-'X,

mn

rta v gotovini '

nstveno dejavnost mladin^^^
letnik • cena 45,00 din

revija za teh
september

Tosol h

Mitja Tavčar

drobne zanimivosti

Ladja v steklenici,
delavnica v steklenici...

Gradnja prelepih ladijskih modelov v steklenicah
sodi med vrhunske modelarske spretnosti. Spraviti
trijambornik ali še večjo ladjo z jadri in vrvmi in vso
opremo skozi le dva ali tri prste debel vrat stekle¬
nice pač ni kar tako.

Višek podjetnosti pa je model, ki ga je zgradil Jonny
Reinert iz vzhodne Frizije. V 20-litrski steklenici je
zgradil model delavnice, posadil za mizo fanta, ki
mu je na moč podoben, na mizo pa postavil drob¬
ceno stekleničico, v kateri nastaja še bolj drobna
jadrnica iz nekdanjih časov.

Bojda je bilo najhuje prav z jadrnico, kajti vrat
drobne steklenice je komaj tolikšen, da gre skozenj
vžigalica. Potrpežljivi Jonny je poskusil nešteto¬
krat, preden mu je uspelo — njegova gradnja pa je
na častnem mestu v krajevnem muzeju.

Bi poskusili kaj podobnega?

masa 35 odraslih afriških slonov, pa se orjaška žival
premika sorazmerno počasi, kvečjemu do 24 kilo¬
metrov na uro. Posebnost je nedolgo tega ugotov¬
ljen podatek, da dosega moč mišic v kitovem repu
do 370 kilovatov ali 500 konjskih moči!

Gledamo sadno drevo — in pogled išče sadeže,
prezre pa listje okrog njih. Izračunali pa so, da je
treba za vsak grižljaj breskve vsaj 35 dobro razvitih
listov, kjer poteka presnova drevesa.

Aluminij sodi med najbolj raztegljive kovine na
svetu. Iz samo 680 gramov aluminija je mogoče na¬
praviti nadvse drobno žico, ki bi segala po ravniku
okrog in okrog Zemlje.

Šest desetin vseh železniških prog na svetu ima
razdaljo 1435 milimetrov med obema tračnicama,
kar pa še ne pomeni, da je tako povsod. Najširše
standardne proge imajo razdaljo 1676 milimetrov,
pred sto leti pa je v Oregonu v ZDA vozila železnica
hlodovino po tračnicah, ki so bile kar 2438 milime¬
trov vsaksebi. — V Angliji so še zadnji ostanki prog,
pri katerih je bila razdalja med tračnicama samo 381
milimetrov.

Modri kit je največja žival na svetu, saj tehta do 200
ton in meri 30 in več metrov v dolžino. Čeprav je
masa velikega odraslega modrega kita tolikšna kot

Najmanjša parna lokomotiva
na svetu

Modele železnic že dolgo poganja samo elektrika —
drobni elektromotorji poganjajo tudi male parne lo¬
komotive, ki merijo tire in kretnice. Nemška mode¬
larska firma Muller iz Hessna pa je začela izdelovati
prave pravcate miniaturne parne lokomotive za ši¬
rino tirov HO. Lokomotivo BR-85 na naši sliki na¬
polnijo z 8 kubičnimi centimetri vode z injekcijsko
brizgalko. V kotlu male lokomotive je električni
grelnik, ki zmore 16 do 48 vatov moči in ki oskrbuje
lokomotivo s paro za 10 do 15 minut vožnje s polno
hitrostjo. Seveda pa grelce napaja elektrika, ki jo
mala lokomotiva na običajen način črpa iz tračnic.
Te morajo biti lepo očiščene, saj so električni tokovi
precejšnji, stične površine med osmimi kolesi lo¬
komotive in tračnicama pa sorazmerno skromne.

TIM 1 • 84/85 1

TIM 1

September 1984 23. letnik

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik,
Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬
kovšek, Amand Papotnik, Lojze Privšek, Marjan
Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni
in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja
10-krat letno • Celoletna naročnina 450,00 din, po¬
samezna številka 45,00 din • Revijo naročajte na
naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel.
213-749 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo
Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬
ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

SLIKA NA NASLOVNI STRANI

Ustvarjalnost mladih tehnikov sega na vse širša po¬
dročja. O tem zgovorno priča prizor z razstave iz¬
delkov udeležencev letošnjega srečanja mladih
tehnikov v Novi Gorici.

186671

KAZALO

prva stran

Na misel mi prihajajo vsi mogoči uvodi v tole prvo
številko letošnjega Tima. Na primer takle uredni¬
ški: Že zopet smo skupaj. Na začetku vas vse
prav lepo pozdravljam in vam želim veliko
uspeha pri učenju ter pri delu v prostočasnih de¬
javnostih. Ali pa: Končno smo dočakali težko pri¬
čakovani začetek pouka in z njim izid prve šte¬
vilke Tima, ki vas bo tudi letos po svojih močeh
obveščal o vsem, kar vas utegne zanimati. Pa še
intimno: Kako ste kaj? Jaz se imam kar dobro,
čeprav sem se pošteno spotil preden sem spravil
skupaj tole številko...

S katerekoli plati pogledamo, je zdaj menda
jasno, da pisanje uvodnikov sploh ni tako eno¬
stavna reč, to boste že morali priznati. In ker je
treba takih napisati kar devet  v enem letniku, sem
sklenil, da bom tole rubriko tako kot svojčas raje
porabil za odgovore na vaša pisma. Malo bomo

poklepetali, objavili del kakšnega zanimivejšega
dopisa, odgovorili na kakšno vprašanjce, pa bo.
No, morda vsa stvar niti ne bo tako preprosta,
posebno na začetku, ko se tudi vi še niste prav
spravili v tek. Prav zato vas vabim, da na kakr¬
šenkoli način sodelujete v reviji, čim več se boste
oglašali, tem bolj bo revija pestra in zares vaša.
Torej, prisrčno vabljeni k sodelovanju in na svi¬
denje v prihodnji številki.

Urednik

2  TIM 1 • 84/85

prvi koraki

Amand Papotnik

Baterijska

svetilka

Tokrat bomo izdelali baterijsko svetilko iz večje
plastenke (tekoči detergenti in podobno). Vaša
naloga je, da si pozorno preberete opis, ogledate
fotografije in na tej podlagi izdelate sestavno risbo
v narisu (glej 1. št. letnika 83/84). Nato izberite
ustrezno gradivo (plastično embalažo in električni
material), orodje ter svetilko, seveda, izdelate.

Material

Za izdelavo ogrodja potrebujete plastenko in pla¬
stičen kozarec. Za kabel izolirano bakreno žico.
Za priključka uporabite pisarniški sponki. Bate¬
rijski vložek, žarnico in grlo ELO (nakup).

Orodje

Flomaster za označevanje na plastiki
Škarje

Izvijač za montažo

Delovne tehnike

Merjenje in označevanje na materialu

Izrezovanje

Vijačenje

Montaža

Preizkušanje

Dopolnjevanje

Navodila za delo

Najprej zberite ves potreben material (plastenko,
kozarec, žico, sponke, grlo E10, baterijsko žar¬
nico 2,5-3.5 V in baterijski vložek 4,5V).
Skicirajte svojo izvedbo in narišite sestavno risbo.
S škarjami izrežite na plastenki odprtino za vstav¬
ljanje baterijskega vložka (glejte fotografijo).
Zamašek plastenke prilepite na grlo z OHO lepi¬
lom.

V zamašek montirajte grlo E10.

Skozi zamašek prevrtajte s škarjicami luknjico.
Montirajte kabel (od grla skozi zamašek v notra¬
njost).

Montirajte na žici pisarniški sponki, vstavite žar¬
nico in priključite baterijo.

Na zamašek nataknite plastični kozarec in bate¬
rijska svetilka je nared.

NARIŠI SKICO

TIM 1 • 84/85 3

Slika 1. Ogrodje s kablom, posebej baterija in koza rec (senčnik)
Slika 2. Odprtina za baterijo in stikalo
Slika 3. Izdelana svetilka

proizvodno delo

Amand Papotnik

Proizvodno
delo z
električnim
ročnim
orodjem

Delovna naloga

Pred vami so osnovni podatki in fotografija kot
vzpodbuda klubom mladih tehnikov, da pri krožku
šolskega proizvodnega dela skupaj z likovnim
krožkom oblikujejo celostno podobo za gibanje
»V vsaki šoli klub mladih tehnikov«, z namenom,
da postane tehnična kultura sestavni del življenja
in dela osnovne šole.

Izdelajte svojo celostno podobo ter jo uporabljajte
pri vseh oblikah manifestiranja in populariziranja
krožkov klubov (oglasna deska, pano kluba, em¬
blem, dopisi itd.). Uredništvo vas vabi, da ga o
tem obvestite (fotografija, skica, opis) do 20. 10.
1984.

Naloga

Na podlagi tehničnih podatkov in fotografije je po¬
trebno oblikovati celostno podobo, pri čemer
lahko uporabljate električno orodje, dele, ki jih iz¬
delate s pomočjo tega orodja, in obstoječe dele
(npr. stružene palice, krožce, kolobarje itd.).

Celostna podoba
kluba mladih
tehnikov

Električno ročno in drugo
orodje, priključki in pribor

1. Električno ročno orodje: vrtalnik

2. Drugo orodje: čopič, knjigoveški nož

4  TIM 1 • 84/85

Dopolnite skico z vašimi domisleki

3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬
cijski brusilnik

4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kovinski meter,
vzdolžno leseno vodilo, svore, maska za krožno
žago, konzola za povratno žago, gumijasti kolut,
kronska žaga za vrtanje izvrtin 0 25 mm, 32 mm,
38mm, 57mm in 62mm, sveder 0 6, 8, zaščitna
očala, neostik lepilo.

Material

1. Za obdelavo potrebujete vezano ploščo (lahko
večplastno do debeline 20mm) za osnovni del in
podlago ter smrekov les za dodatke (krožni kolo¬
barji, letvice, paličke itd.).

Celostna podoba, ki jo lahko uporabite kot simbol
vašega kluba

3. Izberite ustrezni material (vezana plošča,
smrekov les) in pripravite orodje.

4. S kronsko žago (več listov) zarežite v osnovo.

5. Nekaj krožnih kolobarjev (kolesc) izrežite s
kronsko žago 0 25 mm iz smrekovega lesa in jih
nalepite na osnovo.

6. Na osnovo lahko nalepite še letvice.

7. Osnovni del prilepite z neostik lepilom na pod¬
lago. Prilepite še obeso in vaša celostna podoba
kluba mladih tehnikov je nared. Postavite jo lahko
na pano kluba (o panoju še posebej govorim v pri¬
spevku: Za klube mladih tehnikov), na steno teh¬
nične delavnice ali v vašo vitrino, v zbornico itd.
Ob zaključku poudarjam, da naj vam bosta spre¬
mna beseda in fotografija le izhodiščne, ne pa
»recept« za delo.

Navodila za izdelavo

1. Najprej dobro preučite fotografijo.

2. Razvijte svojo idejo (dopolnite skico in izde¬
lajte kosovnico). Pri razvoju ideje se posvetujte z
učiteljem likovne vzgoje.

TIM 1 • 84/85 5

izdelajmo pri kemiji

Marija Vaš

Obeski iz

poliestrske

smole

Prikazujem opis s fotografijami za izdelavo obe¬
ska ali kakega drugega vlitka iz poliestrske
smole. To smolo uporabljajo sicer tudi za krpanje
lukenj v karoseriji avtomobila, mi pa bomo iz nje
izdelali zanimiv obesek za ogrlico, za ključe ipd.
izdelek je primeren za obravnavo plastičnih mas v
7. razredu, lahko pa se ga lotite tudi ostali. Veselo
na delo!

Slika 1 prikazuje, kaj vse si moramo pripraviti, da
nam bo delo lepo teklo. To je:

1. poliestrni set (dobi se v Mavrici, Chemo...,
1/4 kg zadošča za ca. 20 obeskov, odvisno od ve¬
likosti obeskov)

2. posodice (dobimo jih z globokim vlekom PVC
folije, lahko pa uporabimo kar plastične po¬
krovčke raznih pršilk)

3. vlagance (posušene rastline, školjke, vijake,
urina kolesca, opilke medenine, fotografije...)

4. brusni papir

5. vodobrusni papir (grob in fin)

6. mehko krpo in polirno pasto za poliranje

7. rokavice (HTV)

Maso pripravimo po naslednjem receptu:

V prvi lonček zmešamo poliestrsko smolo in 1 %
pospeševalca, v drugi lonček pa poliestrsko
smolo in 2% trdilca. Tako ločeni masi lahko upo¬
rabljamo tri dni. Ko želimo pripraviti maso za vli¬
vanje, samo zlijemo željeno količino iz prvega in
drugega lončka v tretji lonček. Vsebino dobro
premešamo in že lahko pričnemo z vlivanjem v
prej pripravljene posodice. Najprej.vlijemo do 1,3
višine posodice, pustimo, da masa želira, nato
položimo nanjo vlaganec in prilijemo še v ostali
2/3 višine posode.

VLAGANEC |

Slika 3

6 TIM 1 • 84/85

[usenje - grobo

NEOBDELAN
VLITEK

Slika 7

Slika 5

Po približno 24 urah se masa toliko strdi, da lahko
odstranimo kalup in začnemo z mehansko obde¬
lavo izdelka. Ker je zlasti površje valovito, ga po-
brusimo kar na brusilnem stroju. Izdelek postane
moten in ga »zbistrimo« z vodobrusnim papirjem
št. 180 in 400 (grobo, fino) in nazadnje še spoli-
ramo.

