Jurij Sile Rodbina Stanonik na loškem ozemlju do konca 19. stoletja (1. del) Izvleček Vi prispevku prikazujemo zgodovinski razvoj rodbine Stanonik na loškem ozemlju do konca 19. stoletja. Prvi Stanoniki, ki po vsej verjetnosti izvirajo iz soseske sv. Lenarta v polhograjski župniji, so prišli na loško ozemlje kot gostači, v prvi polovici 17. stoletja. Leta 1679 se je v koroškem uradu, na kmetiji, v Valterskem Vrhu, nastanil Jakob, sin Janeza Stanonika, kije dal tej domačiji tudi ime pri Jakobcu. Njegovi potomci so se v naslednjih, nekaj več kot 200 letih, naselili v Bodovljah, Breznici, pod Lubnikom, Brodeh, Bukovem Vrhu, na Gabrški Gori, v Gorenji, Zetini, Kremeniku, Logu nad Škofjo Loko, na Planici, v Podobenu, Retečah, Sestranski vasi, Sopotnici, Stari Loki, pri Sv. Barbari, in v Zmincu. Visestavku so prikazane njihove sorodstvene povezave. Abstract The Stanonik family on Loka territory until the end of the 19th century (Part 1) The contribu tion presents the historical development of the Stanonik family on Loka territory until the end of the 19th century. The first Stanoniks, who probably came from the St. Leonhard hamlet in Polhov Gradec parish, arrived on Loka territory as tenants in the first half of the 17th century. In 1679, Jakob, son of Janez Stanonik, resided in a farm in the village ofValterski Vrh, in the Carinthia district, and called his house Pri Jakobcu (At Jakob's). Over the course of the next more than 200years, his descendants settled in the following villages: Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh, Gabrška Gora, Gorenja Zetina, Kremenik, Log nad Škofjo Loko, Planica, Podobeno, Reteče, Sestranska vas, Sopotnica, Stara Loka, Sv. Barbara and Zminec. The paper presents their genealogical links. Slovo od doma Zgodbo začnimo na koncu. Bilo je na sv. Barbare dan, 4. decembra 1895. K notarju Niku Lenčku v Loko sta prišla Anton Stanonik, Jakobcov iz Valterskega Vrha, in Pavel Demšar, Bukovcov iz Bukovega Vrha. Spisali so notarsko pismo, s katerim je Anton Stanonik prodal in prepustil svoje zemljišče, vložna štev. 30 kat. občine Staniše s hišo št. 1 na Valtrskem. Vrhu in z gospodarskimi, poslopji, dalje z vso živino, gospodarskim, orodjem, in z vsemi pri. hiši nahajaj očimi se premičninami, in z vsemi pritiklinami, razen zd,old,j navedenih izpro- daje izvzetih in že določenih premičnin - Pavlu Demšar za dogovorjeno kupnino 4000 goldinarjev avstrijske veljave v njegovo pravo inpolno last, z vsemi svojimi pravicami, torej tudi z dovoljenjem, vknjižbe lastninske pravice na njegovo ime. Pri. tem. si. izgovori, da sledeče premičnine v prodaji, niso zapopadene, in sicer: deset m.erni.kov pšenice, osem. mernikov ajde, deset m.erni.kov je čm.ena, ena pregrada ovsa, vse orodje, kar gaje zgoraj v kašči, in vsa oprava, kar jo je spodaj v štibelcu, dalje eden tisoč ki.logram.ov krompirja, en voz iz kozolca in eden konec voza za drva vlačit; končno en konj, ena krava s teletom, in ena buša. Te že določene premičnine vzam.e prodajalec s sabo in kupec se zaveže spraviti, mu te reči. brezplačno do Loga.1 Notarje pismo prebral pogodbenikoma, ki sta ga odobrila in pred njim lastnoročno podpisala. S tem je bil Jakobcov grunt prodan in z njega so odšli gospodar Anton Stanonik z ženo Marijo in njuni otroci: 12-letni France, 8-letni Jurij, 5-letna Marjana in še ne enoletni Pavel. Tako so Stanoniki po 250 letih zapustili Valterski Vrh. Po skopem ustnem izročilu je Anton prodal svojo kmetijo zaradi nekega spora s sosedom Jakobom Koširjem. Pot je Stanonikovo družino vodila v ozko dolino Ločnice. Naselili so se pri Potokarju v Trnovcu, št. 