci in gospodar mi je prigovarjal, naj kar kupimo, češ: plačal boš kupnino, odakodnino za posevke in fundus instructus, a povrhu boš moral še to popravljati, kar so meni prikrili in utajili. Streha, ograje, okna, tla, vodovod, gospodarska poslopja: vse je bilo lepo prepleskano in polagoma je jela gniloba gledati izpod barve. S l.upčijo torei ni bilo nič, a posredovalcu sem na veliko veselje navzočih plačal 300 Din, dasi ni o posestvu nič razumel in je le gori omenjeni gospodar dajal potrebna pojasnila. Celotna cena pa je bila približno tolika, da je bilo posestvo eno tretjino v resnici vredno, druga tr,etjina bi znašala odškodnina za poscvke, a tretji del je bil čistl dobiček oglasujoče stranke. Vrhu toga bi bilo treba še nekaj desettisočakov za popravila! Tako sem torej zgubil skoro tisočak dinarjev za potovanja, odškodnine za posredovanja in sem danes ondi, kakor pred letom dni. Na imenovanem posestvu si podobnl reflektanti z raznimi posredovalci kar podajajo roke v veliko veselje stanujocim strankam. Tako bi ne smelo biti ne v Ljubljani, ne v Mariboru in ne v — Celju! Kupce pozivamo, naj vsak podoben slučaj v listih obelodanijo! Sv. Barbara, dne 31. majnika 1929. Fran Klemenčič, posestnik. Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo dne 9. junija popoldan ob dveh poučno predavanje pri čebelnjaku gospoda Rebov-a v Košnici pri Celju. Vsi čebelarji in prav vsi, kateri se za to lepo panogo kmetijstva zanimajo, so uljudno vabljeni! Odbor.