Gospodarske stvari. Kmetijska zadruga v Horjulu na Kranjskem. Ob priliki ustanovnega zbora »Naše straže« v Ljubliani sem si šel ogledat kmetijski zadrugi v Dobrepoljah in v Horjulu. Kar sem tu videl, me \e popolnoma zadovoljilo in vzbudilo v meni prepričanie, da je zadnji 6as, da se tudi Slovanci na Štajarskem zganemo in za6nemo povsod, posebno še ob meji, ustanovljati kmetijske zadruge, da združimo slovensko ljudstvo v gospodarskem oziru ia ga obvarujemo popolnega propada in odvisnosti od tujcev. Prijatelj slov. ljudstva je v našem listu že opisal delovanje dobrepoljske ^unetijske zadruge, tu pa naj sledi popis horjmske. Horjul je vas in leži na južnozahodni strani Ljubljane, od mesta tri ure oddaljena. Tu obstoji ktnetijska zadruga dobro poldrugo leto; delovati je začela 1. aprila 1897. Vrli posestnik Ivan Stanovnik, ki je duša vsemu gospodarskemu gibanju v Horjulu, je tu že 1. 1894 ustanovil hranilnieo in posojilnico po Raiffeisenovih na6elih, ki je kmalu začela izvrstno delovati. Lansko leto pa je s pomočjo vl6. g. domačega župnika Petra Boninjca ustanovil kmetijsko zadrugo, ki že izborno prospeva. V začetku so imeii prostore pri nekem kmetu v najemu; kmalu pa so pozidali društveno hiSo za zadrugo, ki jih je stala nekaj nad 3000 gld. Hišo sem si dobro ogledal. Dolga je 22 metrov, široka pa 11; nadstropja nima. Na levi strani od vhoda je prodajalnica; tu sem našel platno, kavo, moko in vse, kar pač kmet potrebuje. V prodajalnici \e tudi par klopij in miz, da se lahko vsede in pije, kdor želi. Zraven je mala soba, v kateri je v enem kotu zadružna pisarna in blagajna, na drugi strani pa štedilno ognjišče. Na drugi strani je le ena velika sobana kot magacin ali skladišče. Tam sern videl vse polno raznih vre6, polnih in praznih. Na to me je peljal g. Stanovnik na dile. Tu je prav 6edna sobica, v kateri ima hranilnica in posojilnica svojo pisarno in blagajno. V tej sobi tudi spita prodajalka in kuharica zadruge. Na obeh straneh sobe se je meso sušilo; zraven je dimnica; na drugi strani pa je velik prostor za skladlšče. Na dvoriš6u sem našel pod streho mnogo sežnjey drv. Nato sva šla v klet; tu je bilo na razpolaganje 6rno in belo vino, prav izvrstno v velikih sodih, ki se to6i liter po 24 kr. Kupili so ga kar s sodi vred. V kleti se tudi shranjuje meso. Tako je razdeljena zadružna hiša. Pri zadrugi kupujejo le udje. Zadruga toči vino, kuha jedi in pe6e kruh. Piti se sme v zadružni hiši najve6 pol litra vina, da tako ne more nihče o6itati zadrugi, da povspešuje pijančevanje. Vino je kajpada dobro, ker je pristno. Prodajalnica je vsak dan odprta, v nedeljah od 5. ure zjutraj do »Zdrave Marije« zve6er. Med rano, pozno in popoldansko službo božjo se prodajalnica zapre. Tu dobiš jesti, kakor v gostilnici. Jaz sem si privoš6il prav ukusne jetrce za južino, ko sem vse pregledal. Zadruga ima tudi mesarijo. Prej je bil mesar v Horjulu; ko se ie ustanovila zadruga, je opustil lastno mesarijo in sedaj kolje za zadrugo. Tri osebe imajo opraviti vsak dan pri zadrugi; prodajalka in kuharica dobita ena 10 gld., druga 12 gld. na mesec; seveda dobi tudi g. Stanovnik, ki vodi hranilnico in posojilnico in zadrugo ter vse pisanje opravlja sam, svojo odškodnino; koliko, ne vem. Ko se je zadruga ustanovila, je bilo seveda veliko nasprotstva in svaje; pa to je kmalu minilo; sedaj so skoraj vsi vaščani pri zadrugi. Šteje že 260 udov. Vsak vplača delež 25 gld.; 6e ne more na enkrat vsega plačati, pa plačuje v obrokih po 5 gld. Delež se mu obrestuje. (Konec prih.)