Slika 8

V L IVANJE

TIM 1 • 84/85 7

Igor Cotman

modelarstvo

Model
rakete
» Baja«

Model prav gotovo ne bo povzročal večjih težav
niti začetnikom, še manj izkušenejšim modelar¬
jem. Namen modela je doseganje čim višjih višin,
torej je to višinski tekmovalni model. V člankih o
modelarskih raketah je bila izdelava že mnogo¬
krat natančno opisana in ker tudi ta model ne od¬
stopa od klasične gradnje, bom v tem članku na¬
tančneje opisal le tiste podrobnosti, ki so morda
na zunaj nepomembne, a vendar odločilno vpli¬
vajo na sam let modela.

Telo rakete izdelamo po načrtu tako, da izrežemo
primerno velik kos kartona ali še bolje kos šeles-
hamerja in ga ovijemo okoli palice debeline
24 mm ter zalepimo. Počakajmo dan ali dva, da se
lepilo na robovih in plasteh trupa popolnoma po¬
suši, nato tulec nekajkrat obrusimo in prelakira-
mo. Praksa je pokazala, da ni tako preprosto
snemati tulec s palice — palico (ročaj od metle,
kovinska cev...), zato prej namažite z voskom,
prelakirajte, potresite z smukcem, moko..., tako
si boste močno olajšali delo.

Tudi smerni stabilizatorji ali krilca marsikomu
povzročajo nemalo težav; pri tem modelu so sta¬
bilizatorji narejeni iz 1,5-2 mm debele balse ali iz
1,5 mm debelega lipovega furnirja. Vse robove,
seveda razen tistega, ki bo prilepljen na trup, lepo
obrusite v trikotno obliko. Posebno pozornost mo¬
rate posvetiti tudi lepljenju krilc na trup, pazite
predvsem na simetričnost in natančen kot 90 sto¬
pinj glede na trup. Lahko si pomagate tudi z ša¬

blono, ki vam »drži« krilca, dokler lepilo ne veže
dovolj. Dvoje vodil izdelajte iz papirja, ali pa si
pomagajte s plastičnimi, že izdelanimi cevčicami.
Pri lepljenju pazite, da ju vlepite natančno drugo
pod drugo.

Koniso modela izdelajte iz lipovine, balse, trde
plute, trdega stiropora... seveda se bo glede na
material spreminjala tudi teža konice in s tem mo¬
dela, kar pa se bo nujno odražalo tudi na težišču
modela, vendar o tem malce kasneje. Predvsem
pazite na simetričnost konice. Če le imate mož¬
nost, si konico izdelajte na stružnici, saj se vam bo
to bogato obrestovalo s stabilnim letom modela.
Kdor te možnosti nima, naj si pomaga s šablono.
Konico nato še prelakirajte in zbrusite, celoten
postopek ponovite nekajkrat, tako da dosežete
čim večjo gladkost in sijaj, s tem pa tudi manjši
upor in tako višjo končno višino leta. V konico pri¬
lepite tudi nosilec padala, izdelajte ga iz jeklene
žice, nanj pričvrstite nosilno nit padala, blažilno
gumico (elastiko) in vrvico, ki jo vlepite v trup. Pa¬
dalo je iz plastične folije, klasične oblike kupole,
niti, ki obdajajo kupolo, pritrdite nanjo s selotej¬
pom, tako da ima nit na nasprotnem koncu vozel,
ki preprečuje, da bi se izmuznila.

Model je tako v glavnem že skoraj končan, določiti
morate le še stabilnost modela, kajti to je ena
ključnih zahtev za uspešno lansiranje.

Težišče preprosto določite tako, da modelu na
konici noža najdete stabilno lego in jo označite.
Na tej točki, torej v težišču, nato model obesimo
na vrvico in ga izpostavimo močnejšemu zrač¬
nemu toku (ventilator, izpuh sesalca, sušilec za
lase, kalorifer...). Stabilen model se bo sam obr¬
nil v smer zračnega toka, če pa nit pomikamo
nazaj, se model v nekem položaju ne bo več vrnil
v prvotno lego, temveč se bo vrtel. Center potiska
morate določiti 1 -2 debelini trupa modela pred te¬
žiščem, če temu ni tako, ga dosežete z dodaja¬
njem obtežitve v konico (prenesete naprej) ali vot-
lenjem konice (prenesete nazaj). Zakaj je to
važno? Predvsem zato, ker se z različnimi upo¬
rabljenimi materiali (za konico, trup, stabilizator¬
je..) spreminja tudi teža modela in center potiska,
vsi ti faktorji pa so med letom modela ključnega
pomena za uspešen rezultat.

Za konec še nekaj splošnih napotkov. Motor vle¬
pite v trup tako, da ga prej ovijete z ovojem ra-
skavca, med motorjem in padalom naj bo čep iz
vate, ki bo preprečil preveliko segrevanje padala
ob aktiviranju obratnega polnjenja motorja. Pa¬
dalo pred vložitvijo v trup potresite še s smukcem
ali moko... kajti plastična folija se rada v toploti

8 TIM 1 • 84/85

1

TIM 1 • 84/85 9

Jože Čuden

Zvezno
srečanje
mladih
tehnikov —
Gradačac 84

Gradačac, slikovito bosensko mestece, središče
pokrajine znane po pridelovanju sliv, je bilo junija
gostitelj letošnjega srečanja mladih tehnikov Ju¬
goslavije.

ali, če je predolgo časa zložena, zlepi. Model je
tako končan, barvanje in zunanji videz pa prepuš¬
čam vam. Želim vam veliko uspešnih startov.

10 TIM 1 » 84/85

Najboljši mladi tehniki iz vseh republik in pokrajin,
ki so na predhodnih regijskih in republiških sreča¬
njih dosegli najboljše rezultate, so se zbrali v Gra-
dačcu, kjer so pokazali svoje znanje in veščine v
15 tehničnih disciplinah ter v okviru tekmovanja s
področja SLO in DS (splošnega ljudskega odpora
in družbene samozaščite) z nazivom »Znanost in
tehnika v obrambi in zaščiti«.

Program srečanja je obsegal številne aktivnosti,
od praktičnega dela, demonstracij in prikazov do

tekmovanj in razstave najuspešnejših ekspona¬
tov. Skratka, prireditev je bila tudi letos prava ma¬
nifestacija tehnične ustvarjalnosti mladih iz vse
Jugoslavije.

Slovensko ekipo so sestavljali mladi tehniki iz
skoraj vseh regij, ki so si pridobili pravico do ude¬
ležbe na osnovi rezultatov republiškega srečanja
v Novi Gorici. Bogata bera medalj ter prikazani
tehnični izdelki so vsekakor plod znanja, vztraj¬
nega dela in prizadevnosti mladih tehnikov, kakor
tudi uspešnega strokovnega dela njihovih men¬
torjev.

Amand Papotnik

Drobir za
ustvarjalnost

Prikazujem stensko poličnico.

Vaša naloga je, da:

1. Narišete sestavno in delovno risbo

2. Ugotovite postopek izdelave

3. Predlagate možnosti za uporabo takšne polič-
nice

(Upoštevajte možnosti za proizvodnjo in družbe-
nopotrebno delo v 5. razredu osnovne šole!)

4. Napišite, kako bi lahko potekala serijska pro¬
izvodnja

TIM 1 • 84/85 11

daljinsko
vodenje

Jan I. Lokovšek

Zvezni
regulator
Tim XXXXVIII

Uvod

Regulator predstavlja nadaljevanje Timove se¬
rije vezij, kjer uporabljamo bolj ali manj klasična
integrirana vezja in ne posebnih, namenjenih iz¬
ključno daljinskemu vodenju.

V primerjavi z mlajšim bratom iz lanske številke
9-10 ima le-ta večje možnosti. Prej smo lahko
elektromotorju samo spreminjali moč, zdaj pa
lahko krmilimo tudi nazaj ali pa si omislimo celo
zavoro.

Ko se lotimo take naloge, je že umestno vpraša¬
nje, ali je to zares prava pot in ali ni bolje uporabiti
posebna integrirana vezja. Odgovor ni težak; bolj
ko je naloga zahtevna, bolje se obnese uporaba
posebnih integriranih vezij. Pri tem nimam v mi¬
slih samo miniaturizacije izvedbe temveč pred¬
vsem zanesljivost delovanja sistema.

TIM XXXXVIII je nekje na meji. V primerjavi s
»pravimi« digitalnimi vezji je nedvomno cenejši in
enostavnejši, pač pa reagira počasneje in je bolj
občutljiv na motnje, ki pridejo po napajanju.

Če pravimo, da je vezje enostavnejše, velja to
predvsem za princip delovanja in pravi vezalni
načrt, ni pa rečeno, da je tudi gradnja sama vedno
lažja.

Za taka vezja je značilna še ena lastnost. V prime¬
ru, ko ni signala, npr. ko oddajnik izključimo, vezje
to »vzame« kot ukaz za (eno) skrajno lego. Ali je
to dobra ali slaba lastnost, je od primera do pri¬
mera različno. Odpravljanja tega pojava se nisem
lotil, saj bi to pomenilo vsaj še en operacijski oja¬
čevalnik v vezju več in, kot rečeno, včasih je ta
pojav celo koristen.

+

Slika 1. Zvezni regulator TIM XXXXVIII

12 TIM 1 • 84/85

Opis delovanja

Poglejmo shemo vezja na sliki 1, ki je narisana za
primer zvezne regulacije pogonskega elektromo¬
torja in zvezne zavore.

V grobem lahko vezje razdelimo na dva dela, in
sicer na krmilni del in močnostni del. Krmilni del je
univerzalen, medtem ko rabijo različnim name¬
nom tudi različna vezja močnostnega dela. Ope¬
racijski ojačevalnik 1 je zgolj ločilna stopnja, ki loči
vezje, tj., ne obremenjuje izhoda iz sprejemnika in
obenem stabilizira velikost impulzov na približno
3,5 V. S pomočjo upora R1 in kondenzatorja C1
pretvorimo krmilne impulze v enosmerno nape¬
tost. Sprememba širine krmilnega impulza tako
ustreza spremembi enosmerne napetosti na C1.
Velikost te napetosti je majhna, tipično 0,3 V, pri
spremembi povelja se spreminja od 0,2 do 0,4 V.
To so seveda približne vrednosti.

S pomočjo operacijskega ojačevalnika 2 to nape¬
tost ojačimo in ji prištejemo še neko določeno
enosmerno napetost. Izhod iz te stopnje je na
sponki drsnika potenciometra P2. Uporabil sem
dvatrimerpotenciometra, in sicer P1 za regulacijo
te stalne enosmerne napetosti in P2 za regulacijo
ojačanja. S prvim bomo nastavili nevtralni polo¬
žaj, z drugim pa hod naprave.

Integrirano vezje IC1 je znani 555, to pot v vezavi
astabilnega multivibratorja. V regulatorju izkoriš¬
čamo trikotno napetost, ki je dostopna na kon¬
denzatorju C3. Frekvenca nihanja je približno
3 kHz in je določena z vrednostmi uporov R5 in R6
ter kondenzatorja C3. Amplituda nihanja je 1,4 V.
Signal je narisan na sliki 2a.

S pomočjo delilnika, ki ga sestavljajo upora R6 in
R7 ter dioda D1, dobimo dve napetosti, ki ju vo¬
dimo na operacijska ojačevalnika 3 in 4. Tako se
napetost na anodi diode spreminja od 0,75 do
1,1 V (a), na katodi (b) pa od 0,25 do 0,58 V. Te
vrednosti sem izmeril na mojem prototipu, ko je bil
ta uglašen za sistem »Robbe«; meritve so nari¬
sane na sliki 2b. Dioda v delilniku poskrbi za to, da
sta amplitudi obeh signalov približno enaki, saj je
padec napetosti na njej dokaj stalen, in sicer v
vrednosti 0,5 V. Druga napetost, ki je skupna
obema operacijskima ojačevalnikoma (3 in 4), je
krmilna napetost, ki jo dobimo z drsnika poten¬
ciometra P2. Ta se s krmiljenjem spreminja od 0,1
do 1,2 V. Ko je na sredini (približno 0,65 V), ne

»seka« nobene od napetosti a ali b. To ustreza
povelju STOP. Če jo povečujemo, bo začela se¬
kati signal a in na izhodu operacijskega ojačeval¬
nika 3 se bodo pojavili pravokotni impulzi. Po¬
dobno se dogaja z operacijskim ojačevalnikom 4,
ko napetost upade. Na sliki 2b so narisane raz¬
lične možnosti krmiljenja, medtem ko slika 2c
ustreza izhodnemu signalu operacijskega ojače¬
valnika 4 za povelje »pol moči naprej«.

Ker se krmilna napetost spreminja zvezno, se
zvezno spreminja tudi krmiljenje, tj. spreminjanje
širine impulzov. S pomočjo transistorjev T1 in T2
te impulze posredujemo močnostnemu delu vez¬
ja. Za spremembo je na sliki 1 narisan močnostni
del z zavoro. Povelje »nazaj« v tem načrtu ustreza
zaviranju.

