&»*«* v .4кгеФ.м-*% &V3fe џш^Ш&Лигеимл.
älteefelse llshi: Čete lete K l№~~, poj lete ^ i&-~, četrt lete S 50"— terc;? Jagod ar? j*: i«te K 130—. Irsernfi «it oznaatie m ta.
-WÄtesajo po dogowre ; pri večkratnem !o*®rfra«|a
ј$н№ш*гшп popust. UprawliN) »pr«jäns neročnise, ШтфАе te rftttemaclie. -...- Telefon I*. 220.
1
Issdwissii političen list za slovensko ljudstvo
:'-Ш
148. ü^®'8rUteefco
Ш£ 0к9£ћ>СПР;
14, decembra l@ai.
Zmaga
Hrvatskega Moka.
Beli Zagreb je v nedeljo, dne 11. i. m. «spregovoril jasno in odločno be-,«sedo, Hrvatske stranke, združene v Hrvatskem bloku, so izvojevale tako Častno zruago, da se je mora tudi vsak slovenski avtonomist iz vsega srca razveseliti. Hrvatski Zagreb 'je z velikopotezno gesto odklonil nasilno centralizacijo Hrvatske* 15.297 zavednih Hrvatov je oddalo svoje glasove tisti skupini, ki se je s strnjenimi vrstami vrgla v borbo za eksistenco hrvatskega naroda. Volitve v zagrebški občinski svet so bilo kamen preizkušnje za politično razdrapane Hrvate same, ob onem so pa vsem nasprotnikom hrvat-stva resen memento, da se preko in brez Hrvatov v naši državi vladati ne sme in ne more! Centralis# in žago -rorniki „narodnega edinstva“ danes lahko kličejo vraga nad Hrvate kolikor jim drago, dejstvo pa je, da so si Hrvati priborili od 50 mandatov kar Gelih 36 in da se bo sedem ostalih — .strančic moralo skupno zadovoljiti s 14 mandati,
Zagreoške volitve nimajo samo lokalnega pomena. Pomisliti moramo, da j e Zagreb druga prestolnica naše dr-JLave, Ko je izbruhnila y Beogradu --ч iadna kriza, je Pašič v ministrskem »vetu moral priznati, da je vlada s svojo zgrešeno notranjo politiko dospela na mrtvo točko. Takrat še Pašič gotovo ni — za svojo osebo — verjel besedam, ki jih je izgovoril le mukoma in pod pritiskom nezadovoljnežev K radikalnem klubu.. Danes, ko so zagrebške volitve za nami, pa zamore -mo trditi da je notranja politika Pavšičeve vlade taktično dospela na mrtvo točko Hrvati niso posnemali zbesnelih sinfajnovcev, niso uprizarjali ne smiselnih krvoprelitij, toda kot pravf sinovi kulturnega naroda niso za las odjenjah v svoji pravični borbi proti samovobi, plemenskemu šovinizmu in nasilju.
V času, ko se prepirajo v naši o-tji domovini o delitvi Slovenije na eno ali dvo.e oblasti, je potrebno, da ne -koliko primerjamo samozavest Hrva -tov z mentaliteto slovenskega „šgisar-fcstva/' „ßta.erci“ pravijo, da je Ljubljana vse preveč oddaljena, da nam ni Iceba avtonomne Slovenije, ki je samo strankarska zahteva „brezdomovinskih" klerikalcev, da mora Maribor igrati isto vlogo kakor. Ljubljana itd. .Gospodarski momenti — prometne tež-koče —■ nepristopnost kranjskih hoira-tov — osebni interesi — proiitarstvo, in še oela ploha nenavedenih argu -mentov govori za parceliranje Slovenije. Mariborski liberalec toži, da je Ljubljana, v katero lahko dospe z vlakom v petih urah — tako silno oddaljena. Hrvat iz Osijeka, ki je moral . selih 1Q--13 ur potovati, predno je v Zagrebu lahko opravil svoja pota pri semaljski vladi, se pa nikakor ne o -greva za Novi Sad ali Osijek, marveč aa — Zagreb. V polnem obsegu moramo Hrvatom priznavati veliko več zrelosti nego slovenski inteligenci. — Hrvati dobro vedo, da je odvisen razvoj njihove kulture, gospodarstva ter splošnega napredka edinole od neodvisnosti v mejah lastne narodne dr lave. Učimo se od bratov Hrvatov! — lideja o nedeljivi in avtonomni Sloveniji mora med našim ljudstvom prodirati s tako silo, kakor republikanska misel med hrvatskim seljakom. Pripravljajmo se na volitve, ki bodo na koncu vseh koncev vendarle morale priti in pokažimo bratom Hrvatom, da nas peščica slovenskega „špispurgar-stva“ s svojim malikovanjem pred Bel gradom še ni otrovala. Hrvatske zavesti in slovenske korajže nam je treba in prepričani smo, da bode zmagi Hrvatskega bloka sledila bb priliki bodočih parlamentarnih volitev še zmaga slovenskih — avtonomistov.
Javna varnost
Pred tednom ]q izšel v beograjski „Republiki" članek, s podpisom glavnega urednika g. dr. Ikoniča, M riše intriganitstvo v visokih! vojaških krogih ter z navedenimi fakti napada pukovnika Uzun-Mirkoviča, sedanjega poveljnika mesta in žandarmerije * v Beogradu. Članek |e zadel v, živo, to se pa ni pokazalo na ta edino primeren in pravilen način,, da bi se prizadeti branili, oziroma,, da bi vojaška ,o-biiast uvedla kako preiskavo ter o tem tudi javnost obvestila, temveč v grozdnih pismih na urednika takoji po objavljen ju tega članka. Kakor nekdaj v dobi divje, romantike, se je piscu za čelo pretiti z grozečimi in tajnimi prsti „bele" in „Črne roke“.
Take zarotniške bande tudi v moderni dobi niso baš redke, (Tu izsiljujejo z raznimi grožnjami denar, tam kaj drugega, človek se pa poda v „u-rejeni državi na policijo in do drugih upravnih organov ter mirno spi in čaka v nadi, da bode črne, krvave in druge tajne roke prej ali slej padle v roke pravice, ki bedi nad celo javnost jo, nad dobrimi in slabimi ljudmi.
Tako bi moralo biti, pri nas je pa žali drugače, pri nas so, tajne organizacije, spletke, zarofe: in razne „roke“ že tako močne, da se, postavljajo nad krono, nad vlado, nad, parlament nad celo javnostjo in nad celo državo, ter da razpolagajo, ravno s temi organi, ki bi morali služiti V zaščito javne varnosti, miru in pravice.
Koliko si je bil glavni urednik „Republike" o Item na jasnem, sicer ne vemo,; zgodilo se je pa to-le kar je jasen dokaz samovlade tajnih „rok“ v V naši ubogi državi. V petek pozno zvečer se je vračal s svojim tovarišem
sourednikom Pavlovičem domov in ne daleč .od centra Beograda v neposredni bližini hotela „Slavija“ sta padla oba v roke osmerc^ civilno oblečenih mož, ki so ju obkolili, zvezali in potem dolgo časa neusmiljeno pretepali. Dr, Ikonič je dobil "težke udarce po glavi, zgubil bo naijbrž sluh, Pavlovič ima zlomljeno roko, oba sta dolgo časa ležala nezavestna na cesti, dokler jih niso slučajni pasanti spravili v bolnišnico. Policajev in drugih pan-durjev ni bilo nikjer, kako tudi, če je najmočnejša „roka“ v državi na delu ! Ikonič kakor tudi/ Pavlovič sta ta-koj spoznala napadalce kot preoblečene — žanidarje. Vsi so imeli n. pr. vojaške komisne čevlje in če bi tudi tega znaka ne bilo, je stvar jasna kot beli dan. Vojaški in žandarmerijski poveljnik Uzun-Mirkovič je bil napaden in za to se je maščeval, kakor je pač stara navada nai Balkanu, Mašče vanje so izvedli njegovi ljudje, drugi, ki pri tem niso bili zaposleni, so pa dobili nalog, da gledajo^ v drugo stran, in s tem I se povrača Beograd nazaj v ono dobo, ko so se novinarji od političnih nasprotnikov, pozapirali, batinah in ubij ali.
Peščica objlasLiffkov mobilizira o-krog sebe celo krdelo svojih biričev, ustvarja se država v državi, ta oblast nik ima svojo žandarmerijo/ ta svojo policijo, tretji, četrti pa to ali ono re-volversko glasilo. Organi, določeni za varstvo vseh državljanov, se. ponižuje jo na stalež in moralni nivo nekdanjih „Söldnerjiev“ in „iLandsfcnecihtov“ v službi osebnih interesov raznih veljakov in nekaterih listih se kaže že popolno pomanjkanje etične odgovornosti.
Rusi v Jugoslaviji.
