Na večer.
lejte, glcjte mati,  kako se tam 4na zvezdica tako leptf leskeče mej drugimi zvezdieami. Čigava zvezdica je ta ?a takii je TpraSala Mlica srojo mater, ko sto v večeraem mraku sedeli na hišuem pvagu pred hiSo in ste ravno angelJ9ko češ&nje odmolilo.
rTo le Bog v neljesih zna, ljuba moja, 011 ki je zrezdice ustraril. Nihfia na zeralji ne \i za svojo zvezdo."
nOj saj ste mi nU večkrat rokli, da ima rsak Clovek svojo Z7ezdo, ia (5ni dan, ko je bratec uinrl, rekli ste, da s& je z^ezda utrnila."
nDa, utrnila se je svitla zfezdiea, ko jo troj bratec umrl; o kako je poprej svitlo žarela, še bolj nego li ta, katero si mi zdaj jiokazala." 0 Milica, bodi pobožna, da bodeš tudi ti imeja svitlo zveztlico na nebu," rečejo msii svojej hčerki Milici.
Milica je bila tflio in gledala je mater. Ali ko je videla, da so s« mati solzili, položila je glavo t matcriuo naročje, in tucli njeuo oko jc biio v solzali, v katerii je tudi zaspala. V spanji se je igrala z Ijubim bratcem itt je videla svojo svitlo zvszdo.                                                             I. Z.