Transistor T5 krmili elektromotor naprej s po¬
močjo impulzov, ki jih dobi z izhoda »B« krmilnega
dela. Tokokrog, kjer teče večji tok, je narisan z
debelejšo črto.

Pri zaviranju pa je transistor T5 zaprt in motorček
bi se lahko prosto vrtel, če ne bi njegovih sponk
kratko sklepal transistor T4, ki se takrat odpre. Če
elektromotorčku kratko vežemo priključne spon¬
ke, ga to zavre odvisno od tega, ali je to čisti kra¬
tek stik ali samo določena upornost. T4 dobi sig-

TIM 1  • 84/85  13

nal z izhoda »A« s posredovanjem transistorja T3.
Elektromotor je blokiran s kondenzatorjem C.

V vezju sem še uporabil stabilizator napetosti
7805. Taka vezja so namreč občutljiva za motnje,
ki pridejo po napajanju in dobra stabilizacija te
probleme odpravi. Še več, tako lahko napajamo iz
pogonske baterije tudi sprejemnik pri pogoju, da
je napetost pogonske baterije večja od 7,5 V.

če oddajnik izključimo ali pa ta odpove, se bo
elektromotorček zavrtel s polno močjo. Če vam to
ni všeč, potem med seboj zamenjajte izhoda A in
B. Ko signala ni več, bo elektromotorček obstal.

če želimo krmiljenje naprej in nazaj, potem je
močnostni del regulatorja v obliki mostiča. Prika¬
zuje ga slika 3.

Ko je impulz na vhodu A, se odpre transistor T6, ki
preko upora R15 odpre še T9. Tok steče od +
sponke preko T9, elektromotorja, transistorja T6
in sponke 0 . Tok skozi elektromotorje v smeri od
desne proti levi.

Ko pa je signal na vhodu B, teče tok s sponke +
preko transistorja T7, elektromotorja, transistorja
T8 in sponke 0 . Smer je sedaj od leve proti desni,
tj. obratna.

Če želite zamenjati smeri hoda, potem zame¬
njajte med seboj sponki A in B in povelje »nazaj«
postane povelje naprej in obratno.

izbira materiala

Integrirana vezja LM 324, NE 555 in 7805 so v
izvedbi s plastičnim ohišjem; NE 555 ima 8 nožič.

Največ pozornosti moramo posvetiti močnostnim
transistorjem, ki morajo prenesti zahtevani tok
elektromotorja. Za tokove do 5A sta uporabna
BD 244 in BD 243 proizvodnje Elektronske indu¬
strije iz Niša. Oba sta v plastičnem ohišju, vendar
z ušesom, ki omogoča pritrditev na hladilno rebro
z vijakom. Pri obremenjevanju do 5A ju moramo
zares hladiti z manjšim hladilnim rebrom. Pozor,
na hladilnik je galvansko vezan kolektor!

Dioda D1 je univerzalna silicijeva, npr. 1N914, Ba
511 ipd. Diode D2 do D5 rabijo le za zaščito in so
vrste npr. 1N4001. Tranzistorja T1 in T2 sta NPN
tipa, prav tako univerzalna. Sam sem uporabil
cenene BC 237. T3 je malo močnejši, npr. BD
135. Upori so Iskrini, moči 1/4 ali 1/8 W razen R14,
R15 in R16, ki so moči 5W ali več. Kondenzatorja
C2 in C3 sta keramična, C1 pa je elektrolitski.
Vrednosti vseh štirih kondenzatorjev niso kritične,
posebno velja to še za C, ki rabi zgolj za blokiranje
pogonskega elektromotorja. Njegova vrednost je
lahko od 47 nF do 0,47 /uF.

Trimerpotenciometra P1 in P2 sta Iskrini minia¬
turni izvedenki za vodoravno (ležečo) montažo.
P1 ima vrednost 1 kOhm, vrednost P2 pa je lahko
od 5 do 50 kOhm.

Vezje gradimo v dveh ločenih delih, in sicer kr¬
milni del ločeno od močnostnega, za katerega
bomo kasneje spoznali še nekaj izvedenk s pou¬
darkom na večjih tokovih.

Krmilni del izdelamo na enostransko kaširanem
vitroplastu, močnostni pa je seštavljen kar na hla¬
dilnem rebru, s katerim hladimo močnostne tran-
sistorje.

Prihodnjič: gradnja, uravnava
in druge izvedenke

14 TIM 1 • 84/85

Samo Laharnar

Model

RC — čolna

Pred vami je model, ki je namenjen izkušenejšim
modelarjem, čeprav tudi začetnikom ne bo delal
dosti težav. Kot ste že opazili na začetku, bo za
pogon rabil elektro motor. Vsi deli so narisani v
merilu 1:1, zato ne boste imeli težav s poveča¬
njem. Pričnemo z dnom. Narejeno je iz dveh po¬
lovic. Narišemo si tloris obeh polovic ter jih skrbno
izrežemo in ustrezno pobrusimo. Pazimo na
izrez. Obe polovici nato zlepimo. Ko se lepilo po¬
suši, pa začnemo z rebri. Na načrtu sta narisani
samo dve rebri: 1. in 2. rebro. Če želite, si na dno
nalepite še letvice iz močne balse 5 x 10mm. Ko
se še to posuši, pa pričnemo s palubo. Narišite si

jo na balso, izrežite in nalepite. Ostal nam bo del
(trikotnik), ki ga boste kasneje prilepili. Nalepite
še letvice, ki potekajo po notranjem robu palube.
Spredaj naj bo širina 5,5cm, zadaj pa tako, kot je
narisano na rebru 2. Letvice spodaj podložimo ali
pa naredimo nekaj zaprtih prostorov — komor,
tako da po vsej dolžini letvice do dna nalepimo
trak balse in je čoln skoraj nepotopen. Model nato
prekrijemo z japonskim papirjem in parkrat prela-
kiramo ter zbrusimo z vodobrusnim papirjem.
Preostane nam še, da vgradimo os, krmilo ter
čoln po okusu pobarvamo. Vsem želim veliko
uspeha pri izdelavi kot tudi pri spuščanju.

KOSOVNICA (balsa)

5 LETVICA BALSA 8x8

TIM 1 • 84/85 1  5

16 TIM 1 O 84/85

Robert Resman

0 mode¬
larskih

kategorijah

Podrobneje bomo spregovorili o kategoriji F2. To
so vezani modeli: F2A hitrosni model, F2B akro¬
batski model in F2C team racing — ekipna tekma.
Za vse te modele je značilno, da se njihovi leti
opravljajo na posebej za to pripravljeni stezi, ki je
bodisi asfaltna ali tudi iz trde plastike. Vsi modeli
se upravljajo preko dveh jeklenih žic in s posebej
za to pripravljeno ročko, ki jo tekmovalci držijo v
roki.

KATEGORIJA F2A — HITROSTNI MODEL

To je model letala, ki ima za pogon lastni motor in
s katerim je vzgon proizveden z aerodinamičnimi
silami, ki med letom delujejo na nepremične povr¬
šine (izvzete so površine za krmiljenje). Namen
tega modela je, da med letom doseže največjo
možno hitrost.

Karakteristike hitrostnega modela

— Največja čista površina motorja je 2,5 ccm.

— Najmanjša nosilna površina je 2dm 2  na 1 cm 3
prostornine motorja.

— Največja obtežitev na dm 2  nosilne površine
je 100 gramov.

Za gorivo rabi standardna zmes 20 % olja, 80 %
metanola ali 25 % olja in 75 % metanola, obvezno
brez dodatkov, npr. nitrometana ali česa podob¬
nega.

Prečnik žic za upravljanje modela

Upravljanje je dovoljeno z žicama (dve) preseka
0,40 mm, ki imata lahko odstopanje v debelini
±0,011 mm.

Dolžina poleta

Dolžina poti leta, katero mora model preleteti, je

1 km, to pa pomeni, da je radius kroga leta
15,92 m. Ta se meri od osi motorja do osi ročke,
kar pomeni, da mora model preleteti 10 krogov.

Preizkus žic za upravljanje

Preizkus žic se opravi pred vsakim letom z
20-krat večjo obtežitvijo, kot tehta model.

Ročka za upravljanje in vilice paylona

Za upravljanje leta sta obvezni dve žici in ročke ter
vilice paylona. Vse to je razvidno s skice. V času,
ko let traja, mora biti stalno vzpostavljen kontakt
med ročko in vilico paylona, torej med letom ne
smemo vzeti ročke iz paylona.

Število letov in poizkusov

Vsak tekmovalec ima pravico do treh uvodnih
letov in na neomejeno število poizkusov v vsakem
začetnem letu. Vsak uradni let mora biti opravljen
najkasneje v treh minutah od danega znaka.

Za uvodni let se smatra, če tekmovalec namesti
ročko v paylon. Če tekmovalec med letom vzame
ročko iz paylona in pred tem ni odletel deset kro¬
gov, je let 0, oziroma nič km. Let se prične, ko je
tekmovalec dal ročko v paylon, hitrost pa se
začne meriti, ko je model opravil dva polna kroga
leta na predpisani višini. Predpisana višina je
označena z vertikalno, dobro vidno oznako in je 1
do 3m nad nivojem tekmovalne steze. Hitrost in
pravilnost leta merita oziroma ocenjujeta dva sod¬
nika, na svetovnih in evropskih prvenstvih pa to na¬
logo opravljajo trije sodniki.

Plasma

Za končni plasma šteje najhitrejši let vsakega
tekmovalca, če pa dva tekmovalca dosežeta
enako hitrost, se upošteva seštevek dveh naj¬
uspešnejših letov.

KATEGORIJA F2B — AKROBATSKI MODEL

Akrobatski model ima za pogon batni motor, pri
katerem se vzgon proizvaja z aerodinamičnimi si¬
lami, ki v času leta delujejo na nepremične nosilne
površine. Ta model je zgrajen tako, da se lahko z
njim izvajajo predpisane akrobacije.

Karakteristike akrobatskega modela

— Največja skupna teža modela v letu je 5kg.

— Največja nosilna površina je 150dm 2 .

— Največja obtežba na dm 2  nosilne površine je
100 g.

— Največja čista prostornina je 10cm 3 .

Motor mora biti obvezno opremljen z dušilcem
zvoka. Žice, s katerimi upravljamo let modela,
morajo biti daljše kot 15 m, maksimalna dolžina
teh žic pa je lahko 21,5m. Dolžino merimo od osi
motorja do osi ročke. Pred vsakim letom žice

TIM 1 • 84/85 17

SKICA MODELA F2B-AKROBATSKI MODEL-1

preizkusijo z utežjo, ki je 15-krat težja od modela
in največ za 20kg.

Našin tekmovanja

Vsak tekmovalec ima pravico do treh uradnih
letov in za vsak uradni let dva poizkusa. Za poiz¬
kus se šteje, če model ne poleti z zemlje v času 3
minut od danega signala za start. Akrobacije se
morajo izvajati po vrstnem redu, kr‘je predpisan.
Med eno in drugo akrobacijo mora tekmovalec
prevoziti dva kroga v horizontalnem letu. Vsako
akrobacijo lahko izvaja samo enkrat. Tekrnovanje

sodijo najmanj trije sodniki, vsako akrobacijo pa
ocenijo s točkami od 0 do 10. Dobljene točke
potem še pomnožijo s težavnostnim koeficientom
figure. Končni plasma oziroma zmagovalca do¬
bimo, ko seštejemo dobljene točke dveh najbolj¬
ših letov vsakega tekmovalca.

KATEGORIJA F2C TEAM RACING -
EKIPNA TEKMA

Že samo ime ekipne tekme nam pove, da v tej ka¬
tegoriji nastopajo ekipe, in to naenkrat skupaj v
istem krogu tri. Ekipo sestavljata mehanik in pilot.
Vsaka od ekip skuša doseči čim boljši čas ozi¬
roma prelet 100 krogov, kar ji potem omogoča
uvrstitev v nadaljnje tekmovanje vse do finala.
Tekmuje se v eliminacijah, polfinalu in finalu.
Tekmovanje v eliminacijah in polfinalu traja 100
krogov ali 10 km, v finalu pa 200 krogov ali 20 km.
Med tekmovanjem pilot stoji v centru kroga in vozi
model, mehanik pa med letom, ko model pristane,
polni rezervoar z gorivom in starta motor. Vsak
model mora v vsaki tekmi najmanj enkrat pristati.

Definicija modela za ekipno tekmo

To je model, ki ima dizelski batni motor, leti pa s
pomočjo aerodinamičnih sil, ki delujejo na ne¬
premične dele nosilnih površin modela. Model
mora biti polmaketa in podoben avionu.

Karakteristike modela za ekipno tekmo

— Največja skupna teža je 700 g.

— Največja skupna prostornina motorja je
2,5dm 3 .

— Največja skupna nosilna površina je 12dm 2 .

— Največja dovoljena prostornina rezervoarja
za gorivo skupaj s cevkami in ventilom je 7cm 3 .

— Najmanjša dimenzija trupa na mestu sede¬
čega pilota je višina 100 mm, širina 50 mm in naj¬
manjši presek 39cm 2 .

— Model mora imeti v kabini vgrajeno glavo pi¬
lota do višine 20 mm, dolžine 14 mm in širine
14mm.