,V proračunu našega zunanjega ministrstva najdemo „postavko“ — rusko poslaništvo, v „Glasniku pravoslavne patrijaršije“ v Beogradu čita-mo o zborovanju ruskih cerkvenih prvakov, ki pošiljajo pozdrave „matjuš-ki ruski carici“, generalu Wrangelu , in ki fantazirajo o novem ruskem carstvu vsega pravoslavja, domači reakciji služi ruska soMateska' z vso svojo okrutnostjo kot najhujši birič, cela vrsta ruskih beguncev odjeda kruh na šim lindem, oblastniki v svojih izjavah in svojih listih j se še vedno uaa.ja.,0 nadi, da bo kar črez noč vstala eari-stična Rusija ter v svoj carsko-dvor-ski voz upregla tudi našo nesposobno zunanjo politiko, na drugi strani pa kar besnjio v sovraštvu proti ruske -mu narodu, ki hodi po poti socijaine revolucije in osamosvojitve.
Vse to, kar počenjajo naši oblastniki po svoji volji proti mišljenju ogromne narodne večine, mora enkrat ne hab, zato vprašujemo narodno skupščino ah ji je sploh znano, kaj se godi za kulisami, kako se obremenjuje naša država in kako se naš narod naravnost tišči pod peto tujih najemni • kov in reakcionarjev.
IV StrniŠču in Sarajevu je vojna akademija ruskih beguncev. Kdo je dal zato dovoljenje, kdo financira to ustanovo in komu naj služi tisoč in tisoč otioinev, ki bodo izšii iz teh inštitu -tov?,
Ni Še dolgo, ko smo čitali, da ie francoska vlada že pred letom odpo -vedala svoj kredit za ruske begunce v Jugoslaviji ter o tem obvestila tudi beograjsko vlado, ki je pa naprej iz -dajala in še danes izdaje denar v te svrne iz naše državne blagajne. Našlo se je par poslancev, ki so se v tej siva»5 informirali, niso pa dobili pravega odgovora. Govori se celo, d' se je ta akt francoske vlade — izgubil.
Pred nekaj mesci je neki poslanec
na avnosl vprašal, koliko se prav za prav potroši za ruske begunce in fin, minister je odgovoril, da približno 30 milijonov dinarjev na leto.
Naše finance se pogrezajo v ban-krotstvo. siromaki, pohabljenoi iz vojne, vdove in sirote stradajo ob sramotno nizkih „podporah“, ki se delijo po vinarjih, razpravljajo in odmerjajo v brezkončnih debatah, za tujce se pa brez vsega, brez debate, brez kontrole na debelo trosi denar v milijonskih svofah. O teh izdatkih sploh ni čistega računa, nekaj pade na račun tega, drugo na račun onega ministrstva, vse je tajno in prikrito, zato je pa skrajni Čas, da poslana! zahtevajo čiste in jasne račune.
Videli smo proračun, celo vrsto strahovito visokih številk, in nikdo ne zna, kaj se je potrošilo za državljane in kaj za tujce. V proračunu imamo „rusko poslaništvo“, v Beogradu pa tudi- Pod postavko proračuna zunanje -ga ministrstva bi si vsak podstavljal naše zastopnike v ruski državi, teh pa ni, zato pa imamo „rusko zastop ništvo“ v naši državi, ki ne zastopa nobene ruske države, nobene ruske vlade, pač pa ligurira kot nekak centrum tuje reakcije, ki se je razpasla po naši zemlji.
Ali je še sploh kdo v naši narod-jj ni skupščini, ki bi hotel izčistiti te „ruske stvari“ ter osvobodil našo državo velikega bremena in sramote.
Kulturne države iščejo stikov z da I našnjo Rus,iio, naši oblastniki se pa ponašajo kot da smo z njo v najtežjem koniliktu in nekakem vojnem stanju. Splošni interes našega naro la zahteva, da se s sovjetsko Rusijo čim -prej ustanovijo gospodarski in politič-no-nevfralni odnošaji ter da se kmalu preneha z negovanjem zarotniškega gnezda proti ruskemu narodu, ki ima vso pravico, da si po svoji svobodni volj uredi svojo državo.
пу.м ......	taam
Somišljeniki! Zbiralk prispevke za Tiskovni dom!
»Steel«* tehaja v pondeljek, »redo ta iiredoižSTo in uprsvnišbro j* v Maribora, cesta it. 5. — 2 uredništvom »e mora ipsat dan »eroc ođ ti. do 12. era
Rokopisi л ne Vračajo. NWaprtp so poštnine proste. — — — Telefon k 2*
JLÄfcasiS« XIII,
Davek na vojne dobičke.
ПГа davek se v Sloveniji predpiše na 'diferenco skupnih dohodkov v letih 1914, 1915, 1916, 1918, in 191» bi skupnih dohodkov leta 1913. Izračuna se za vsako leto posebej in de imenuje preostanek višji dohodek, ki se obda-či. Dohodek iz leta 1913 pod 10.000 K se Šteje za polnih 10.000 K, Najmanjši skupni dohodek je moral biti v letih 1914 in 1915, 13.000 K v letih Ш0 in 1917 pa 15.000 K, da sepzračuna diferenca proti letu 1913 in so obdači.
V letu 1918 je anoral pa biti skupni do hodek vsaj 26.000 K, in diferenca med 1913 in 1918 je morala bitk vsaj 600#-kron. Diferenca pod 6000 K se he obdači. Za leto 1919 je pa • moral biti skupni dohodek na.d 89.000 K m pa diferenca 9000 K. Le diferenca 9009 K se obdači.
Skala za odmero davka na vojne dobičke je sledeča: Za diferenco de
10.000	K se plača 20%, od te diference, od 10 do 20.000 K diference 30%,, od 20 do 40,000 K 40%, od 40 do 60 tisoč kron 60%, od 100 do 200.000 K 70%, čez 200.000 K dalje 75%.
DHenenčna svota se za* odmero davka razdeli v posamezne dele te skale in se za vsaki del izračuni odstotni davek. Na primer: Ako jei znašala diferenca proti letu 1913,, 45u00ft kron. se obdači prvih 10.000 K % 30% in ostalih 15.000 K z 40%.
Za leta 1918 in 1919 veljajo pa Se posebni predptsi. V, letu 1918 mora skupni dohodek davkoplačevalca biti večji ko 26.000 K, diferenca med dohodki proti letu 1913 večja, ko 6000 K da se mu predpiše davek» Pri predpi’ so davka, ako je čez 26.000 K dohodek in pa čezl 6000 K diferenca, se postopa po navadnih predpisih. Ostati mu pa mora,: če pijača predpisani davek od skupnih dohodkov vsa] 26 tisoč kron po odbitku tega davka*, is diferenca mora znašati vsaj 6000 K; zatorej plača le toliko davka, da dosežejo skupni dohodki 1918 26.000 K, diferenca. med 1913 in 1918 pa 6000 K, Eventuelni večji davek se ne predpiše. Ista določila veljajo za leto 1919, toda Ie, če znašajo skupni dohodki 1. 191& nad 39.000 K, diferenca med dohodki 1. 1913 in 1919 pa nad 9000 K.
Pri državnih nastavlencih s» službeni prejemki računajo kot prosti-. Na primer:	Ce bi znašali službeni
prejemki leta 1913 10,000 K, drugi prejemki pa 50.000 K, toraj skupaj
60.000	K, leta 1915 pa služhejii prejemki 12,000 K, drugi prejemki pa 70 tisoč kron, torej skupaj 82.000 K, znaša diferenca 22.000 K.. Po skali znaša od 22,000 K davek 5800 K. Diferenca med službenimi prejemki L 1913 in, leta 1915 znaša 2000 K. Ker je .diferenca med službenimi prejemki jednajsfi del od skupne diferenca (22.000:2000)* torej odpade tudi jednajsti del od predpisanega davka 5800 K, na diferenc® 2000 K službenih višjih! prejemkov* (5800 : 11 = 527) in bi torej znašal, konečni predpis 5800 — 527 == 5263 K* ali službeni prejemki so davka prosti*
Pri privatnih nastavljencih se ra-I čuna ravno tako, samo da so za let® j 1918 in 1919 stavljene meje. Pri slnž-I benih prejemkih z dravinjskimi do-j kladami vred L 1918 nad 40.000 krons j in 1, 1919 nad 50,000 K ne veljajo no-i bene izjeme, in se davek, kakor na* ! vadno predpiše.
i Kar se je po prejšnjih predpisih vr j Avstriji plačalo, se pri predpisu p« j sedanjih določilih ddračuna.
Davek na vojne dobičke jo preti-* pisan od celotnega letnega dohodka*, i Poleg davka na vojne dobičke, pe pa posebej še predpiše, kakor po navatii ; dohodnina, Izg led naj to pojasni.