13, ob potoku Ločnica.2 Domačija se je nahajala v neposredni bližini rudnika in topilnice svinca Knapovže.3 Domnevno je med hudim junijskim neurjem leta 1898, ko je med dežjem ponekod divjal vihar, padala toča in po višjih krajih tudi snežilo,4 utrpela škodo tudi Potokarjeva domačija v Trnovcu. Kakorkoli, dobra tri leta po naselitvi v Trnovcu se je Stanonikova, takrat že Potokarjeva družina ponovno selila. V torek, 3. januarja 1899, sta prišla k notarju Francu Voku v Ljubljano, Anton Stanonik, Potokarjev iz Trnovca, št. 13 in Josipina Jamnik, Tosenkova iz Medvod, št. 11, sicer pa lastnica kmetije v Tacnu, št. 15. Spisali so notarsko pismo s katerim gospod. Josipina Jamnik proda, in izroči. Antonu Sta.novni.ku, ki. kupi. in prevzam.e v katastrski, občini. Tacen ležeče parcele kakor sledi.: [...] z vsemi gospodarskimi poslopji, in stavbami za dogovorjeno kupnino 5100 goldinarjev avstrijske veljave v njegovo pravo, polno in nepreklicno last, z dovoljenjem, da se prodane parcele od zemljišča vlož. štev. 33 k. o. Tacen brez brem.en odpišejo, da se za nje 1 ZAL-SKL, SKL 176, t e 79 2 V katastru iz leta 1825 zasledimo na tem mestu domačijo Potoka! (takrat -se s lii-sno ■številko 11), na kateri je gospodaril Luka Ornejc, v bližini je tudi ledirisko ime Za potokom ARS, AS 176, L282/9 in L297/3 3 Več o rudniku in topilnici glej- Rudnik v Knapovii pod sv Katarino, str 242-243, 246, Moliorič, Rudnik in Topilnica svinca v Knapovžah, str 97~10- 4 Vreme, str 248 I LI 55 / "'cdbina Stalo: iktia loškem ozemlju do kon:a 19. stoletja ( . del) 33 "Vi 1 Ji ■ "¿¿A -t fcoti/o ^ /* £ itirJt, i-lM *• / Jii.il 1 ■uL.«•¿Au*i~t ,111/111 ,H£t U*/t %•*<•« .«' t -V „J^ t Ci I /l, JL ■ l*, ¿-j hU - *■■■*>' '¿¡11. i*i_ U^duijt*. jt.l tJ /¿¿ti* itn.i kuLf^ tmJ.£^>lAjifr^n 11 »J* 1 --k «ji iti1 fi t v e v t - i.i\lL vIL^J »««< nJu tti«/ J-E ¿aJ t/i ,iLi, j Anton Stanonik je 4. decembra 1895 prodal svojo kmetijo v Valterskem Vrhu Pavlu Demšarju iz Bukovega Vrha. (ZAL-SKL, ŠKL 176, t. e. 79, poslov, štev. 4042) nova zemljeknjižna, vloga sestavi in pri tej vknjiži. lastninska pravica na korist kupovalca. Na koncu pogodbenika vzam.eta tudi na znanje, da se v kupnino svota od 26 goldinarjev uračunala, kateri znesek je kupec za pobrano listje v hosti. »za vrtam« od prodajalke kot odškodnino zahteval - Marjana C24. avgusta 1890 v Valterskem Vrhu, št. 1, f7. junija 1963 v Tacnu, št. 15) in Pavel (^29. januarja 1895 v Valterskem Vrhu, št. 1, f21. marca 1917. v Gologanu) sta zadnja Stanonika rojena pri Jakobcu v Valterskem Vrhu. (osebni arhiv Jurija Silca) Tako seje v začetku leta 1899 Stanonikova družina naselila na kmetiji pri Sel v Tacnu6 in s seboj prinesla tudi novo hišno ime Potokar. Družino so kmalu zadele številne hude preizkušnje. Najprej je 22. februarja 1902 hitra jetika (Phthisis Florida) vzela še ne petnajstletnega sina Jurija. Slabo leto pozneje, 13. januarja 1903, je zaradi tifusne pljučnice (typhöse Lungenentzündung.) v dvajsetem letu umrl starejši sin France, Antonu ter Mariji sta od sedmih otrok ostala le še najmlajša, hči Marjana in sin Pavel. Jeseni 1907 je družino zadela nova velika nesreča, Potokarjeva domačija je pogorela. Časopis Slovenec je o tem poročal 12. oktobra: Danes zutraj krog 5■ ure jelo je goreti, v Tacnu pri. Bitencu. Brž se je vnelo pri. sosedu Potokarju. Požrtvovalnemu delu si. požarne bram.be v Tacnu in Gam.eljni.h se m.oram.o zahvaliti, da se požar ni. razširil. Potokarju je zgorelo prav vse, ker je imel vse pod eno streho. Bitencu je ostala šupa in skedenj! Kako je 5 Original se nahaja pri Okrajnem sodiScu v Ljubljani, Stev ¿2580/98 6 