Način tekmovanja

Kot smo omenili že prej, hkrati tekmujejo tri ekipe.
Vsaka od ekip ima svoj sodniški par, ki šteje kroge
in meri čas. Celoten potek tekme pa vodi in
spremlja tudi glavni sodnik, ki daje signal za zače¬
tek priprave na tekmo (ogrevanje motorjev) in tudi
za sam start, med tekmo pa opazuje tekmovalce,
jih opozarja na napake in tudi kaznuje. Vsaka
ekipa je lahko v eni tekmi 3-krat kaznovana. Trije
opomini pomenijo avtomatsko diskvalifikacijo.

18 TIM 1 • 84/85

e/ektro tehnika

Sandi Huč

Oddajnik

UKV FM (70—144MHz)

70 - 144 MHz UkV FM

E

tuljava na tiskanem
vezju M 1:1

slika ploščice tiskanega vezja

TIM 1 • 84/85 19

Predstavljam vam oddajnik UKV FM, in sicer na
valovni dolžini 70 -144 MHz. Oddajnik je seveda
preprost in vse potrebne dele lahko kupimo pri
Iskri ali Mladem tehniku. Na točki A in B priklju¬
čimo mikrofon z ojačevalnikom, na točko B pa
priključimo še enosmerne napetosti. Na točko C
priključimo še enosmerne napetosti in tuljavo, ki
je narisana v merilu 1:1. Doseg oddajnika je odvi¬
sen od izhodnega transistorja. Če priključimo na
mesto T 2  BC 109 ali ekvivalent za doseg 2 km, ali

pa BSY 88 ali 2 N 2219 za 11 km, je potrebna na¬
petost 9 V. Če priključimo na mesto T 2  BC
141 —10 ali pa ekvivalent za doseg 15km, mo¬
ramo napetost zvišati na 40V. Za oba primera
velja, da napetost spremenimo v enosmerno. Če
smo na mesto T 2  vstavili BC 141 —10 ali ekviva¬
lent, je nujno, da vgradimo še hladilnik. Namesto
antene lahko priključimo dipol ali pa paličasto, in
sicer na točki C in D dipol anteno ali pa paličasto
samo na točko D.

Marsell Marinšek

Indikator
NF signala

Na shemi je NF indikator signala, ki bi ga lahko
uporabili kot mali light-show pri kasetofonu, gra¬
mofonu, radiu ipd. Grajen je zelo enostavno in z
malo elementi.

LED-diode so lahko katerekoli vrste, velikosti,
barve, najbolje pa je, da so barve različne.

Paziti je treba le, kako so obrnjene, sicer ne bodo
delovale.

Naprava je razdeljena na dva (dela) sklopa. V
prvem sklopu (na shemi je označen s številko 1)
so vključene 4 LED-diode. Prvi dve sta vezani di¬
rektno na vhod, drugi dve pa preko kondenzatorja
in diode. V drugem sklopu (na shemi označen s
številko 2) sta vključeni dve LED-diodi, vezani
prek 500-ohmske tuljave, uporov in kondenzator¬
ja. Tuljava je lahko 200—700 ohmov, ni pa nujna.
LED-diodi utripata z manjšo svetlobo kot druge.
Delujeta na posamezne glasove, npr. na bas, člo¬
veški glas, odvisno pač od glasbe.

Oba sklopa priključimo na vhod tako, da sponke,
označene s »+«, spojimo skupaj, ravno tako tudi
sponke označene z »—«. Naj dodam še to, da ima
indikator tudi to pozitivno lastnost, da ne rabi dru¬
gega napajanja kot samo priključitev na vhod.

Elementi

Elementi niso kritični. Če želimo spremeniti delo¬
vanje indikatorja, lahko vstavimo kak drug upor ali
kondenzator, seveda brez pretiravanja v razliki.
Grajen jeza približno (max.) 5W mbči. Če ga že¬
limo priključiti na večjo izhodno moč, potem vsta¬
vimo zaporedno z eno od sponk (+ ali —) prime¬
ren upor, še najbolje je, da najprej glasbo utišamo

ter dodajamo signal. Potem lahko vse skupaj ve¬
žemo direktno na izhod ojačevalca, pred poten¬
ciometrom, tako da utripanje ni odvisno od regu¬
lacije glasnosti.

Ko indikator preizkušamo, moramo paziti, da
LED-diode ne gorijo preveč močno, sicer prehitro
pregorijo.

Elemente lahko vežemo na tiskano vezje ali pa z
žicami, kar je še najbolj priporočljivo.

Veliko sreče pri delu, če pa bo kdo zašel v težave,
naj se obrne na naslov: Marsell Marinšek, Tartini¬
jev trg 7, 66330 Piran.

SHEMA INDIKATORJA

Ct

L, R,

R, = 230n
R 2 =270n

R 3 =iookn
L, =200 - 700n
C, =£70,*F
C 2 =35,»F

D^D^DgP^PgPg = navadna svetleča (LED) dioda
D7= kakršnakoli usmernika dioda

20  TIM 1 • 84/85

računalništvo

Ivan Gerlič

Mala šola
računalništva

Zdravo, bodoči mladi računalnikar! Pred tabo je
prvi članek Timove Male šole računalništva, ki te
bo popeljala v izredno zanimiv, v zadnjem času
tudi pri nas vedno bolj razširjen svet računalnikov.
Seveda je potrebno, da se ti predstavim, saj raču¬
nam, da bova sodelovala kar celo šolsko leto,
obenem pa tudi upam, da boš na koncu računal¬
ništvo vzljubil prav tako, kot sem ga nekoč tudi
jaz. Ime mi je IVO in ker načrtujemo to našo Malo
šolo računalništva čimbolj zanimivo, pričakujem,
da mi boš tudi ti pisal in mi poslal ali rešitev dane
naloge ali pa rešitev zanimivega računalniškega
problema, ki si ga sam ali skupaj s svojimi prijatelji
doma ali v šoli rešil. Najboljše rešitve bomo se¬
veda objavili, najboljšo med najboljšimi pa tudi
skromno nagradili.

Dovolj je klepetanja! Spoznala sva se, sedaj pa
kar hitro na delo.

Spoznajmo osnovne pojme
v računalništvu

Od pojava prvega elektronskega računalnika pa
do danes je preteklo komaj četrt stoletja, a ne
glede na to je svet računalnika prinesel niz po¬

membnih novosti in sprememb v življenju, saj po¬
časi tudi menja naš način življenja. Počasi, nekje
neopazno drugje opazno zavzema vse pomemb¬
nejše mesto. Opravlja vse tiste težke in dolgoča¬
sne rutinske naloge, ki so bile včasih tako težavne

Slika 1. Rutinske in dolgočasne naloae lahko opravi
računalnik

in zamudne za človeka. Za računalnik lahko re¬
čemo, da je eden najpomembnejših dosežkov
sodobne tehnike.

Možnosti njegove uporabe so skoraj neomejene
in obvladovanje takšnega stroja nas postavlja
pred naloge, ki so mnogo težje od tistih, ki so se
pojavljale v teku njegove izdelave. Čim prej bomo
to dojeli, tem hitreje ga bomo pravilno in smiselno
uporabljali, oziroma, tem hitreje se bomo odločili
za njegovo spoznanje in uporabo.

Pa si za začetek oglejmo nekaj splošnih izrazov,
ki so vezani na računalnik in računalništvo.

V sodobni literaturi in v vsakodnevnih sredstvih
javnega obveščanja (kot so časopisi, radio,

VESOLJSKI POLETI

METEOROLOGIJA

LETALSTVO

NAVIGACIJA

KONTROLA PROMETA

POLICIJA

ENERGETIKA

MEDICINA

INDUSTRIJA

BANČNIŠTVO

ŠOLSTVO

TELEKOMUNIKACIJE

Slika 2. Nekatera področja
uporabe računalnika

TIM 1 • 84/85 21

TV...) se srečujemo s pojmi, kot so informacija,
informatika, računalnik, avtomatska obdelava
podatkov-informacij, kibernetika itd. in obenem
spoznamo probleme, ki se v zvezi z njimi pojavlja¬
jo. Pa pričnimo najprej s pojmom informacija.  Be¬
seda informacija izvira iz besede informatio (la¬
tinsko), ki pomeni pojem, predstavo, skupek
spoznanj oziroma sporočilo. Običajno pravimo,
da sporočilo vsebuje informacijo, če nam o čem
kaj novega pove. V sodobni družbi iz dneva v dan
raste število informacij, ki jih je potrebno sprejeti,
obdelati in nato uporabiti. Zaradi tega raste
pomen računalnika kot generatorja obdelave in¬
formacij.

Vedo, ki se ukvarja z vsem, kar je v zvezi z obrav¬
navo informacij oziroma podatkov, imenujemo in¬
formatika.

Kaj pa je računalnik?  Zakaj beremo v časopisih
toliko vesti o novih računalnikih, zakaj se je ta novi
pojem tako nanagloma vrinil v našo zavest in v
naše življenje? V svojem obdobju je človek izna¬
šel že množico strojev in pripomočkov, pa vendar
so šle in še gredo iznajdbe kar nekako mimo nas.
O računalnikih pa toliko besed. Vreden je toliko
besed, saj govorimo o stroju, ki bo zelo kmalu po¬
stal tako nepogrešljiv del našega vsakdanjika, kot
so to danes avtomobili, radio, telefon, televizija ali
pa električna energija. Pravijo, da sta v naše živ¬
ljenje prinesla največ sprememb podreditev
ognja in iznajdba kolesa. Sodijo, da je iznajdba
računalnika za človeštvo prav tako pomembna,
kot ti dve pridobitvi. Glavna lastnost računalnika
je, da izredno hitro računa; poleg tega pa zmore
opraviti še primerjave, prikazati možne odločitve
brez človeških slabosti z matematično natanč¬
nostjo in najti najboljše rešitve. V svojem elek¬
tronskem drobovju je sposoben premleti take
množice podatkov, ki jih ne bi obvladala cela ar¬
mada uradnikov, statistikov in matematikov.

Z imenom računalnik torej označujemo najpo¬
membnejšo napravo za avtomatsko obdelavo
podatkov.

Čeprav pa beseda računalnik izvira iz besede ra¬
čunati, računalnik ni le stroj za avtomatsko raču¬
nanje. Računski, ali kot jih imenujemo numerični,
podatki so le ena vrsta podatkov. Še več! Večina
podatkov v praksi j enenumerične  narave. Primer
nenumeričnih podatkov je primer množice imen in
priimkov, ki jih obdelamo z računalnikom tako, da
jih razvrstimo po abecednem redu in podobno.
Računalništvo  ni le veda o računalnikih, ampak o
vsem, kar je v zvezi z avtomatsko obdelavo po¬
datkov. Besedi računalništvo in informatika ozna-

Slika 3. Računalnik obdeluje podatke-informacije,
ki mu jih vnesemo

čujeta dve področji, ki se v veliki meri prekrivata.
Zakaj potrebujemo informacije oziroma razne
podatke? V splošnem lahko rečemo, da je infor¬
macija bistveni element v procesih odločanja in
upravljanja. Vse naše razumne odločitve temeljijo
na podatkih, ki so nam na voljo. Pomislimo samo
na vožnjo s kolesom. Kako pomembna je infor¬
macija o okolju in samem kolesu, če ga želimo
smiselno in varno upravljati. Vedo, ki se v širšem
smislu ukvarja s procesi upravljanja bodisi uprav¬
ljanja bodisi v živih organizmih ali strojih, imenu¬
jemo kibernetika.  Tako smo v kratkem spoznali
osnovne pojme in vede, ki spremljajo računalnik
in njegov razvoj. Vidimo, da brez ustreznih infor¬
macij ni smiselnega upravljanja družbenih in go¬
spodarskih sistemov, obenem pa, daje poznava¬
nje osnovnih principov informatike, računalništva
in kibernetike že nuja in obveza našega časa.

22  TIM 1 • 84/85

Slika 4. Tudi v šolstvu se računalnik vse bolj upo¬
rablja. Bo tudi pri nas kdaj tako?

Naloga za vas

Tako, naše prvo srečanje (upam, da tudi ne
zadnje) gre h koncu. Seveda pa vas čakajo še
naloge, in sicer razdeljene po zahtevnosti: za
začetnike in za tiste, ki že obvladajo delo z ra¬
čunalnikom. Da pa ne bo nesporazumov, do¬
ločimo kriterije in pogoje za naše sodelova¬
nje:

1. Uporabljali bomo (boste) programski jezik
BASIC.

2. Pošiljali in objavljali bomo (boste) samo
tiste programe, ki bodo izvirni — torej ne ko¬
pije tujih.

3. Pri vsakem poslanem programu boste pri¬
ložili še kratek opis oziroma razlago delova¬
nja.

4. Naši programi bodo delani in preverjeni na
računalniku Sinclair ZX SPECTRUM.

5. V poslanih programih boste pripisali, na ka¬
terem računalniku ste reševali nalogo, delali
program...

6. Pripisali boste tudi: vaš naslov, razred in
šolo, ki jo obiskujete.

7. Najboljše prispevke bomo objavili, najbolj¬
šega med najboljšimi pa nagradili.

8. V primeru več najboljših prispevkov bo na¬
grajenca določil žreb.

To je torej naš dogovor. Sedaj pa k nalogam,
katerih rešitve čimprej pošljite na naslov:
Ivan Gerlič, Pedagoška akademija Maribor,
Koroška 160, 62000 MARIBOR.

Naloga za začetnike

Kratko opišite, kako, kje in zakaj se uporablja ra¬
čunalnik v enem izmed področij, ki so našteta na
sliki 2. Tekst lahko opremite tudi s slikami, izrezki
iz časopisov...