Ako bi znašala pri kom diferenca med letom 1913 in enim vojnim; letom
1,000.000 K, bi plačal davka na vojne dobičke 717.000, K, ■— dohodnine zs vojnim pribitkom pa, če bi bil neožen, jen 165.992 Кг ako ima pa rodbino, pa 144.327 K, ali v prvem slučaju skup*
I
I
no 882,092 K, v. drugem slučaju pa $61.327 K.
Kako je pa v drugih pokrajinah, naj pa pojasnijo drugi. Vlada .pa naj pojasni, koliko so je tega davka plačalo, ia kam je M denar, z drugimi beset! a mi, predloži naj letni računski za ključek. Poslanci pozor!
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Vlad u'a'kriza je še vedno — štaeijonarira. Davidoviču ni uspela misija Demokrati so v seji svojega kluba sklenili, da v vprašanju notranjega ministrstva ne popustijo. Demokrati predbaciviajo radikalom nelojalnosti nepotrebno zavlačevanje razvoja krize.
Kongres radikalne stranke, ki se vrši v dvorani hotela „Pa -riz“ v Beogradu, stoji v znamenju nadaljevanja' Paäiöeve politike. Nikola Pašiča so delegati, katerih je prišlo okoii 700 (med njimi 2 iz Slovenije), oduševljeno izvolili za predsednika Stojan Protič ni prišel. V „Radikalu“ je svojim somišljenikom povedal vse jo, kac bi govoril na kongresu. Poslal je pismo, v katerem razlaga svoje stališče Nikola Pašič je poročal o svo jih zunanje-političnih neuspehih, jO notranjem položaju sta poročala dr. Laza Markovič in Ljuba Jovanovič. Radikali se odločno postavljajo na platformo vidovdanske ustave.
Trgovsko pogodbo z Nemčijo so v Belgradu podpisali dne 10, m Podpisala sta jo nemški poslanik dr. Keller in Miša Popovič.
AVSTRIJA,
Narodni svet avstrijske zvezne republike je sprejel proračun po prvem in drugem čitanju. Zvezni kancler dr. Schober je v daljšem govoru izjavil * da bo Avstrija kmalu dobila inozem -ski kredit in da bo kljub ysem Cežko-čam vendarle sanirala svoje finance. Govoril je tudi o uspehih, ki jih jena konferenci nasledstvenih držav v Porto rose dosegla avstrijska delegacija.
RUMEN 1J A.
.0. p o z i ß i j a je ob koncu poletne sesije zapustila parlament, Vlada se trudi na vse načine, kako bi pač spravila trdovratno opozicijo nazaj Kmetska zvezaf (partikul taranasc), katere pristaši se nazivajo oaranisti, se je že 'vrnila. Pozivu vlade pa se nočejo na noben način odzvati liberalci. Med njimi in vladno-večinskim blokom bo najbrže prišlo do ostrih bojev, še. zlasti v slučaju, če bi vlada razpisala nadomestne volitve* Sedaj se vlada po gaja z narodno-demokratično stranko, kateri načeluje zgodovinar in univerzitetni profesor Jorga. Ker Jorga noče s svojo 11 poslancev broječo sku pino v parlamentu aktivno sodelovati, se je njegovih prijateljev polastila razumljiva 'nevolja. Senatorja lilinka ih Atanasis sta mu predočila nevarnost, ki preti narodnim demokratom, če bi .vztrajali ob strani liberalcev v borbi proti vladi. Opažati je, da se opozicija razkraja. V bukareštanskih krogih, sedmograški narodni stranki, katera je z Jorgovo frakcijo tvorila opozicio-ualno „demokratsko federacijo“ in ki jo vodi bivši ministrski predsednik dr, Aaida-Voevod, se zatrjuje, da bo vladi uspele kooperacija z narodnimi demokrati/ Ce odgovarjajo te vesti resnici, ; bo stališče kabineta Avarescu vsekakor ojačeno.
RUSIJA.
Poročevalec1 v Parizu izhajajočega lista „Posledni Nowosti“ javlja, da odgovarjajo vesti o ustvaritvi mednarodnega trusta za eksploatacijo Rusije povsem resnici. Načrt so izdelali v Moskvi ob prilikji konference nemških industrijalcev. pod pred* sedstvom Karla Radeka. Celi^ načrt, ki ga je Hugo Stinnes predložil v Be-rolinu, obsega sledečih pet točk:
1.	Anglija, Zedinjene države ter. Francija osnujejo sporazumno z Nemčijo konsorcij, ki bi stremil za gospodarsko obnovo Rusije.
2.	Omenjene tri velesile stavijo na razpolago Nemčiji: kapital, transportna sredstva, sirovine in ji zasigurajo monopol na polju produkcije ter preskrbe Rusije z gotovimi fabrikati.
3.	Ruska industrija se omeji na produkcijo sirovin in živil, ki so podrobna Nemčiji. Tekstilna ia metalur-
gična industrija Rusije se ne sme o-živeti, ker bi oškodovala nemški monopol,
4,	Korist, katera bi nastala iz gospodarskega udejstvovanja Nemčije v Rusiji, se razdeli med tiste države ki so v konsorciju združene. To pa na tak način, da bi v njih bila zajamčena reparacijska odplačila.
5.	Do tega časa se Nemčiji dovoli moratorij ki naj bi ji omogočp uresničenje velikopoteznega načrta.
Demokratska kriza.
Strah demokratov —> Protič. N aj-večji strah; demokratskih, eeuirailistov je Protič kot ministrski predsednik. Pogorevščina Pašiča in Davidoviča v, sedanji vladni krizi in zmaga bloka-šev v Zagrebu je začela demokratom odpirati oči, da bi Ije znat prijeti za krmilo vlade Protič. .Vi očigSlied Prdti-Čevemu ministrskemu predsedstvu, raz našajo demokrati, da bodo Projjičevo akcijo (rušenje centralizma^ preprečili z na,silno obštrukcijo. Verjamemo v divjaško nasilnost demokratov, ker jih je v rabi sile dovolj izvežbail glava vseh policajev Pribičevič, samo vsaka sila do gotove meje!
PriMčevičevo g;l|asilq „B. Dnevnik“ kar besni v, dobi t;e vladne krize ker je začelo sedaj, ko je stre p ate pro ti Hrvatom in Slovencem že iz vseh topov, klicale celo k neki meščanski vojni ter trobilo k vsem mogočim pohodom, ubirati strune verske nestrpnosti. Prej je pozivalo na gonjo anti-. srbskih, sedaj pa nete antipravoslav-nih elementov. Hrvatski in slovenski avtonomisti, kakor tudi; musLimani u-stvarfajo po mnenju; tega podivjanega glasita nekak antipravoslavni blok in zato bi jih trebalo kar uničiti z nekakim srbsko-pravoslavnimj. blokom ali zajednioo. Pribičevič je uvedel borbo politične hegemonije, kulturno borbo, seda), pa hoče uvesti še odkrit verski boj. Naj te, če ne more drugače! Zaslepljenci žie spregledavajo ter uvide-vajo pogrešiimsi in protinaravnost tega nesrečnega sistema in no bo več dolgo, da mu bodoi klicali od vseh strani: Proč roke od narodne države!.
Neuspeh Pribičevičeve šolske politike. Svetozar Pribičevič je ustanovil v Liki in Krbavi na vsakih 50 km razdalje eno srednjo šolo, Te šole nimajo poslopij, dovoljnega števila pro-lesorjev, nimajo potrebnih knjižnic in učih tako dal ne morejo vršiti svoje naloge. Pomisliti je treba, da Lika nima niti potrebnih ljudskih šol, Pribi-gevič pa otvarja v tej pokrajini eno gimnazijo za drugo. Pretkanemu Svetozarju niso državni interesi nič, po-licai demokratski vse ! Z ustanavljan-jem srednjih šol se je hotel svojim sr-bijanskim volilcem v Liki samo pri -kupiti. Isto „prosvetno“ politiko uveljavlja Pribičevič v, .Vojvodini. Otvar-janje srednjih šol povsod tam, koder, jih potrebujejo — in tudi ne, — je privedlo že tako daleč, da obstoječe Stare šole vsled pomanjkanja profesorjev, ne morejo več delovati. Ker se profesorjem teh šol ni hotelo izplačati pre-koštevilnih ur, so profesorji gimnazije v Velikem Bečkereku pričeli s — štrajkom. Vsa javnost stoji na strani profesorjev; profesorji zahtevajo, da se naj vlada ne ozira samo na žan-darje in policijo, temveč tudi na prosvetne delavce. Sicer se pa ni čuditi, da so žandarji boljše plačani nego — profesorji!