Nalogi za mlade računalnikarje

1. Poiščite napake v programu in ga izboljšajte
ali priredite!

10 FOR X = 1 TO 10

20 PRINT TAB (X): »TIMova ŠOLA RAČUNAL¬
NIŠTVA.

30 NEXT A
40 END

50 PRINT: PRINT
60 PRINT ADIJO PRIJATELJ

2. Sestavite program, ki bo na ekranu izrisal na¬
slednjo sliko, ki pa jo lahko po svoji volji in znanju
dopolnite!

TIM

MALA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA

TIM 1 • 84/85 23

Janez Korošin

IMF ojače¬
valnik 60W

Pred vami je načrt izhodnega ojačevalnika ma¬
ksimalne moči 60W. Ojačevalnik je zelo enosta¬
ven, ves material pa se dobi v naših trgovinah.

Delovanje

Prva dva transistorja (T1 in 12 )  sta pogonska, s
transistorjema T3 in T4 pa krmilimo izhodna
transistorja T5 in T6. S trimerjem R5 nastavimo
napetost med + polom kondenzatorja in —polom
napajanja na polovico napajalne napetosti. To
napetost nastavljamo na +polu kondenzatorja
C7. S trimerjem R8 pa nastavimo mirovni tok
izhodnih transistorjev na 10 mA. Signal pripe¬
ljemo na vzhod z mikrofonskim kablom.

Izdelava

Ojačevalnik zgradimo na tiskanem vezju. Velikost
vezja naj bo 13 x 9cm. Vezje narišemo z vodood-
pornim flomastrom ali pa z letrasetom, kar je bolj
zanesljivo. Za napajanje potrebujemo napetost
60V in tok 1 A. Moč transformatorja naj bo 60W.
Za stereo izvedbo potrebujemo dva taka ojače¬
valnika, moč transformatorja pa naj bo 120W.
Na sliki 1 je električna shema, na sliki 2 načrt
vezja in na sliki 3 razpored elementov na vezju.
Na sliki 4 pa je prikazano, kako ojačevalnik ve¬
žemo za stereo izvedbo.

Slika 2. Načrt vezja

i VHOD

24  TIM 1 • 84/85

Slika 3. Razpored elementov na vezju

nnrmi

o

M

'M

e

Tehnični podatki

Sinusna moč
Maksimalna moč
Tok za maksimalno moč
Napetost napajanja
Vhodna napetost
Impedanca zvočnika
Popačenje
Frekvenčni obseg

42 W
60 W
1 A
60 V
1—1,5V
8 ohm
0,5%

10 Hz—20 kHz

Slika 4. Vezava ojačevalnikov za stereo izvedbo

TIM 1 • 84/85 25

Jože Drobun

VOX sonde —

NF ojačevalniki

Najprej sem vam dolžan nekaj podrobnosti v
zvezi s hišnim alarmom, ki je bil objavljen v 8. šte¬
vilki preteklega letnika. Mikro stikalo S 2 monti¬
ramo na vrata, ki jih želimo zavarovati tako, da je
takrat, ko so vrata zaprta, mikrostikalo sklenjeno.
Tako alarm deluje, tudi če nekdo pretrga žice.
Vklop alarma pa poteka takole: prostor zapustite
skozi nadzorovana vrata, za to pa potrebujete
čas, ki vam ga zagotavlja prva časovna baza. Ta
se začne polniti takoj po vklopu stikala S1 in traja
30 s. Če se stikalo razklene po tem času, bo alarm
reagiral z zakasnitvijo 30 s. V času razklenitve sti¬
kala na vratih (oknu) se bo alarm sprožil ne glede
na to, če se bodo vrata (okno) medtem zaprla. Iz¬
klop je možen le s stikalom S1, za katerega pa ve
le lastnik.

Danes pa si poglejmo sondi za VOX, svetlobno in
zvočno, ter nekaj podrobnosti v zvezi s problemi,
ki nastajajo pri gradnji ojačevalnikov. Pogosto se
v nek prostor iz različnih razlogov ne da montirati
stikala, zato je treba poiskati drug način za ugo¬
tavljanje nezaželenega gosta. V ta namen je zelo
pripravna zvočna sonda. To lahko uporabimo tudi
za kontrolo dojenčkovega spanja. Na sliki 1 je pri¬
kazana shema vezja zvočne sonde. Za mikrofon
je uporabljen navaden ogljeni mikrofon, ki se na¬
paja preko upora R1, transformator pa je nava¬
den mikrofonski. S trimerpotenciometrom narav¬
namo občutljivost sonde. V vezju sta uporabljena
transistorja AC540 in AC550, lahko pa ju nado¬
mestimo z BC178 (T1) in 2 N 2905 (T2). Upora¬
bimo tudi rele, ki ima upornost 500 Q  in en mirovni
kontakt. Kontakta releja zvežemo zaporedno s
stikalom S na VOXU (glej lanski letnik št. 8, str.
296). Če želimo katerokoli sondo izklopiti, razkle¬
nemo ustrezno stikalo K (slika 2).

26  TIM 1 • 84/85

Za prostor, ki ga želimo nadzorovati glede na
svetlobo, uporabimo svetlobno sondo (slika 3).
Uporabimo 200& rele, kot glavni sestavni ele¬
ment pa foto celico. Na ohišje sonde jo montiramo
tako, da je vidna od zunaj. Mirovne kontakte spet
vodimo do VOXA ter jih vežemo z ostalimi. Se¬
stavni del hišnega alarma je še napajalnik, saj
alarm ne sme biti odvisen le od omrežne napeto-
sti. Za to bo poskrbel avtomatski usmernik, ki bo
napravo, takoj ko bo zmanjkalo električne nape¬
tosti, preklopil na baterijo ali akumulator.

Za to, da kondenzator C, ki rabi za glajenje nape¬
tosti, ne vpliva na hitrost preklopa releja, poskr¬
bita dva Greatzova mostiča. Rele je 200-omski in
mora imeti vsaj en delovni in en mirovni kontakt.
Mirovni kontakt mora biti priključen na akumulator
ali baterijo (slika 4).

Slika 5

Zdaj pa še nekaj o ojačevalnikih. Pogosto se
namreč pred mladim graditeljem pojavijo v zvezi z
njim na videz nepremostljive težave. Najpogo¬
stejša je tako imenovani »brum«. Vzrokov za ta
pojav je lahko več. Najprej prekontrolirajte
usmernik, ki je ponavadi glavni krivec. Preverite,

ali so filtrirni kondenzatorji (slika 5) dovolj velike
kapacitete. Glejte predvsem tisti kondenzator, ki
je za Greatzovim mostičem. Če je tu vse v redu,
ločimo končno stopnjo ojačevalnika od predoja-
čevalnika in jo preizkusimo (kratko sklenemo). Če
»brum« še vedno ni ponehal, preverimo mirovni
tok ojačevalnika. Ta se meri tako, da prekinemo
kolektor ali emitor enega od izhodnih transistorjev
(slika 6) in vstavimo A-meter. Pri končnih stop¬
njah do 100 W se tok giblje od 20 do 70 mA. S tri-
merpotenciometrom, ki se nahaja med bazami
krmilnih tranzistorjev (driverjev), nastavite tok na
predpisano stopnjo (ponavadi je podana v načr¬
tu). Če »brum« tudi tokrat ni izginil, je težava dru¬
gačnega porekla. Morda niste vstavili pravih kon¬
denzatorjev, oziroma uporov, morda ste napravili
napako na vezju. Obstaja še nekaj možnosti,
vendar o teh in ostalih stopnjah ojačevalnika kaj
več prihodnjič.

Jernej Bohm

Pojoča

električna

ključavnica

Nemalokrat opazujem sosede pa tudi druge
obiskovalce naše stolpnice, kako nemočni so
včasih pred glavnimi vhodnimi vrati. Ta se nam¬
reč nočejo in nočejo odpreti. Daljinsko odpira¬
nje vhodnih vrat iz stanovanja se je zaradi var¬
nostnih razlogov uveljavilo pri vseh večjih stano¬
vanjskih zgradbah in povsod se srečamo z istim
problemom. Pravzaprav gre le za neko vrsto »le¬
potne napake«. Težave nastopijo takrat, ko obi¬
skovalec skuša odpreti vrata (ali se celo nanje
nasloni), še preden pritisne obiskovanec na tipko
za odpiranje. Električna ključavnica se v takih
primerih ne more sprostiti in vrata ostanejo zapr¬
ta. Za električno ključavnico, ki je v splošni rabi, je
pravilno ravno obratno: šele ko pritisnemo na

TIM 1 • 84/85 27

tipko, lahko vrata tudi odrinemo. Ker pa je delova¬
nje električne ključavnice skoraj neslišno, se kaj
lahko dogodi opisana težava. Še predno pa pred¬
lagam rešitev, si oglejmo:

Kako deluje
električna ključavnica

Bistvene dele te ključavnice vidimo na sliki 1. Ti
so: tuljava T z gibljivim mehko železnim jedrom C,
zapah Z ter pero P. Na sliki vidimo z J označen
tudi jeziček ključavnice na krilu vrat.

Kot vidimo na sliki, se jeziček J naslanja na zapah
Z, ki se zaradi (spuščenega) jedra C ne more
premakniti. Vrata ostanejo zaprta, če jih skušamo
odriniti, ker jedro C v narisanem položaju ne do¬
voli, da bi se zapah Z odmaknil jezičku J. Ko pa
priključimo na tuljavico T električno napetost (to
se zgodi takrat, ko v stanovanju pritisnemo na

Slika 1. Bistveni deli električne ključavnice

Slika 2. Prikaz principa odpiranja električne klju¬
čavnice

tipko za daljinsko odpiranje vhodnih vrat), se po¬
javi sila (povzroči jo električni tok v tuljavi), ki
dvigne železno kotvo C. Če sedaj odrinemo
vhodna vrata, se zapah Z umakne in vrata se
odpro. Shematski prikaz tega dejanja vidimo tudi
na sliki 2. Pero P takoj, ko je mogoče, vrne zapah
Z v prvotni položaj. Ključavnica se ponovno zapre
šele, ko prekinemo napajalni tokokrog tuljavice
(spustimo tipko). Jedro C pade v spodnjo mirovno
lego. Da pa se zaprejo tudi sama vrata, poskrbi
avtomat za samodejno zapiranje vrat. Jeziček J
se tako ponovno postavi pred zapah Z in vse je
tako kot pred odpiranjem.

Sedaj lahko tudi razumemo, zakaj električna klju¬
čavnica ne odpre, če se ob nepravem trenutku
naslonimo na vrata. Sila, s katero odrivamo vrata,
pritisne preko jezička J zapah Z na jedro C. Mag¬
netna sila je v tem primeru premajhna, da bi pre¬
magala dodatno silo trenja med deloma C in J. To
si lahko razložimo tudi s tem, da bi s težavo odprli
katerakoli vrata, če bi jih odrivali med premika¬
njem kljuke. To vemo in tega preprosto ne dela-

Slika 3. Električna shema priključitve brnača:
U — transformator

T — tipka v stanovanju (daljinsko odpiranje)
K — električna ključavnica
B — brnač

Električna ključavnica in brnač

28  TIM 1 • 84/85

mo. In zakaj bi bilo pri električni ključavnici druga¬
če. Do težav v našem primeru pa pride zato, ker
pri odpiranju vrat sodelujeta dva, ki imata že v
osnovi otežkočeno sporazumevanje (preko do¬
mofona).

Rešitev

Izkoristimo ugotovitev, da ljudje zelo hitro sprej¬
memo praktična pravila (čeprav jih morda v celoti
niti ne razumemo).

Uporabimo za rešitev našega problema stik na
sliki 3. Kot vidimo, je vezava, ki jo moramo naredi¬
ti, zelo enostavna: paralelno tuljavi električne
ključavnice priključimo brnač (zvonec). Brnač se
bo tako oglasil v trenutku, ko bo električna klju¬
čavnica odprla. In to bo jasen znak, na katerega
se da hitro navezati odpiranje vrat. (Pa še eno
prednost prinaša ta rešitev. Sedaj bomo tudi v
stanovanju »slišali«, da smo ključavnico odprli.)
Predlagam, da, še preden se lotite dela, navdu¬
šite za to rešitev še sosede oziroma hišni svet.
Opravilo ni nevarno. Kolikor je meni znano, je to¬
vrstna električna napeljava praviloma 12-voltna.
(Nekoliko previdnosti pa vseeno ne bo škodovalo,

kot je to vedno koristno, če imamo opravka z elek¬
triko.)

Na fotografiji vidimo izvedbo električne ključavni¬
ce, ki je menda najbolj pogosta v naših hišah, in
brnač, ki ga uporabimo pri realizaciji. Namesto
brnača lahko uporabite tudi kako drugo piskalo.
Še en predlog imam v zvezi s tem. V navadi je, da
se vhodna vrata ponoči zaklepajo. Tega dejanja
ne razumem, zdi se mi nelogično. Verjetno je po¬
sledica predpisa, ki je nastal takrat, ko so bile klju¬
čavnice še zelo preproste, predvsem pa niso bile
grajene za namene, ki jih potrebujemo danes.
Navada je pač železna srajca. S ključem zakle¬
njenih vrat električna ključavnica ne more odpreti!
V naši stolpnici opozarja na tako zaklenjena vrata
pridušen prekinjajoč ton, ki ga slišimo v slušalki
domofona. Tonski znak vključi mikrostikalo, ki je
skrito oziroma nameščeno tako, da ga avtomat¬
sko krmili zapah ključavnice (ključ).

Na podoben način lahko detektiramo tudi odprta
vrata, kar je še posebno dobrodošlo tam, kjer
vhodna vrata v bloku niso v neposredni bližini
domofona.

Možnosti je vsekakor dosti. Upam, da sem vam
nakazal zanimivo in koristno rešitev tega proble¬
ma.

Klemen Grčar

maketarstvo

Ko je Hans Klemm leta 1934 ustanovil tovarno
letal Flugzeugbau Halle GmbH, ni vedel, da bodo
skice z njegovih risalnih desk preživele Tretji rajh
in militaristični duh, ki gaje podžgal in opogumil k
ustanovitvi nove tovarne.

Letalo
s tremi
državljanstvi

Že v letu 1936 so pričeli z izdelavo petsedežnega
lahkega transportnega letala Klemm K1 104, ki je
z nekaj konstrukcijskimi spremembami dobil novo
oznako — Fh 104 Hallore (»Hallorčan«), Leto ka¬
sneje je tovarna prešla v last Fritza W. Siebla,
zato je tudi letalo dobilo novo oznako — Siebel Fh
104. Letalo je imelo kovinski trup in krila lesene
konstrukcije. Poganjala sta ga dva motorja Hirth
HM 508C z močjo 205,9kW (280KS).

Letalo je bilo kar uspešno, saj so z njim zmagali
na italijanskem Rally Littorio leta 1938. Še istega
leta je Siebel Fh 104 zmagal na krožni dirki
Europa — Rundflug s 6200 preletenimi kilometri.

TIM 1 • 84/85 29

Do maja 1942 so izdelali 46 letal tipa Fh 104 A, ki
je rabilo kot transportno letalo v zaledju.

Toda na serijsko proizvodnjo je že čakal njegov
naslednik Siebel 204, kije imel popolnoma kovin¬
sko konstrukcijo. Letalo je poleg dveh članov po¬
sadke lahko poneslo še osem oseb. Rabilo je za
šolanje različnega letalskega kadra in za trans¬
port v zaledju.

Siebel 204 A je poletel 23. maja 1941 z dvema
motorjema Argus 410 A-1 z močjo 342kW
(465KS). Si 204 V3, ki je kasneje dobil oznako Si
204 D, je dobil novo popolnoma zastekljeno ka¬
bino in močnejši motor Argus As 411 TA-1 s
426,59kW (580KS). Okupirana Francija je s
svojo razvito letalsko industrijo hočeš nočeš mo¬
rala podpirati nemški vojaški stroj in tako so v
Bourgesu v tovarni Societe National de Construc-
tions Aeronautigues du Centre (SNCAC) pričeli s

serijsko proizvodnjo Siebel 204 D-3. Do leta 1944
so tu izdelali dobrih 160 letal. Poleti 1942 pa so
pričeli izdelovati Si 204 D-1 in D-3 tudi v češko¬
slovaškem Aeru in ČKD v Pragi. Tu so do konca
1944 izdelali kar 1007 letal. V izvedbi Si 204 E je
letalo rabilo za protipartizansko bojevanje. V ta
namen je lahko poneslo do 800kg bomb in bilo
opremljeno z dvema 13 mm mitraljezoma MG 131
pod trupom letala ter enim MG 131 v kupoli.

Vse do konca petdesetih let je Siebel 204 / Aero
C-3 vztrajal kot vojak in civilist, na njem so se izu¬
čile mnoge generacije pilotov in z njim so se pre¬
peljali tudi prvi potniki češkoslovaškega letal¬
skega prevoznika ČSA.

Po končani vojni so s proizvodnjo nadaljevali v
Češkoslovaški republiki in Franciji. V SNCAC so
izdelali okrog 350 letal tipa Si 204 A oziroma NC
702 ter Si 204 D ali NC 701. Letalo je dobilo ime

Slika 1. Drugi prototip letala Siebel Fh 104 V2 s civilnimi oznakami Tretjega rajha

Slika 2. Siebel Si 204 E iz protipartizanske enote 27NSGr. 4 na Slovaškem v novembru 1944

30 TIM 1 • 84/85

TIM 1 *84/85 31

Martinet in nosilo dva motorja Renault 12S-00 z
močjo 433,94 kW (590 KS) in trokrakim propeler¬
jem.

Na Češkoslovaškem pa so nadaljevali z izdelavo
Si 204 v večih izvedenkah in pod različnimi ozna¬
kami. Aero C-3 AN je rabil za šolanje navigatorjev
in radiotelegrafistov, Aero C-3 AF za zračno foto¬
grafijo, Aero C-3B kot šolski bombnik. Civilne
izvedenke pa so dobile oznako Aero C-103 A, B,
C in D.


TAKTIČNO-TEHNIČNI PODATKI O Si 204 D

Dolžina letala 11,95 m

Razpon kril 21,33 m

Višina letala 4,25 m

Površina kril 46,00 m 2

Teža praznega letala 3950 kg

Teža polno obremenjenega letala 5600 kg

Maks. hitrost na višini 1000 m 364 km/h

Potovalna hitrost 220 km/h

Čas vzpenjanja na 1000 m 3,3 min

Maks. višina leta 7500 m

Maks. dolet 1800 km

Maketa letala Aero C-103

Pri Kovozavody Prostejov so se pri izdelavi se¬
stavnih delov makete zelo potrudili, malce slabše
. pa jim je šlo od rok pri izdelavi nalepk. Sestavlja¬
nje te makete ni zapleteno in je zato zelo primem a
za začetnike v letalskem modelarstvu.

Najprej se bomo lotili trupa letala in zato dobro
obrusili stične površine na obeh polovicah. Pre¬
den zasteklimo trup, obrežemo odprtine z noži¬
čem in z glavico bucike tanko nanesemo lepilo. Z
lepilom moramo močno skopariti, ker sicer v
konus odlita stekla iztisnejo kapljico lepila, ki jo
nepazljivi maketar razmaže po trupu. Lepilo hitro
razjeda površino plastike in lep videz makete gre
po gobe.

Medtem ko se trup letala z vlepljeno kabino suši,
se lotimo kril. Sestavne dele ostrugamo in odstra¬
nimo odvečno plastiko na stičnih površinah. Krila
zlepimo in spoje zavarujemo s trakovi lepilnega
traku. Med sušenjem kril pripravimo še repne po¬
vršine. Robove pazljivo obrusimo z drobnozrna¬
tim brusnim papirjem. Zdaj je čas, da zarežemo v
smerna krmila, ker bomo kasneje prilepili smerne
krmilne površine v premiku in tako dodali maketi
nekaj realističnega duha.

Z izdelavo motornih gondol bo več težav. Dele št.
26, 27, 28 in 29 obrusimo in zlepimo. Naslednji
korak je temeljito brušenje propelerja letala.
Stržen stožca propelerja (del št. 31 oz. 36) pripra¬
vimo tako, da se skupaj z obrušenimi koreni elis

Sestavljanka ponuja izredno bogato pilotsko ka¬
bino, vendar bomo v močno zastekljeno kabino
morala dodati še to in ono. Že naslovna ilustracija
vam ponuja dodatke na predelni steni. Dele se¬
stavne kompozicije A pobarvamo pred sestavlja¬
njem. Stene in tla kabine so svetlo sive barve,
nožna krmila smeri pobarvamo srebrno in sedeža

v barvi usnja. Sedežema dodamo iz obarvanega
selotejpa varnostne pasove. Če se boste odločili
izdelati vojaško inačico letala, dodajte sedežema
še manjšo oklepno ploščo kot naslon za glavo
nad pilotovim sedežem. Izdelamo jo iz tanke pla¬
stike. Instrumentalne plošče opremirtlo z različ¬
nimi kabli, ki jih v snopih napeljemo v prednjo
steno (del št. 3).

32  TIM 1 • 84/85

Slika 3. Aero C-3A z eksperimentalno kamuflažo Češkoslovaškega vojnega letalstva po pristanku
»na trebuh«

Slika 4. SNCAC 701 Martinet iz Armee de L’ Air s trokrakim propelerjem

zlije v celoto. Ker je potrebno z okroglo drobno
pilo povečati odprtino v strženu, moramo paziti,
da ne zalepimo propelerja v nesimetričen položaj.

Vsi, ki žele, da se bosta propelerja lepo vrtela,
lahko to dosežejo na dva načina. Najlažje je odre¬
zati izboklino na delih št. 32 in 37, nekoliko težje
pa je z nožem utreti večjo odprtino v stržen stož¬
ca. Vsekakor je potrebno storiti to ali ono, sicer bi
stožec štrlel v levo ali desno. Na koncu nalepimo
še z nožičem očiščeni zvezdi (dela št. 34 in 39).

Na stičnih robovih obrušena krila so že nared in
tudi trup smo najprej ostrgali z ostrim nožem ter
nato obrusili z vodobrusnim papirjem. Utore na
»grbah« trupa popravimo s ploščato pilo.

Zastekljeni del kabine (del št. 49) najprej očistimo
štrleče plastike in ga obrusimo tako, da se tesno
prilega trupu letala. Za zastekljeni del se je izka¬
zalo, da je 2 mm ožji od trupa letala in zato najprej
rahlo obrusimo stranici na trupu, del št. 49 pa na¬
močimo v skoraj vrelo vodo. Tako segreta pla¬
stika je voljna za preoblikovanje. Tudi pri lepljenju
zastekljenega dela skoparimo z lepilom. Na trup
zalepimo še obe polovici kril in spoje zapolnimo s
kitom. Unicol kit MP bo dobro opravil to nalogo.

Nadaljevali bomo s sestavljanjem podvozja, ven¬
dar manjši oddih ne bo odveč. Predlagam, da se
snidemo zopet v naslednji številki Tima, medtem
pa po fotografijah preverite, če ste prilepili krili pod
pravilnim kotom.

TIM 1 • 84/85 33

Nasveti za maketarje

7. S stičnih površin ostrgamo odvečno plastiko. Naj¬
bolje nam bo šlo od rok, če nožič držimo skoraj pod
pravim kotom in večkrat potegnemo vzdolž trupa. (1 b)
Odvečno plastiko lahko tudi odrežemo, vendar mo¬
ramo pri tem paziti, da ne zarežemo v trup letala.

2. Lepilo razjeda plastiko, zato ne sme priti na zunanjo
površino delov. Lepilo iz tube nanašamo z notranje
strani tako, da nam »pobeglo« lepilo uide na notranjo
stran dela. Tubo zatisnemo z buciko.

3. Na drobne dele in tiste, ki se po lepljenju vrtijo, na¬
našamo lepilo s konico bucike. Tekoča lepila nana¬
šamo s čopičem.

4

4. Lepilni trak nam pri sestavljanju pomaga spajati
dele trupa in kril, vendar pa kapljico preveč naneše-
nega lepila razmaže po površini dela tako, da nastane
nepopravljiva škoda. Lepilo razjeda tudi prozorne dele
in motna kabina uniči še tako lepo izdelano in obarvano^
maketo. Lepilo običajno nanašamo kar na trup letala, le
redko pa na prozorni del kabine.

8. srečanje
mladih tehnikov
Slovenije

Nenehen vzpon
kakovosti
in množičnosti

Srečanje mladih tehnikov so v šolskem letu
1983/84 potekala v občinah, nato v regijah, 25. in
26. junija pa je bilo 8. srečanje mladih tehnikov
Slovenije v Novi Gorici.

Letos smo v program vnesli spet nekaj novih vse¬
bin (računalništvo, mladi izumitelji) in s tem storili
nov korak naprej od utečenega stanja, ki se kaže
v »kulturi roke«, v smeri dejavnosti, ki se kažejo v
»kulturi roke in razuma« oziroma v tehnično-teh-
nološki zahtevnosti, v politehnični naravnanosti in
dajejo možnosti za inventivno in inovativno delo.
Da je naša usmeritev pravilna, so potrdili mladi fi¬
ziki, računalničarji in izumitelji. Letos je tekmovalo
že 20 mladih računalničarjev, kar je lep uspeh
ZOTK in klubov mladih tehnikov.

Moto 8. srečanja je bilo: »Mladi tehniki za kmetij¬
stvo in energetiko«. Z njim smo želeli poudariti

34  TIM 1 • 84/85

pomen ustvarjalnega dela učencev v agrotehnič¬
nih, energetsko-inovacijsko in proizvodno usmer¬
jenih krožkih klubov mladih tehnikov.

Z enakim geslom so potekala srečanja tudi v ob¬
činah in regijah. Srečanja potekajo v okviru jugo¬
slovanskih pionirskih iger in v okviru delovnega
praznovanja Ljudske tehnike Jugoslavije.
Srečanja prispevajo nemajhen delež k medse¬
bojnemu spoznavanju mladih, ki se v klubih udej¬
stvujejo kot fotografi, modelarji, energetiki, inova¬
torji, računalničarji, izumitelji, agrotehniki, ra¬
dioamaterji, konstruktorji itd. Izmenjava izkušenj
in možnosti za uveljavljanje znanja v nastopih,
prikazih, razstavah in podobno prispeva k uve¬
ljavljanju delovne, proizvodne, politehnične in
samoupravljalske vzgoje, tehnično produktivne in
znanstveno tehnične ustvarjalnosti, k populariza-

•Jt

Osnovna šola IX. korpusa, kjer je potekalo 8. sreča¬
nje

Prijava ekip na recepciji

ciji tehnike, olajšuje poklicno svetovanje in
usmerjanje osnovnošolske mladine.
Republiškega srečanja se je udeležilo 11 ekip,
kar pomeni, da so bile zastopane vse regije.