„Finančna“ politika je popolnoma zastrupljena od porodičarske grabežljivosti in samopašhositi. Belgrajski trgovci neprestano zahtevajo uvedbo mo ratorija za inozemske dolgove, pin, minister Kumanudi, ki se je začel po-četkom vladne krize že potapljati, je v korist beograjske porodioe in „Čargi je“ zopet priplaval na površje. Kabinetu v ostavki je predložil ta moratorij- Pravijo, da ga je Pašič zaenkrat odklonil, kar še pa ni znamenje, da se bo „porodiea“ morala udati. — Beograjski trgovci so si nakupičil blaga za leta naprej in tako iznašajo njih dolgovi milijarde. Predsednik trgovsko komore je sam izjavil, da sa -ma razlika v kurzu znaša 400 milijonov dinarjev. Tem špekulantom, ki hočejo opehariti ves svet, se udinia finančni minister z naklepi, ki so v stanu, da popolnoma ubijejo naš kredit v inozemstvu tar silno povečajo sedanjo draginjo. Za beograjske špekulante naj trpi torej vsa država.
Stecijalpatrljoti in demokrati. Svo-
jeeasna vladna ljubezen med demokra U in soeijalpatrijoti je* le nekoliko zarjavela in skušajo vi zadnjem času cospodje Etbin Kristan in Divac zoprn pošteno osltrugad to rjo. Socijal-patrijotom se namreč že močno cedijo sline po vladnih koritih. Ministrska era Kristan— Davidovih je socijalnim demokratom hekaj nezabnega. Kadarkoli se zasveti na političnem obzorju ime Davidovič, takoj zapazimo brats^ ko tušljanje dinastije Kristan z demokrati/ .V. zadnji Davidovičevi akciji za sestavo vlade so bili socijalpatrijoti prvi, ki so zasigurali Davidoviču v slučaju, da se mu posreči sestava, vsestransko pomoč in podporo. Demo-kralska jasla so vabljiva, posebno pa še m sou;jalctemokratske direktorje in dolarske prince iz slavne proletarske dinastije Kr^slian. S«ci|alpa|ti$jOtje q„ stanejo vedno dvorezni nož: doma pro ti demokratom in korupciji, v Beogra, du pa za demokrate in podporo korupcije!
Radikalna kriza.
Vladna kriza je prišlaj vendarle prezgodaj in za to so vladinovci zelo nevoljni. Radi krize se namreč ni mogle izvršili veliko in zelo važno delo: da vlada sama sebe predloži za odlikovanje. , Pašič je! imel predloge že pripravljene, ker je pa započela kriza jiii kralj ni podpisal, To je velika škoda in nevolja za radikale in demokrate, Čudno, da je sploh tako daleč prišlo, ker jim ne bi bila težko, po Čakati s to krizo, vsaj tako dolgo, da bo ukaz podpisan, ali se pa poprej sporazumeti, ko vendar vsi vedo, da ne morejo biti drug brez drugega.
Prvi dan kongresa radikalne stran, ke v Beogradu. Kongres radikalov je otvoril predsednik radikalnega kluba Aoa Stanojevič. Kongresu predseduje Pašič ki je tudil kot prvi govoril o naši zunanji politiki du Italije, Bolgarske, Romunije in Albanije. Ob koncu svoje zunanjepolitične razprave je g. Pašič zabičal) radikalom svoj stari Elsafluici recept: glavni prav,ec naše zunanje politike je sporazum z našimi „milimi“ zavezniki. Za Padcem se je lotil notranje, politike g. Ljuba Jovanovič in začel s srbsko-hrvatski-ini odnošaji z ozirom, na novo ustavo. Nagiašal je fakt treh plemen, a, .ed-nega naroda. Pobijal je zahtevo po re viziji ustave, ki je sedaj naravnost iz ključen a. Jovanovič je zal takojšnjo praktično uvedbd ustave, da se tem potom proizvedeta narodno edinstvo in enakopravnost. Za Jovanovičem je govoril o ustavi z ozirom na državljansko in politično pravo g* Laziča Markovič. Prvi dan kongresa sta še govorila o finančnih cifrah od ujedin-jenja do državnega proračuna za I|eto 1922 dr. Momčilo Ninčič, dr* Velizar. Jankovič pa o trgovinski politiki, kakor je danes v, praksi. Kongresa rar dihalne stranke se ne udeležuje do’ slej Protič, ampak je odposlal zborovalcem pismo,, v katerem poljasnuje, da se bo udeležil skupščine s,amo na izi ecno zahtevo zborovalcev.
Nemci v radikalni stranki, V, radikalno stranko se niso vpisali samo Kočevarji, ampak tudi Nemci iz Crven ke. Na ustanovnem zborovanju radikalne stranke v Crvenki so bili narodni poslanci: dr. Miladinovič, Sima Sevič itd. ter še drugi prvaki iz Kuile, Sombora in Novega Sada, Zbo. rovatei so se z zadovoljstvom klanjali radikalnemu programu. Zborovanje je 1 kronala resolucija: Nemci iZj Crvenke si prisvajajo program radikalne stran ke in vstopijo v to stranko. Izvoljen je začasni upravni odbor, kateremu načeluje Ladislav Sumaher, Predsednik tega novega radikalnega odbora je pozdravil telegrafičnim potom šefa stranke Nikola Pašiča, javljajoč mu vstop Nemcev v radikalno stranko.
Beležke.
Ce minister nima čiste vesti . • V petek so pokopali v Zagrebu mater ministra Pribičeviča. Kakor poroča „Hrvat“, je prišla na pogreb velika množica, od te pa samo peščica sorodnikov, nekaj radovednežev kot k vsakemu pogrebu — vse drugo pa policaji vseh vrst iz vseh strani države. Došli so, da čuvajo svojega osovraženega šefa, kakor so poprej čuvali nepriljubljene vladarje. Minister sam ia prišel pozno,, da pokaže svoje veliko.
gospodstvo in pa zato, da so imeii itea* govi policaji dovolj časa, pripraviti vse v njegovo varstvo. V sprevodu je bila okrog njega cela tropa preoble ■-čenih žandarmerijskih oficirjev» detektivov, drugi so pa venomer šivigali n» vse strani, Sto in stoterim pazljivim očem nič ne uide in tako je bi! naenkrat na pokopališču obkoljen neki čto* vek, ki je po svoji siromašni obleki zbudil sum kakega atentatorja. Detektivi so ga obkolili, kav na lion mesta med pogrebnimi obredi so mn nastavili več revolverjev na prša ter med pr.istno-baljmnskimi kletvicami so začeli pretipava!! njegove žepe. Vsi po' grebci so imeli priliko, da gledajo ta prizor, sam minister je moral iti mi mo, dvomi se pa, da je to sploh opa -zii, ker se je tresel kot šiba na vodi* Končno so šli pogrebci na eno, poli -čaji s „sumljivim“ pa na drugo stran — v policijsko stražnico, kjer so ga naposled le morali izpustiti. Pravijo * da" so se starejši zagrebški policijski uradniki na ves glas smejal)!, ko sa zagledali tega, „atentatorja“, ker ga prav dobro poznajo in vedo, da bi bil za vse drugo prej pripravljen, sama za atentate na noben način. — Taka so prišli policaji Pribičevičove telesna straže ob dober „uspeh“, on »am pa ob sloves državotvornega „mučeništ -va“ ki bi mu sedaj, ko se podira njegov ministrski stolček, — prav dobra služil.
Značilno številke,. Polieajdemokrat ska „Rijieč“ poroča, da so zagrebški policaji v nedeljo zaprH nekega žepnega tata, ki je s svojim prihodom y policijske zapore dopolnil liepo števila letošnjih jetnikov — deset tisoč,, policija je pa do istega dne rešila 96. tisoč aktov. Torej 10 tisoč ljudi v enem letu samo 'v policijskih zaporih, kje so pa drug), v, sodnijskih in vojaških ječah ?! Ce' bi dobili podatke iz vseh ječ naše države, koliko je bilo v njih v tem letu jetnikov, bi se moral) prijeti za glavo ob strašnih Številkah, —m Koliko je nedolžnih, koliko političnih preganjajenoev. v znamenju naše den mo krači je in svobodoljubja. Več etična odgovornosti na upravnih mestih in te strašne številke se bodo zelo znižaDe.,
Nadzorovalne komisije obetajo oh vseh mogočih prilikah. Ko so razpin šali državno posojilo, so tudi dejali, da bo neka „komisija“ nadzorovala
i
J

njegovo uporabo- Rekli so, da se bo posojilo porabilo izključno za zboljša* rje prometa in obljubljena „nadzorovalen komisija“ naj bi utrdila vero v, fo p; sedlo. Posojilo se je pobralo, preteklo je od tedaj že precej tednov* p; omet ie slab ali pa še slabši, kot je Pii popiej, ö nadzorovanju o uporabi denarna po kaki komisiji pa ni naduho, ne sluha. Komu naj svet še zaupa Ali naj se Še čudi „visoki“ vrednost' našega denarja? — Sploh je pa z „nadzorovanjem“ zelo čudno pri nas-Ce -:e zasledijo razne goljufije v tej ali oni smeri, kar dežuje obljub Kaznih anket, komisij in raznih nadzor .	|
štev, nazadnje se pa izkaže, da so ravno razni nadzorniki izkoriščaj moč in oblast svojega nadzorništva ter — najbolj goljufali.	;;
Kaj pa to pomeni? — Beograjska „Epoha“ št* 924 prinaša prav lakonično vest da je ambasadorska konferenca dne 8, t. m. pozvala našo via -do, da izprazni nevtralno cono v AL baniji. Ta vest nosi zelo pomemben,na slov: „Ali smo evakuirali?“ To vprašanje gotovo ni brez povoda, kakor ne bo brez vzroka poziv Zveze narodov, ko je vendar že precej dolgo določeno, kaj je treba storiti v Albaniji. Naši zunanji politiki so že enkrat spravili našo državo na obtožno klop in sedaj se mora res z vso odločnostjo zahtevati da se vse, kar je v poravnavo naloženo, tudi izvede. Čudna načela imajo naši veljaki, pred najvišjim fo-r.umom v Evropi so se zvijali in izgovarjali. sedaj pa, ko je nevihta končana, je pa lahko tudi to pričakovati, da „pozabijo“ na to in ono. Te pozabljivosti pa narod ne sme dopustiti, кев je je raznih pogreškov današnjega režima že več kot dovolj-
Razpis na glavo. Naši ministri s« napravili strahovite proračune. Največ denarja bo pa izdala država za vojsko in za žandarmerijo. Sam gosp« finančni minister Kumanudi je izjavil, da izdaje Jugoslavija za svojo vojsko razmeroma mnogo več kot Italija- ten j Cehoslovaška. Posebno za žsndarme-rijo gredo silne svote, — Država naß» je polna hajdukov, razbojnikov, vte*
eailcer, kačakov, ođmetnikov in drugih ljudi take vrste. Zato potrebujemo po mnenju g. Pribičeviča nič več in nič manj kot ravno 40.000 žandarjev, da bo varnost države in državljanov po -polno zaiamčena. Radi tega se nam
v.cli nepotrebno, da razpisuje država ako veliko svote na glave posameznih hajdukov. Na glavo tega .10.000, na glavo onega SO.000 dinarjev in tako naprej po vrsti - Ge te svote seštevamo, pridemo naenkrat čez milijon, Radi bi vedeli, na konto katerega pro-’ računa gredo ti izdatki, Ali na račun vojnega ministrstva? — Naibrže ne! — Zakaj ne bi padli na račun žandar-menjesame? Kaj če nam? Ce napravi kdo kak zločin, prestopek ali drugi greh, h a j se razpiše na njegovo glavo primerna svota in — stvar bo .rešena. Vsi pošteni ljudje bodo lovili lopova radi dobrega zaslužka. Lepo bi to bilo. Kot v Švici, Pustimo žan-darje domov in držimo se „razpisa.“ („Hrvatska Obrana“ št, 280.)
Zopet štejejo uradnike. Na zadnji seji finančnega odbora so začeli ponovno prerešetavati uradništvo. Vsi vedo, da je uradnikov preveč, da je veliki del popolnoma nesposoben, pa vendar se vsak minister trudi, da to veliko število uradnikov še poveča , .mesto da bi ga zmanjšal. Na tef seji se je ugotovila ta-le Statistika: V Av-stro-Ogrski je prišel na 300 pretovaP cev po eden uradnik, danes pa ima -mo na 140 prebivalcev v Srbiji in na 240 oseb v novih krajih, to je na pre-žarskem, po enega uradnika. Sklenili ao zopet, da se mora to število znižati, lahko smo pa prepričani, da bode vedno castlo, dokler 'bodo taki partizani in samodržci na vladi,
»Straža« stane za leto 1922: celoletno 35 din. ali 140 K, polletno 18 din. ali 72 K, četrtletno 9 din. ali 36 K in mesečno 3 din. ali 12 K. Za vse kraje izven Jugoslavije zaradi poštnine mesečno 2'50 din. ali 10 K več, torej celoletno 65 din. ali 260 K, polletno 33 din. ali 132 K, četrtletno 17 din. ali 68 K. Naročnina se plačuje naprej. — Uprav-aištvo.
Dnevne novice.
Imenovanje. Veleč. g. Josip Janžekovič, župnik pri Sv, Lenartu je •imenovan za dekana,. Iskreno čestitamo in kličemo priljubljenemu ( gospodu: Mnogo let krepko živeli,
„jaz ne. verujem v železne eko -noiuske zakone, ampak v uspeh železne volje organiziranega srednjega sloja jugoslovanskega.“ 'Te besede je izreko! oeljski Lojze Kukovec napram -uredniku svojega lajbžurnala, Bravo !i /Гакозооо , . . jeeeee!!!!! Nižji sloji sq Lojzetu že davno dali zasluženo br • ©o, srednji so ga* spoznali po njego -vih lastnih delih, višji ga pa žalibog pri prihodnjih volitvah ne bodo več mogli obdržati nad razburkanimi valovi „jugoslovanske“ politike.
Zborovanje kmetijskega sveta v Beogradu. Dne 12. j. m. je začel delovati kmetski svet, ki bi naj dajal .poljedelskemu ministrstvu pametne na-„sveie, Predsednikom tega! kmetijskega
sveta je bil izvoljen vseučiliščni profesor Radovanovič, Razve n tega še ob stoji ta svet iz 30 oseb. Od teh 30 o-seb* je 18 zastopnikov kmetijskih zadrug ter društev, 12 pa jih je imenovat g. Pucelj iz vrst poljedelcev. Prva seja tega kmetijskega sveta je predvidena na 8 dni in se bo pred vsem obravnavalo zavarovanje proti toči. Ustanoviti hočejo poseben zavarovalni, fond od 100 milijonov dinarjev. Oni kmetje, katerim, je uničila toča poljske pridelke in ne posedajo več zemilje kot Ö ha, dobija takoj izplačanih 50 zavarovalnine in se jim naknadno povrne vsa po toči povzročena škoda., — iTočino škodo bo ocenjevala!, posebna komisija, v kateri bodo.: 1 okrajni e-konom,. 1 finančni uradnik in 1 uradnik kmetijskega ministrstva. Vsak po toči prizadeti posestnik mora prijaviti škodo tekom 48 ur, Referenti kmetijskega, sveta so ugotovili, da je letošnje leto povzročila toča škode v, Sloveniji 2 nuljona na Hrvatskem in Vi, Slavoniji 1,1 milijona^ v Bosni in Hercegovini Ü milijonov, vi Dalmaciji 22 ■milijonov, v Srbiji 28 milijonov, v Makedoniji 19 milijonov, v Črni gori 775.000 dinarjev* Celotna škoda je preračunana na 87 milijonov dinarjev..
Razmejitvena komisija v zaporu.
Dne 9. t. m. so prišli iz Velike Kani-že v Maribor predsednik razmejitve -ne komisije angleški podpolkovnik g. Cree, od jugoslovanske delegacije podpolkovnik Kostič in prof. dr. Polič, od madžarske delegacije polkovnik Vajsel in dr. Magyary,' da pogledajo v ma • riborskih 'zaporih, če Še bi bil zaprt kje kak Prekmurec, Ta škandal je napad na suvereniteto naše države, —. Razmejitvene komisije nič ne skrbi kaj dela naša država s svojimi državljank V zaporu seveda niso našli ničesar, ker so bili vsi Prekmurci še prehitro izpuščeni. Pa naivno je, kako ogrska delegacija vodi za nos celo razmejitveno komisijo. Ce bi že res imela komisija pravico se vtikati v take .reči, ali ne bi zadostovalo, da poda mariborsko sodišče pismeno izjavo? Ne. Celih pet mož mora na naše stroške hoditi iskat po zaporih! Pri naši delegaciji so sedaj ti-le gg.: komisar polkovnik Colak-Antič, namestnik podpolkovnik Kostič, topograf major Goldoni, juridični konzulent i dr. Polič , profesor meddržavniškega prava na zagrebški univerzi, tajnik dr. Dragotin baron Kulmer, uradnik v zunan . jem ministrstvu, tajnik prof. Petrovič, uradnik v prosvetnem, ministrstvu, 2 hrvatska eksperta za hrvatsko mejo „ in trije inženirji. Ali se je izvršil pohod razmejitvene komisije proti volji naše delegacije ? Ce ne, kako more za govarjati ta čin?
Razmejitvena komisija, ki razgra-niča našo državo in Madžarsko,, se bo nastanila krog 15. t. m. v Osjeku, Osješki gradonačelnik) že pripravlja pisarniške prostore za to razmejitveno komisijo.	i
Socijalni tečaj v St. Lenartu, Dne 2. in 3, januarja se vrši v St. Lenartu za celi okraj' dvodnevni socijalni tečaj. Program/ tečaja) je obširen in velezanimiv. Posebno zanimivo bo predavanje o davkih. Govoriti bodo
izbrani govorniki iz Maribora. Vsi vabljeni k obilni udeležbi.