V dveh dneh, kolikor je trajalo srečanje, so se zvr¬
stile vse tekmovalne panoge in ostale spremne
prireditve (svečana otvoritev, srečanja, nastopi,

Mladi računalničarji so pripravljeni

Zagovor mladega fizika

Iz razstavnega prostora v Osnovni šoli Kozana

TIM 1 • 84/85 35

razstave, podelitev priznanj mentorjem in tekmo¬
valcem, zaključek srečanja). Z izvedbo srečanja
smo v celoti zadovoljni, za kar ima največ zaslug
organizatorica srečanja ZOTK Nova Gorica, prav
tako pa tudi Svet za tehnično vzgojo mladine pri
ZOTKS ter družbeno-politična skupnost Nova
Gorica in njene družbeno-politične organizacije.

Še en izsek z razstave

Razstavljene konstrukcije

Regije so se predstavile s svojimi eksponati

Republiško srečanje je uspešno zaključilo ce¬
loletno aktivnost. Poudariti pa velja, da gre največ
zaslug za uspeh srečanja učencem in njihovim
mentorjem, zato jim gre še posebna zahvala in
priznanje, obenem pa tudi poziv: Pripravljajte se
za občinska, regijska in 9. republiško srečanje, ki
bo maja prihodnje leto na Ravnah na Koroškem.

Delo na električnem ročnem orodju

Podelitev priznanj, diplom, nagrad in prehodnega
pokala koroški regiji

36  TIM 1 • 84/85

REZULTATI

TEKMOVANJE V OBRAMBI IN ZAŠČITI:

III. mesto je osvojila ekipa pomurske regije v sesta¬
vi:

1. Gačevič Goran

2. Pleminitaš Nataša

3. Berden Marjan

II. mesto je osvojila ekipa ljubljanske regije v sesta¬
vi:

1. Kobal Uroš

2. Danilo Pečar

3. Kunaver Primož

I. mesto je osvojila ekipa koroške regije v sestavi:

1. Pandelj Lovro

2. Prislav Matjaž

3. Svenjak Sebastjan

Nagrade je prispevala revija Naša obramba.

TEKMOVANJE V AVTOMOBILSKEM MODELAR¬
STVU:

lil. mesto je osvojil BRANKO GOLEŽ iz celjske regije

II. mesto je osvojil SIMON ŠTELCL iz pomurske re-
glje

I. mesto je osvojil BOŠTJAN POTOČNIK iz koroške
regije

Nagrade je prispevala Tehniška založba Slovenije.

SPOZNAVANJE PROIZVODNEGA PROCESA
lil. mesto je osvojil NAGLIČ STANISLAV iz gorenj¬
ske regije

II. mesto je osvojila HELBL ANDREJA iz koroške re¬
gije

I. mesto je osvojil URBAS JANEZ iz kraško-notranj-
ske regije

Nagrade je prispevala Tehniška naložba Slovenije.

MLADI FIZIKI — 8. RAZRED:

III. mesto je osvojil ŠIFTAR MATJAŽ iz Ljubljane

II. mesto je osvojil PAVLIN MARKO iz dolenjske re¬
gije

I. mesto je osvojil PROSEN TOMAŽ iz gorenjske re¬
gije

MLADI FIZIKI — 7. razred:

III. mesto je osvojil KRAŠEVEC JANEZ iz Ljubljane

II. mesto je osvojil ROMAN KOSEM iz dolenjske re¬
gije

I. mesto sta osvojila BLAŽIČA UROŠ in TROJAR
UROŠ iz severnoprimorske regije

Nagrade je prispevala delovna organizacija ISKRA
— KIBERNETIKA.

SESTAVLJANJE KONSTRUKCIJ FISCHER:

III. mesto sta osvojila SUŠA TOMAŽ in MILAVEC
ANDREJ iz kraško-notranjske regije

II. mesto sta osvojila GOBEC MATIC in MARKOVIČ
DAMJAN iz Ljubljane

I. mesto sta osvojila RANZGINGER JOŽE in VR-

TOVŠEK METOD iz zasavske regije

Nagrade je prispeval AS TEHNO-CENTER ZAGREB.

SESTAVLJANJE KONSTRUKCIJ MEHANOTEHNI-
KA:

III. mesto sta osvojila ŠIMAT DEJAN in MARUŠKO
BOŠTJAN iz podravske regije

II. mesto sta osvojila PAVLIN DAMJAN in BOGATAJ
MATJAŽ iz gorenjske regije
I. mesto sta osvojila TACER MATEJ in TURK
ROMAN iz celjske regije

Nagrade je prispeval AS TEHNO-CENTER ZAGREB.

MLADI IZUMITELJI:

lil. mesto je osvojil ŠKERLAK DARKO iz pomurske
regije

II. mesto sta osvojila KRIŽMANČIČ ROBERT in Pl-
ČULIN ROBERT iz severnoprimorske regije

I. mesto je osvojil URBAN BERGANT iz gorenjske
regije

Nagrade so prispevali Tehniška založba Slovenije,
Iskra Električna orodja in Mitol iz Sežane.

RAČUNALNIŠTVO:

III. mesto sta osvojila KOZMOS MATJAŽ in LAŠBA-
HER JURE iz koroške regije

II. mesto sta osvojila NARDIN SIMON in VIDRIH
UROŠ iz severnoprimorske regije

I. mesto sta osvojila SLIVNIK TOMAŽ in ROMAN
FLEGER iz Ljubljane

Nagrade je prispevala ISKRA DELTA.

MODELARSKI ZMAJI — DELTOIDNI:

II. mesto do lil. mesto sta osvojila UROŠ POGAČNIK
in FRANC BRADULC iz gorenjske regije

I. mesto je osvojil ALEŠ PAŠKER iz Ljubljane
Nagrade sta prispevala AS TEHNO-CENTER ZA¬
GREB in Mitol iz Sežane

MODELARSKI ZMAJI — ŠKATLASTI:

III. mesto je osvojil SOVIČ BOŠTJAN iz koroške re¬
gije

II. mesto je osvojii ROM JANEZ iz dolenjske regije

I. mesto je osvojil MALENŠEK ANDREJ iz dolenjske
regije

Nagrade so pripsevali AS TEHNO-CENTER, ISKRA,
Električna orodja in Mitol Sežana.

FOTOGRAFIJA:

lil. mesto je osvojil SILVESTER PRINČIČ iz sever¬
noprimorske regije.

II. mesto je osvojil JANEZ BONČA iz gorenjske re¬
gij 0

I. mesto je osvojil BOŠTJAN VIRC iz dolenjske re¬
gije

Nagrade je prispeval Mitol Sežana.

TEKMOVANJE V PIONIRSKEM FILMU:

III. mesto sta osvojila PRIMOŽ KOSMAČ in MIHELJ
KOSMAČ iz zasavske regije

II. mesto je osvojila ROMANA PUGELJ iz Ljubljane

I. mesto je osvojila TINKA H AUZER iz koroške regije
Nagrade je prispevala Tehniška založba Sloverfije.

BRODARSKO MODELARSTVO:

III. mesto je osvojil JOŽE JAKI iz dolenjske regije

II. mesto je osvojil ŠUMAH BOJAN iz koroške regije
I. mesto je osvojila BRUNEC NATAŠA iz pomurske
regije

Nagrade sta prispevala Tehniška založba Slovenije
in AS TEHNOCENTER iz Zagreba.

TIM 1 • 84/85 37

Istočasno je potekalo slovensko prvenstvo pionir¬
jev v modelih motornih čolnov razredov MČ-1, MC-2
in MČ-3.

V razredu MČ-1 je:

III. mesto osvojil ŠUMAH BOJAN iz Mežice

II. mesto je osvojil MIHELČIČ MATJAŽ iz Ljubljane

I. mesto je osvojil šlNCEK FRANC iz Titovega Vele¬
nja.

V razredu je*

III. mesto osvojil KRAIGHER BOJAN iz Društva mo¬
delarjev Ljubljana

II. mesto je osvojil ROBIČ PRIMOŽ iz Ljubljane

I. mesto je osvojil SPREMO IZTOK iz Ljubljane

V razredu MČ-3 je:

lil. mesto osvojila ekipa OŠ Ponikva v sestavi PE-
TAVER BRANKO, URAČUM MARTIN in HERIČ
ALBIN

II. mesto je osvojila ekipa OŠ Prežihov Voranc v se¬
stavi MIHELČIČ MATJAŽ, ŽUPANČIČ MATJAŽ in
ROTOVNIK MIHA

I. mesto je osvojila ekipa Mladinskega tehniškega
centra iz Ljubljane v sestavi BOLKA MATJAŽ, LILIK
SANDI in ZUPANČIČ TONE

JADRALNI MODELI:

III. mesto je osvojil DENIS VELIKONJA iz severno¬
primorske regije

II. mesto je osvojil GREGA ŠTEBLAJ iz kraško-no-
tranjske regije

I. mesto je osvojil JANEZ ČAS iz koroške regije
Nagrade sta prispeval AS TEHNO-CENTER ZA¬
GREB in Mitol Sežana.

DELO Z ELEKTRIČNIM ORODJEM:

lil. mesto je osvojila ekipa severnoprimorske regije

v sestavi DEJAN REMEC in MARKO BIRSAL

II. mesto je osvojila ekipa Ljubljane v sestavi SEBA-
STIAN POTOČNIK in SIMON MAČEK

I. mesto je osvojila ekipa Gorenjske v sestavi
BOŠTJAN POGAČNIK in MATJAŽ TOMšE
Nagrade je prispevala delovna organizacija ISKRA,
Električna orodja.

Rezultati tekmovanja

mladih tehnikov SFRJ v Gradačcu

TEKMOVANJE V AMATERSKEM RADIOGONIOME-
TRIRANJU:

III. mesto je osvojil IVNIK MARTIN iz dolenjske regije
II. mesto je osvojil GJURA MITJA iz Ljubljane

I. mesto je osvojil HUSEL JANI iz dolenjske regije
Nagrade sta prispevali ISKRA Delta, ISKRA Kiber¬
netika in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slo¬
venije.

RAKETNO MODELARSTVO.

II. mesto je osvojil ŠALAMON GORAZD iz dolenjske
regije

II. mesto je osvojil BLAŽIČ IGOR iz Ljubljane
I. mesto je osvojil TERSEGLAV JERNEJ iz Ljublja¬
ne.

Nagrade je prispevala delovna organizacija Mitol iz
Sežane.

Ekipno je II. mesto osvojila ekipa CELJSKE REGIJE;
Ekipno je II. mesto osvojila ekipa LJUBLJANE
Ekipno Je I. mesto in prehodni pokal osvojila ekipa
KOROŠKE REGIJE.

38  TIM 1 • 84/85

timov a
fantastika

Peter Cartur

Meglica

Prevedel Mitja Zupančič

Visoki možakar je zabrundal, nato pa počasi
spregovoril. »Tega ne morem storiti. Ob sobotah
zvečer grem v mesto. In to je sobotni večer.«

Mali mož na verandi je drgetal, ko se je nagibal
naprej, poskušajoč prestreči besede med laje¬
žem psov s stranskega dvorišča. Njegov drobni in
živahni obraz je bil bled, upadel, v njegovih očeh
prevelika vnema. Dajal je vtis, daje nekako manj¬
ši, kot bi moral biti, kakor da se je skrčil. Obleka
mu je bila prevelika in je visela na njem. Njegove
oči so bile utrujene, pogled zbegan.

»Gospod — gospod Brovvn, prosim, poslušajte.
Če je tokrat resnica, ne le govorice, prosim!«
Brovvn je počasi zmajal z glavo in iz oči mu je sijala
previdnost.

»Ampak to je tisto, kar iščem, gospod Brovvn. Vi¬
deli ste. Drugi so videli. Prisegli ste, daje resnič¬
no.«

»Seveda.« Brovvn je pljunil in pokimal. »Seveda.
In mi gotovo nismo lažnivci.«

»Saj vem... Gospod Brovvn, jaz sem raziskovalec
parapsiholoških pojavov — duhov in podobnih
reči. To prikazen moram videti nocoj.« Skrčeni
mož je za trenutek zaprl oči in se naslonil na ste¬
ber.

»Sobotni večer.«

»Ampak gospod Brovvn, to bo zadnja noč.«
»Mogoče pa bo še tam. Ne vem.«

»Pa zato jaz vem, gospod Brovvn.« Mali mož seje
podrgnil po prstu na katerem je nosil velik zlat
prstan. »Vem. Največ še naslednjih deset minut.
In moram — « Utihnil je, pusteč oči, da so prosile
namesto njega.

»No, kaže, da je res vredno pogledati.«

»Ali — ste prepričani, čemu je podobno?«
»Vem, kaj sem videl. Zlate barve je in žari. Tema
mora biti, da jo lahko vidiš. Prava tema. Ne bi
rekel, da se premika. Pri miru stoji, vendar pa ne¬
kako pobliskava.«

»To je tisto, gospod Brovvn. Moram jo videti!«
»Nikakor ne. V mesto grem.«

Brovvn je opazoval oči malega moža in videl v njih
bolečino.