Sprememba voznega reda. Obratno ravnateljstvo južne železnice obja vlja: 18 15, decembrom t. 1. se ukine na progi Zagreb j. k.—Zidanimost pot niški vlak št. 518. Namesfo tega vo n na progi Zagreb j k.—Zidanimost pot niški vlak št.' 516a. Vlak St. 51 la od- j haja iz Zagreba j. k. ob 8,12 in prihaja v Zidani most ob 19.44. Iz Zid. mosta odhaja direktni voz Beograd-Ljubljana gl. k. z brzovlakom št. 15 ob 10,50 in prihaja v Ljubljano gl. k. ob 11.57« BrzovlaJk št. 15 ima 1., II. in III. razred.
Zel. progoi Murska Sobota—Dolnja Lendava so začeti inženerji tra-sirati. Inženerski oddelek za trasi ran je te proge, je nastanjen v Dolnji Lendavi. '	j
Nov uradni čas državnim uradom so predpisali za celo kraljevino iz Beograda. Od danes naprej veljajo za vse državne urade uradne ure od 8, do 14. ure.
Različno tolmačenji: generalskih pose:ov piti kralju. Minulo soboto se je j-azgovarjal/ kralj v posebni avdi-jenci z vojnim ministrom generalom Zečevičem* bivšim ministrom Hadžičem in generalom žandarjev: (Dragotinov ičem. Eni tolmačijo iö avdijeneo kot posvet za pobijanje korupcije v vojni administraciji, ki je dosegla svoj višek pri zadnji mobilizaciji, in hoče sam kralj razmere v vojni upravi 'temeljito ozdraviti; drugi so pa mnenja, da diši sprejem generalov, na dvq-rn po eventualni vojaški diktaturi.
PriMčevičeva prosveta se slabo udejstvuje, Za subotiškimi vseucilišč-niki so zapretiti s stavko tudi dijaki beograjske porodice, ker jim prosvetno ministrstvo ne izplačuje redno štipendij.
Enakopravnost v Vojvodini je po zaslugi ministra Pribičeviče tako tankovestna, da so že! davno dobila od notranjega ministrstva odobrenje, pravil vsa politična,; 'ekonomska in prosvetna društva, samo katoliška še do sedaj ne !
Novega načelnika našega generalnega Štaba smo dobili v osebi dosedanjega poveljnika zagrebške armije generala Piešiča- O Pešiču pravijo, da se odlikuje po izvanrcdni prijaznosti, ki je sicer takim gospodom navadna španska vas. Dosedanji načelnik generalnega štaba vojvoda Bojovič je stavljen na razpoloženje.
Javnost še vedno farbajo z raz -nimi „atentati,“ Tako je graška „Tagespost“ pred dnevi zopet prinesla ne, ko „izvirno“ poročilo Jz Beograda o razkritju neke nove zarote proti kralju, sedaj se pa trudi na-še poslaništvo na Dunaju, da te vesti demontira.
Izvršena smrtna obsodba. Prizrensko sodišče jie obsodilo na smrt na vešala Arnavta Alfija Demir. Smrt no kazen so izvršiti 9. t. m. Ali Demi r je bil obsojen na smrt radi dveh ubojev, parj požigov in 35 razbojni-štov.
Umor ljubice.. Dne 9. t. m. Je bil aretiran na postaji Bosanski Brod neki D. B. radi zločina' ubojstva svoje priležnice Eme Krakič, Radi suma u-
Gladiatorji,
Eeva knjiga« — Eros*
(48. nadaljevanje.)
Gostje so se vdali neprisiljenemu razgovarjanju.
Licinij in eden senatorjev sfa se .zatopila v vojaška vprašanja, v katerih sta bila oba enako dobro podko -vana. Placid je z dobro ponarejeno skromnostjo pripovedoval dogodke iz vojske v Judeji in pripuščal tudi mnenja, drugih, s čimer se je zelo prikupil svojim poslušavcem. /Tupatam je naredil kako navidez sin čajno opaz ko, ki je imela namen, zmanjšati Ves-jiazšanove vojaške zmožnosti in pov -zdigniti Cezarjeve, kar je bilo seveda posebno prijetno njemu, pri čigar mizi je sedel. ,
Montan je z neverjetno naglico — praznil čašo za čašo in gledal po gostih, nad kom bi znosil svojo zbad-
Zapazil je pomilovanja vredni obraz Spadona, ki je vkljub dobri jedi in pijači slabe volje in ves potlačen «lonel pri mizi. Običajni veseljak in sladkosnednež, izvežban v pitju, ved-mo dobre volja in pola zabavnih Sal,
je bil danes molčeč in zamišljen in njegova glavna skrb je bila očividno le ta, kako bi skril svoj obraz pred tovariši. Pomehkuženi nasladnež še ni nikdar poprej okusil moške pesti še nikoli ni stal oko v oko z moško odločnostjo —. Ni mogel pozabiti svoje sramote in jeze in onemoglosti.
Montan se je obrnil k njemu in •zpU polno čašo na njegovo zdravje, -.Slabe volje si danes, prijateti! Ne piješ, ne govoriš! Ali je rujni fa-lerničan izgubil svojo moč? Te je kaka starka začarala s hudobnim pogledom? Prvak si bil v dobri volji, Spa-don, vedno žejen kakor libijska kamela in nenasijen kakor pesek v puščavi. Danes pa je tvoje oko mračno, tvoj obraz prepadel in tvoja čaša nedotaknjena, četudi je polna do roba. — Pri Bakovem žezlu, vino tega ni krivo!“ In iznova je izpraznil čašo z obrazom človeka, ki v polni meri ve ceniti rujno kapljico.
Vdtelija je njegov priljubljeni predmet za trenutek zdramil iz malomarne lenobe.
„Vino nima nobenega pogreška“ , >e dejal, „Napolnite!“
Cezarjevemu migljaju se je bilo treba na vsak način pokoriti. S kis

tira obrazom je Spaidon dvignil čašo k ustom ter jo izpil do zadnje kaplji -te. Pri tem opravku pa je razgalil svoje zastiralo lice pred gostmi, ki so že bili na tisti stopinji pivske navdušenosti, ko se razvozla jezik in se o-mikanost umakne zbadijivi odkritosrčnosti.
In ostre puščice so se usule na debelega eunuha in njegovo zatečeno lice —.
„Preveč si si namazal lice!“ je rekel eden izmed klientov, namigava' joe na navado, si barvati lica, ki so :o moški tiste dobe prevzeli od žensk in kaj' pogosto uporabljali.
„Snel si si barvo s kožo vred!“ je dejal drugi, ki je bil oženjen in je iz lastne skušnje poznal celi posel in njegove posledice.
„V vojski je bil! “ —
„V amfiteatru se je boril!“
„Spomin na ljubico je to!“ so padale žarke opazke.
„Ne!“ se je oglasil Montan. „Naš prijatelj je vse preveč skušen in hladnokrven za take ljubezenske igrače! — Vroč boj je moral biti in zares prava Amazonka je bila, kä ga je tako Ošinila!*
boj st v a Eme je že bil D. B. poprej « preiskovalnem zaporu, a so ga izpustili radi pomanjkanja 'tozadevnih dokazov. Pred nekaj dnevi pa je napla-vila voda v Vrhpolju! mrtvo ženska truplo, pri katerem so našiti listič z imenom Ema. V zvezi s tem lističem in raznih drugih okolnosti je zopet na stal sum, da je B, umoril svojo ljubico in njeno truplo pognal v vodo.
Velikanski požar je čisto upepelil eno največjih parnih žag naše kraljevine v Bočen pri bosanskem Jajcu, —« Skoda znaša nad 4 milijone kron.,
Prijet tihotapec. Sarajevska po’ lici j a jc prijela te dni proslulega tiha. tapen z zlatim in srebrnim denarjem v osebi Sarajevčana Moj se A, Papo* Po aretaciji so preiskali njegovo stanovanje. kjer so našli 84 kg srebra ter 1.500 dolarjev v zlatu) in srebru* Vriiutega so iztaknili še tudi telovnik, ki je bil obšit s srebrnimi kronami in teina 21 kg. Policija je zaplenila srebrnino in zlatnino..
Vrednost denarja. Ameriški dolar; stane 250—250% naših kron, Va 10Q avstrijskih kron se plača; 4.20—4.30, za 100 nemških mark 155—158* za 10(1 čehoslovaških kron 315—317, za 10Q lašaih lir 1155 vaših kron. Francoski frank stane 20.40—20.75 jugoslovans-kili kron. Naš dinar notira vi Curihu, 210, Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja poskočila za 3Q točk*
Iz Ptuja.
Posle stanovanjske komisije je pr® vzela občina. Novi komisiji načeljuja Izvoljeni podžupan g. Blažek.
Cankarjeva proslava. Socijalistič* na „Svoboda“ je priredila dne 8, dec* v mestnem gledališču predavanje a pisatelju Ivanu Cankarju. Govoril ja g. Cerkvenik iz Ljubljane. Navzočih! je bilo kakih 80 poslušalcev. Dvoje ja mogoče: Ali taka predavanja v Ptuju ne „vlečejo“, ali pa je bilo slabo organizirano* Prikrojeno je bilo v agitacijske svrhe, kajti pri znanstvenem predavanju so opazke „o uniformira •* nih rekrutih rimskega papeža“ goto -vo neokusne. Govornik je operiral tudi z nedokazanimi trditvami in zato je: škoda, da proslavljajo Ivana Cankarja na tak način, kakor se ne bi smeli proslavljati. S fem pa ne maramo trditi, da je bilo celo predavanje pogre-Seno; poslušalci so čulji tudi precej bridkih resnic.
Svečane promocije; msgr. Franca Bulič, častnega člana ptujskega muzejskega društva, so se udeležili tudi odposlanci tega društva: ravnatelj g* tVajda, prof, Mlaker in arheolog Ivan Skraber.
Predavanje. Poclra^natelj držav nega muzej'a v Splitu g. dr, M, Abra-mič bo predaval v petek, dne 16, de -.cembra, ~zvečer ob %6, uri v mestnem gledališču o Dioklecijanovi palači v; Splitu, Predavanje, ki se vrši v hrv* jeziku, bodo pojasnjevale skioptične slike,:
Pri Sv. Marku niže Ptuja je bil dne 8. t. m. ustanovljen telovadni od-» sek Orel,
Eunuh je gledal od enega do drugega z zlobnim nasmeüom. Dobro je vedel, da bi ga še dosti huje imeli zal norca, če bi pokazal jezo in nevoljo * in da najhitreje odlomi ost zbadljivi Šali, kdor se ji, četudi na lastno škodo, sam pridruži —.
Ozri se je na cezarja, napravil dolg požirek falerničana: in naredil dobrovoljen, kremžast obraz.
„Ne govorite mi "o Amazonkah!“./ je dejal in vse se je zasmejalo „Molčite mi o ljubicah in sploh o ženskah li Kaj je vse to v primeri s čašo tegala rdečega falerničana! Ej, vince je tem boljšo, čimdalje ga hraniš, ženska pat izgublja svojo mamljivost od leta do leta —! In če jo imaš predolgo, tipen stane nazadnje — kisla kakor Jesih !| Se celo v prvem žaru njene lepote dvomim, da bi se kdo izmed vas resna hotel za njo pehati. Toda navsezadnje; — moški je že tak, da rad pogleda za lepim licem. Vsaj moj obraz tule bi ne bil sicer tako skažen. — Doživel sem lepo dogodbico o tem poglavju — komaj dva dni je temu, Ali dovoli cezar, da jo pripovedujem?“
Cezar je pokimal in zagodrnjal« To je pomenilo, da je zadovoljen. k s	(Daljo prihodnjič.^ j
gTH AZA.
Г* •— - ■	-
Iz Maribora.
Iz seje-
mariborskega ob£. sveta.
Maribor, 12. XII. 1821.
Fo končanem čitanju zapisnika o zadnji seji je prečita! župan interpe laoijo kluba SLS» v kateri se povda-rja nepravilnost sklicane seje. Trije občinski odborniki niso idobili povabila za sejo v predpisanem roku. Zupan odgovori, da se je uvedla proti slugi, ki je vabila dostavljal, disci plinarna preiskava. Končno se klub > SLS zadovolji z odgovorom župana j — Zupan prečita nato iamoznl pred j log prof. Voglarja za ustanovitev m a- j riborske oblasti. V imenu NSSarjev j ■ se podžupan Roglič iz prometnih (!), gospodarskih (!)’in drugih razlogov i pridružuje Voglarju. V imenu SLS se dr, Leskovar zoperstavi predlogu de -mokratov in izjavlja, da bodo občinski odborniki SLS kot avtonomisti glasovali proti. Govornik omenja, da je argumentacija predgovornikov za ustanovitev mariborske olbjasti, češ, da uo potem konec sitnih potovanj in av-dijene v Ljubljani» plitva, kajti v urejeni, kulturni državi ne mor.e biti go- j vora o osebnih intervencijah v vsaki najmanjši zadevi, ki bi se lahko pismenim, telefonskim ali brzojavnim potom ref'la. Osebne intervencije so izvirčki korupcije in partizanstva. Klub SLS je dosledno za avtonomijo Slovenije. Sfanovec isoc. dem.) pledira /e marmorsko oblast in izjavlja, da bt -do soeijalpatrijotje glasovali za p*cd-Iog uoliea,demokratov. (Medklic: Brije,i) Dr. Sennec prečita dodatni predlog, v katerem se zahteva priključ '•-v Celja k mariborski oblasti. Govornik se ijuti nad „nečuvenim" predlogom pokrajinskega namestnika. Hribarja , s katerim se celjski okraj priključuje ljub lanski oblasti Za Voglarjev predlog so glasovali: demokrati, social -patriots in NSSarji. Odborniki SLS so glasovali proti. Za dr. Sernecev do dated predlog so glasovali istotako vsi i pripadniki centralističnih strank. Klub i
SL3 se je vzdržal glasovanja. — Na vrsto so prišle še nekatere zadeve , rtasti o občinskem sodišču in izvošče-idh, nato pa je župan otvorll	j
proračunsko debato.
Poročal je podžupan Rogiič. Vi-, menu kluba SLS je posegel v razpra- ; vo dr. Verstovšek, ki je v daljšem in
stvarno zashovanem govoru odkrival pomanjkljivosti proračuna, Izjavil je, da se je vs8 premalo varčevalo. Nejasne so zlasti označbe postavk: razni, izvanredni, nepredvideni izdatki. Predložil je par izpreminjevalnih načrtov, ki so bili po uvidevnosti občinskega odbora sprejeti. Tako n. pr. se bo uvedel davek na „lumpaire.“ Gostilniški in kavarniški gost-e bodo «a večer po 10., oziroma po 11. url, plačali po 1 dinar tega davka, ki se bo stekal v občinsko blagajno. V svrlio kontrole se bo uvedel takozvani Močni sistem. Za predloge SLS so glasovali celo demokrati Po podrobni razpravi, v kateri so se mestni očetje spomnili najvažnejših postavk, je bil proračun z vsemi glasovi večine sprejet. Demokrati so glasovali proti.
Nato se je vršila tajna seja,
Ob pol 1. uri ponoči so se občin -ski odborniki razšli.
Kile je lovi v, 'da v Mariboru ni telečjega mesa ? Zadnje tedne zastonj iščeš (eiečjega mesa. So bolniki, kateri bi po zdravniških predpisih morali u-živati teletino. Ali ni je 'dobiti ali pa zelo nedkokedaj. Kako, da ne? V Maribor st' pripeljali na vozovjih, avto -mo.niih in po železnici iz Prekmurja, Medžimurja in Dravskega polja telet in prašičev toliko, da se ie nekaj časa, pre'dno se je še rodilo proslulo občinsko sodišče, pričela konkurenca — med mesarji. Imeli smo vsled te konkurence nekaj tednov na Glavnem trgu posebno ob sobotah teletino po 10 in 12 K- dva mesarja pr.ed Cirilovo tiskarno sta že tudi goveje meso za -čela prodajati po 2 K ceneje kakor vsi drugi. To je bila konkurenca, ki je j' nastala, ker je bil dovoz živine in za- j klanih telet ter svinj velik. Občinsko i sodišče za (pobijanje draginje pa je s I
svojimi drakoničnimi obsodbami po gnalo vse one, ki so nam dovažali teleta in svinje na trg. Prekmurci .ter ! Poljanci prodajajo sedaj svoje blago j drugam. Mi Mariborčani pa !gjno brez j mesa in kolnemo . . . Kdo je pač tega ! kriv ?	J
Delavsko-soeijalni tečaj se bo vršil v Mariboru od 8. do 15. jan, 1922. Namen tečaja je, da se izšolajo krše,-socijalni zaupniki in agitatorji.
Praznovanje rojstnega dn*e Nj. Vol. kralja Aleksandra, in mariborski poštni uradi. Dne 17. decembra bodo opravljali mariborski poštni uradi sle-', (lečo službo': brzojavni in telefonski oddelek glavne pošte vrši normalno nepretrgano službo. Vsi drugi oddelki glavne pošte, pošta Maribor 2 (kolodvor); in pošta Maribor 3 ostanejo do
13.	ure za stranke zaprti ter vrše od 13, ure naprej normalno službo, kakor ob delavnikih. Pismonoše, paketni m denarni dostavljači bodo dostav Ijali tudi dopoldne kakor običajno ob delavnikih. Pošta. Maribor 3 bo na ta dan odprta od 13, do 16. ure.