»Seveda, če je kaj vredno — mislim, da bi že mo¬
ralo biti, da bi na sobotni večer ostal doma.«
»Trajalo bo samo minuto, trenutek.«

»Moram se odpraviti.«

»Vse mi pomeni, gospod Brovvn. Vse.«

»Koliko?«

»Nimam denarja.«

»Hmm!«

»Z avtostopom sem se prevozil tisoč dvesto kilo¬
metrov, da sem prišel sem.«

Brovvn je zmajal z glavo. »Lep prstan imate... No,
moram se odpraviti v mesto.«

Mali mož je spustil roko ob telesu. Potem jo je spet
dvignil. Njegove oči so se zazrle v nenavadno
oblikovan prstan, ki gaje nosil.

»Tega vam ne morem dati.«

Brovvn je skomignil s svojimi širokimi rameni, sto¬
pil nazaj in prijel za kljuko od vrat.

»Zdaj moram zakleniti in spustiti pse... Ne zadr¬
žujte se na dvorišču, ko bom spustil pse.«
»Ne... počakajte, dam vam prstan.«

Brovvn je zaprl oči. »Ne vem —«

»Dam vam ga.«

Možakar je odprl zamrežena vrata in vzel prstan.
Stopil je vstran, da je mali mož lahko vstopil.
Brovvn je prižgal vžigalico, z njo pa prižgal svetilko
na mizi. S svojimi debelimi prsti je zelo počasi
obračal prstan na vse strani. S premetenim po¬
gledom je ocenjeval. Zlatega sijaja, vendar ni
zlato. Pretežko za zlato ali za katerokoli drugo ko¬
vino. Mnogo prevelik za prste tega človečka.
Brovvn si ga je potisnil na prst in prstan se ga je
oprijel.

Mali mož, ki se je nervozno prestopal, je našel
vrata spalnice.

Brovvn ga je grobo porinil. »Vstopite. Plačali ste, in
nič takega ni, da bi človeku kaj napravilo.«

Toda mali mož se je umaknil vstran in pustil
Brovvna naprej.

Sredi spalnice je v zraku pobliskavala zlata lisa.
Visoka je bila kakšna dva metra in pol, široka pa
več kot meter.

Brovvn seje surovo zasmejal. »Nobena prikazen
ni, mar ne? Vedel sem, da ni. Najbrž ste plačali,
misleč, da gre za prikazen. Jaz seveda nisem
rekel, da je prikazen.«

Na obrazu malega moža se je zdaj zrcalila odloč¬
nost. Nekako ocenjujoče in žalostno je pogledal
Brovvna. Potem je skomignil.

TIM 1 • 84/85 39

»Kar verjeti ne morem, da ste res šli skozi to,
Brovvn.«

»Seveda,« Veliki možakar se je zasmejal. »Se¬
veda sem. Glejte.«

»Počakajte. Šel bom z vami. Počakajte!« Mali
mož je stopil naprej in, kakor v negotovosti, prijel
Brovvna za roko. »Pojdiva.«

Skupaj sta stopila v zlato meglico.

Tokrat je bilo za Brovvna drugače. Ko sta stopila v
meglico, je začutil, kot da mu po koži poplesavajo
ostre bodice. Prejšnjikrat ni čutil ničesar, samo
zrak. Hotel se je umakniti nazaj, toda presenet¬
ljiva moč malega moža mu je to preprečila. Prisi¬
ljen je bil stopiti naprej.

Skelenje je postalo skoraj nevzdržno. Zdaj se je
zdelo, kot da prihaja v vročih valovih iz prsta, na
katerem je nosil prstan. Brovvn je pohitel, da bi se
čimprej vrnil v domačo spalnico.

Stopila sta iz meglice.

Domače spalnice ni bilo več. Hiša je izginila in z
njo noč.

Bil je dan. Dan nad pokrajino, kjer je bila trava
modra, kakršne Brovvn še nikoli ni videl, in kjer so
bila drevesa kakor vitke, nerazvejene igle, sega¬
joče v oranžno nebo. Nebo, na katerem je Brovvn
videl tri ogromna sonca.

timovi

oglasi

Nujno kupim balso različnih debelin, prodam pa dva
motorčka: glow-plug, 2,5 ccm z vso opremo in 0,48
ccm diesel z vso opremo, ali pa ju zamenjam za zgo¬
raj navedeni material.

Davor Pečnik
Tomšičeva 48
62310 Ilirska Bistrica
Tel. (062) 811-305

Prodam različen elektronski material, kit komplete
ter več načrtov s podrobnim opisom. Za seznam
pošljite znamko.

Kupim pa knjigo Tajne vidovitosti (1. in 2. del) av¬
torja Miroslava Pintarja ali zamenjam za našteti ma¬
terial.

Bojan Skrbinek
Doljni Leskovec 18
68280 Brestanica

Prodam večjo količino novega elektronskega mate¬
riala (integrirana vezja, potenciometre, kondenza¬
torje in tranzistorje).

Jure Jereb 1

Dobračevska 12
64226 Žiri

Veliki možakar se je iztrgal iz prijema, zaklel in se
obrnil nazaj k meglici. Mali mož je zmajal z glavo.
»Uspelo nama je Brovvn. Meglice ni več.«

Mali mož se je začel spreminjati. Zdelo se je, kot
da raste in zapolnjuje svoja oblačila. »Žal mi je,
Brovvn. Ne bi mogel priti skozi drugače, kot s pr¬
stanom, ali pa s kom, I i ga nosi... To pomeni, da
si moral biti ti.«

»To je noro. Kje—« Veliki možakarje utihnil in se
spet zazrl v sonca. Podrgnil si je čelo.

»Dom. Moj dom... Poišči drugo takšno meglico,
dokler imaš prstan. Potem pojdi domov... kjer je
tvoj dom.«

»Toda — meglica?«

»Slišal boš govorice, nenavadne zgodbe. Tudi pri
nas imamo zgodbe o duhovih. Bodi raziskovalec.
Preveri te govorice.«

»Toda —«

»Srečno, Brovvn.«

Mali mož se je naglo zasukal in odšel po nena¬
vadni modri travi. Enkrat se je ozrl in videl Brovv¬
na, kako nebogljeno strmi za njim. Za hip se je
obotavljal, potem pa odhitel dalje. Kmalu je bil
med iglastimi drevesi in izginil Brovvnu izpred oči.

Prodam ventilator 24V, 15 W, 6500 o/min, elektro¬
motor 220V, 10W, elektromotorček za kasetofon 6V,
elektronsko uro LCD Ouartz, načrt za vvalkie-talkie
(moč 2,5W, domet od 15 do 20 km).

Stojan Stražišar
Begunje 42

61382 Begunje pri Cerknici

Kupim vse letnike Tima do letnika 20 po 200 din za
kompleten letnik. Kupim tudi lanskoletne številke 1,
3,5 in 6 po prvotni ceni. Poleg tega kupim tudi razne
načrte (načrt za 6V kojak sireno) in Unimer.

Andrej Cizej
Prapretno 51
61430 Hrastnik

Prodam Tim letnik 19, 20 in 21.

Marjan Lackovič
Tomšičeva 1
69220 Lendava

Prodam nov nerabljen gramofon Iskraphon GR-61
brez ojačevalnika.

Bogdan Ramovš
Svibno 4a
61433 Radeče

Prodam veliko količino raznih shem za elektroniko.
Za spisek pošljite znamko za 10 din.

Kupim pa AY-3-1350, AY-3-8500 in SN 76477.

Maurice Eilec

Kersnikova 9

62000 Maribor

Tel. (062) 20-774

40  TIM 1 • 84/85

Prodam OV napravo SANVA STAC 6 (oddajnik,
sprejemnik, Ni-Cd akumulatorčki, polnilec, 4 ser-
vomehanizmi, podaljšek, kolesca in zastavica). Pri¬
ložim še rezervne kvarce.

Roman Simčič
Ul. 9. septembra 54, Vrtojba
65290 Šempeter pri Novi Gorici
Tel. (065) 31-446

Poceni prodam radiokasetofon, nov fotoaparat Ze¬
nite in NF ojačevalnik 5W.

Davor Lipej
Šubičeva 8
68250 Brežice

Prodam Tim letnik 22, dirkalno stezo HO, 600 znamk
in igro Monopoli.

Jani Kržan
Gradnikova 109
Radovljica

Tel. 74-307 od 7.00 do 12.00

Prodam ali zamenjam: tekmovalni elektromotor za
čolne KELLER 308, 20 akumulatorčkov SAFT
(450 mAh, 1,2 V), komaj utečen bencinski motorček
za čolne OPS (6,5ccm) ECB Marine (28.000o/min) z
resonančnim dušilcem in veliko druge modelarske
opreme ter materiala.

Uroš Spremo
Ob žici 5
61000 Ljubljana
tel. (061) 573-832

Prodam DV napravo Varioprop 14 S, 4 servomotor-
je, akumulatorje, polnilec, motor 7ccm (dušilec,
spiner, elisa, svečice), Ni-Cd akumulator 2V, 8Ah,
jadralno letalo F3B (nedokončano), motorno letalo
Flamingo (poškodovano) ter nekaj balse.

Drago Erjavec
Stanetova 5
63310 Žalec

Prodam light-show 3x100W, in monoojačevalnik
120 W.

Franc Erjavec
Dobravica 22
61292 Ig

Prodam nov računalnik (še v garanciji) VZ200 (16 K
ROM, 8 barvnih kombinacij, sintetizator), poleg tega
pa še knjigo programov in kaseto VZ200 s posne¬
timi programi.

Sebastijan Vozlič
Vrečarjjeva 5
63310 Žalec

Prodam letala na DV: TAXI (razpon kril 148 cm),
BLISK (157 cm), MUHA (92 cm). Kupcu BLISKA
dodam 10ccm letalski motorček, kupcu MUHE pa
0,9ccm COX TEE DEE. Kdor kupi vse, dobi zastonj
servo motorček Graupner.

Matej Koren
Tomšičeva 30
62310 Slovenska Bistrica
Tel. 812-044 popoldan

Kupim trikanalni light-shovv s transformatorjem in
ostalimi deli. Prodam pa AY-3-8500 in drug elek¬
tronski material. Ponudbe z opisom pošljite na na¬
slov:

David Kamenik
Legen 23
62383 Šmartno

Kupim balso debeline 1,5, 2,5 in 8 mm, japonski
papir in folijo za prekrivanje.

Gregor Malenšek
Nad mlini 48
68000 Novo mesto
Tel. (068) 25-046

Prodam dve reflektorski žarnici 150W (rumena in
modra), nove kasete SONY za vrhunsko snemanje
in programe za ZX Spectrum. Za odgovor priložite
znamko.

Maks Dežman
Privoz 20
61000 Ljubljana

Kupim bencinski motorček Cox baby-bee, 0,8 ccm.

Damjan Marko

V. Rožiča 9

61240 Kamnik

Tel. (061) 831-719 po 18. uri

Prodam 20 hišic, 10 ročnih kretnic in 3 potniške va¬
gone, vse po N sistemu. Prvemu kupcu dam večje
število tirov in tovornih vagonov.

Tomaž Lavrih
Šentlovrenc 30
68212 Velika Loka
Tel. (068) 44-382 popoldne

Kupim dobro ohranjeno revijo SAM 983, prodam pa
album za znamke.

Igor Alpner
Godič 3

61242 Stahovica

Prodam letalski (glow-plug) motorček SUPER
TIGRE 3,5ccm z izpušno cevjo. Dodam dva litra go¬
riva.

Robert Lazar
Spodnje Škofije 152
66281 Škofije
Tel. (066) 54-105

Kupim Tim, letnik 19.
Andrej Vodenik
Goriška 1
63000 Celje

Prodam ojačevalnik 2x60W (popolnoma nov). KIT
komplet vsebuje ves material in načrte. Cena 2500
din.

Jernej Hafner
Seničica 15a
Medvode

slikovna križanka

UNO

VENTURA

ŠPORTNI
OBJEKT
Z VODO

IDILIČNO

ŽIVLJENJE

GIBALNI

VIJAK

ANTON

INGOLIČ

DOJENČEK

GLAVNI

ŠTEVNIK

IVAN

CANKAR

PLOD

OLJKE

DESNI PRI-

TOK VOLGE

STANE

SEVER

NAŠ IZUMITELJ

(NIKOLA)

REBRASTA

TKANINA

POLITIČNO

ZATOČIŠČE

TRSKE

Čebeli

podobna

ZluELKA

AVSTRIJSKA

PORCCEV.

AGENCIJA

TURŠKI

MINISTER

OAR

MURSKA

SOBOTA

RENATO

RASCEL

KNJIGA

PESMI

16, IN 10.

Črka

POSTAVA,

RAST

TON,

ZVOK

Aleksander Lilik

Republiško
tekmovanje
brodarskih
modelarjev
v Kopru

Drugega junija je bilo v Kopru
republiško tekmovanje, na katerem so
nastopili najboljši jadralci iz vse
Slovenije. Tekmovali so v razredih
P, K, M in X.

Daleč največ uspeha so imeli
tekmovalci iz Ljubljane (na sliki
v sredini levo), ki so od dvanajstih
podeljenih medalj osvojili kar dve
zlati, tri srebrne in dve bronasti
odličji. Drugo mesto so zasedli
domačini, tretje pa tekmovalci iz
Bohinja.