Dobrodelno tombolo v prid ubožne šolske mladine priredi državna krajevna zaščita mladine v Mariboru v nedeljo dne 8. januarja 1922, Z ozirom na blag namen je pričakovati,, da bo ta 'dobrodelna! tombola p.ašifa o'o'lo ljudomilih src.
Društvo hišnih posestnikov v Mariboru ima svoj sestanek v sredo, 14. decembra ob 7. uri zvečer v gostilni Maribor na Grajskem trgu 1. Na sestanku poročata Frelih in dr, Stojkovič.
Občinsko sodišče za pobijanje draginjo v Mariboru razglaša, da je s 13, 'decembrom t. 1. začasno ustavilo svoje delovanje, vsled česar so preklicane vse zabrane in vsa zaslišanja-
Nov gledališki načrt S8 je poja -vil v Mariboru. Neka struja iz demokratskih vrst hoče mariborsko gledališče tako preurediti, da bi se -najeli ljubljanski igralci, mariborsko gleda-iišk) osobje pa bi se odpustilo. Ljub- , ijanöki igralci bi se vozili v Maribor.
Kateri demokratski Salomon je prišel neki do tega načrta?
Orlovski vestnik.
Vsem odsekom I V; najkrajšem času bo v Mariboru organizatorični tečaj za severno-spodnještaierskft orlovska okrožia, Odseki bodo čas in vz-pored izvedeli iz okrožnice. Odseki, pripravite se že sedaj 1 Upamo, da bo mogoče napraviti dva vzporedna tečaja: organizajtorijčnega in tehničnega, Zato naj prideta od vsakega odseka vsaj dva brata, Če le mogoče tajnik in načelnik. — Bog živi! — Okrožni tajnik.	.
Vsem podpornikom in prijateljem, ki so darovali za Miklavžev večer „ mariborskega Orla, se odbor prav iskreno zahvaljuje, Posebno zahvalo pa je dolžan gospej Golobovi in gospej Čretnikovi, ki sta napekli pecivo. Koliko so posamezniki darovali, radi pomanjkanja prostora ni mogoče navesti. Razen zahvale pa iahko imajo da-rovatelji tudi zavest, đa so pomagali naši naiubožnejši deci, ki je dobila ko se obieke, šolske potrebščine in drago. Bog živi! — Odbor.
Dopisi.
Celje. V četrtek, dne 15, decembru, ob 8. uri zvečer se vrši v pisarni SLS Bpli vol, I. nadstropje izobraževalno predavanje Slov. ljudske stran’ ke. Govori- g. vikar Jurak o časopisju, Somišljeniki, pridite polnoštevilno.
Planinski vestnik.
Odsek amaterfotogralov S.P.D. v
Mariboru ponovno opozarja na svoj glavni zbor,, ki se vrši v četrtek, dne la, decembra v( posebni sobi gostilne Holzknecht v Vetrinjski ulici*, Vabljeni so gg. amaterji, 'da se udeležijo tega zbora ter pristopijo k odseku kot člani, kajti le na ta način bode omogočena v prihodnjem letu tekmovalna razstava sik. — Odbor.
So mišim# i d wj!fp?a sklad KI
* Okvire (ramice) za illipifsi s strešno opeko (stranfaio), rabljene ali nove 40.000 komadov, 1 baraka, ve-likaokrog 300 -400 kvadratnih metrov, ftfi 1 šopa iste velikosti, kskomobil !6 25 konjskih sil, ozkotirne tračnice 4 6 cm visoke za 800 m dolžine, ter Ju komadov vagonetlov. Ponudbe z označbo cen p slati na naslov: Marko Ros, pošta Gor. Rijeka, Hrvatska. 1 —3 690
Praktikanta Š, TS
opravljal službo od pol 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne ter j od I. in do5-ure pop. sprejmem. Slovenskega in nemškega jezika mora biti v govoru in pisavi popolnoma vešč. Plača po do-govotu. — Ponudbe na Franca Pergler, tovarna v Mariboru, Ml nska ulica 5.	2—2
Trgovski pomočnik letošnji posebno koks in man.’ *“*	ddlon kupuje v vsaki množini
tvrdka Tršan & Gorjanc, j
Kranj. — Istotam naj se ponudi tudi les vsake vrste, drva in oglje.	2—3 684
ali iziežbana trgovka (prvovrstna moč) vešča mešane trgovine z dobrimi spričevali se sprejme s l.ozir. 15. januarjem v trgovino Gospodarske zadru-' ge v Ormožu. Prošnje je dopo-alati do 25. dec. 1.1.	2 -2 687
Nogavice se pletejo
aove in podpletejo stare za niz-j ko ceno Str jna pletarna Vez,ak ] v Vetrinjsk ulici 17, Maribor’ __________7- 657_________j
Srbohrvaščina, j
Priporoča se akademično izo- -bralen, večleten učitelj srbohrvaščine kot učitelj, korespon-dent (z naj strožjo diskrecijo) ter , prevajalec iz srbohrvaščine in v srbohrvaščino. Dela doma ter gre tudi v okolico. Naslov in podrobnosti se izve iz prijaznosti pri Br. Rotter, Cirilova tiskarna, Maribor.
Kdor si želi ceni haloško
vino, naj se obme na upravo «Straže».	688
Zahvala.
Ob priliki prerane in nenadne smrti naše preljubljene in nepozabne edine hčerke .
Matilde Gselman
izrekamo najtoplejšo, zahvalo vsem prijateljem, znancem, sosedom za njihov trud ter posebej vlč. gg. župniku in kaplanu, pevkam in tudi vsem, ki so v tako velikem številu počastili ranjko na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Kamnica pri Mariboru, 7. decembra I92I,
Žalujoči stsriši
Aloj sij in Kristina Gselman, pos. v Rošpohu pri Mariboru.	69I
Pekla za kuhinjo
pridna, poštena in zanesljiva, katera bi znala že nekaj kuhati, se sprejme v trgovsko hišo na deželi Priča po dogovoru. Naslov se pošlje upravi «Straže» pod «Poštena 832».
5000 m3bukovega
stoječega lesa imam na prodaj. Les se lahko vporabi za na žago, drva in oglje. Franc Plesnik, posestnik? Sv. Duh 47, p. Solčava nad Celjem. 2—2 689
u-int đVk аУиапПл jrVh	ШаГгввЧл* afVe rveenna	stVtid
Ж £
£
m
£
£
£
Ж £
Ж
m m £
ж
Najceneje	Najbolje
kupiš
vCirilovi tiskarni v Mariboru
papir kanclijski, fini in konceptni, pisemski, svileni (židani), prešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejše pisarniške potrebščine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. — Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige, šolske potrebščine in krasne razglednice.
Solidno
Točno


Prepričajte se 111
Najceneje kupite vedno sveže špecerijsko blago kot riž,	moko,
sladkor,	kavo,
petrolej, milo
1—3	in razno drugo blago v trgovini	675
DOBLJEK A R
nasproti lekarne pri „Arehu“ — — MARIBOR, Tasten baoho va ulica št. 3.
vv
PL0SCE ZA POHIŠTVO I
Priporočam svojo bogato zalogo plošč iz belega in barvanega Carrara-marmorja vsem trgovcem pohištva, mizarjem, elektrotehnič »im podjetnikom in za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na debelo. 5—5 666
KAREL K0CIANČIČ in dediči
kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul.
* Trgovina
-1o 634 sp
o лa
niiiHuwmmmHvmttHmmmttmmgut
emajlirane, porcelanaste, steklene m kumnssKe uosode iz vlitega železa
■mimmiHiiwliHVimmniiimmmimHmiilmmmmiwimimtjmwwmiliHHWHMiliHHMmwulmmtliHmim
o-o se priporoča cenj. občinstvu o-o
wuHHntunHiiHnii>«iiHH'inwiH»mmtimtmimttinwHHmimimmtiwtwtWHwm»wwM[HwwHWtiuttHt
— priporoča cenj
ои|инш11ннмкп,<н.|«н-:.:*>(ттнтмтт1ттитшм1шшж
s ALBERT VICEL Mar.Njr Glavni trg 5.
KUPIH takoj
vsako množino brestovih In bi l oviti d v
Drva morajo biti vsaj napol suha. — Plačam najvišjo ceno. — Cenjene ponudbe na upravo «Straže» pod šifro «Co et G. 150».	5—5 674
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. S. v Mariboru reg, zadr. z rcaorn. zav.
Ш~т'Ш Obpestuje «rlogre p>o % in 4 7*%
Daje posojila rta vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 185	brezplačno.	58
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradneni posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.

j j Rserinfcrti txs
mIjzzzzzzzzz:
Vi*hiJ£Si3tf	jžlaato» esavr*.». |