Kmetijo so leta 1368 z menjavo z ljubljanskim meScanom Francem Ostermanom dobile rnekinjske klarise, ki so jo leta 1642 z dovoljenjem 'deželnega kneza kot zamenjavo dale njihovemu dednemu odvetniku Janezu Adamu Gallenbergu V 19 sto-letju je bala kmetija v ro-kah rodbine Kline in kasneje Jarririik Za več o tej domačiji glej Sile, LTrbarji, str 11-21 nastal ogenj, se ne ve. Priporoča se pogorelca usmiljenim srcemJ Naslednji teden, ko je bilo hudo deževje, lahko v Slovencu ponovno beremo: Deževje škoduje še posebno pogo-relcem.a od 12. t. m. iz Tacna Jerneju Osel in Antonu Stanovniku, ali po domače Bitenc in Potokar. Kar je ostalo ognju vzel bo dež. Vse je premočilo in nimajo kam. na suho položiti, trudne glave. Tudi. darovi, za nju dohajajo kaj revno. Vsakdo ve, kako strašno je pogoreti. v jeseni., ko je že vse pod streho za zimo. Nujno prosi.m.opomoči.. Blagovoli, se poslati, na župni. ali. občinski, urad Sm.artno, pošta St. Vid nad Ljubljano.0 O požaru je pisal tudi časopis Gasilec, ki ugotavlja, da je ogenj nastal na doslej neznan način; gasilci, iz Tacna, Gameljn in Vižmarij so lokali.zi.ralapožar in obvarovali, polovico vasi..9 Prišla je svetovna vojna in edini preživeli Stanonikov sin Pavel je bil vpoklican in prideljen v 18. cesarsko-kraljevi poljski bataljon (Feldjagerbataillon) v Romunijo. Usodnega 21. marca 1917 je zaradi strela v hrbtenico umrl v kraju Gologanu blizu mesta Focjani, v deželi Vranea ob reki Milcov. Antonu in Mariji je tako od sedmih otrok ostala le še hči Marjana. Kmalu po koncu vojne se je k župniku Janezu Lesarju v župnišče v Smartnu pod Šmarno goro naselil njegov nečak Matej Šile (*i88g v Žerovnici pri Cerknici, št. 3, +1970 v Tacnu, št. 15). Med vojno je bil Matej najprej vojak v slavnem 17. pehotnem polku »kranjskih Janezov«, nato dodeljen k 18. kraljevemu ogrskemu domobranskemu pehotnemu polku, ki je imel naborni sedež v Sopronu. Ob koncu vojne je postal narednik v 100. tesehenskem pehotnem polku, ki je 25. junija 1918 utrpel hude izgube med boji pri San Doni, na spodnjem toku reke Piave. Morda tudi s pomočjo strica župnika se je Matej zagledal v Potokarjevo Marjanco, posestnikovo hčer iz sosednjega Tacna. 2. januarja 1919 sta se pri Potokarju v Tacnu oglasila ženin Matej Sile in ljubljanski notar Mate Hafner. Z očetom Antonom, mamo Marijo in hčerjo Marjano so sklenili izročilno, ženitno in dedinsko pogodbo. Anton Stanonik je prepustil posestvo Mateju Silcu s pogojem, da se poroči z njegovo hčerko Marjano, zase in za ženo Marijo (roj. Kožuh) sije izgovoril dosmrtno skupno hrano pri. skupni, mizi. in odprtem, kruhu, vso potrebno obleko, perilo in obutev, oskrbovati. obema potrebno perilo, v starosti, in bolezni, oskrbeti, zdravila, zdravnika in postrežbo in bolezni. pri.m.erno hrano, dalje dajati, jima vsak dan po pol litra sladkega mleka, jima prepustiti, v dosmrtno stanovanje sobo i.m.enovano "hiša" ter jo pozimi in v potrebi. pri.m.erno kuriti, da bo topla. Matej in Marjana sta se 13. januarja 1919 poročila, že 7- aprila 1919 pa je na svojem domu v Tacnu v 74. letu umrl oče Anton. Tako se je končala življenjska pot zadnjega Stanonika, ki je gospodaril pri Jakobcu v Valterskem Vrhu. 7 Ogenj, str 6 8 Tacenski rriost, str 6 9 Požar v Tacnu, str 19 ~~I LR 55 / Žcdbina Stancri) na loškem ozemlju do konca 19. stoletja (l. del) 35 Stara mama Marjana Šile, raj. Stanonik, z vnukom Jurijem Silcem, piscem tega sestavka. Slikano ok. leta 1959 pri Potokaiju v Tacnu, (osebni arhiv Jurija Silca) Valterski Vrh, levo ob cerkvi sv. Filipa in Jakoba je domačija Jakobe, desno Košir, zadaj domačija Kožuh na Kovskem Vrhu, desno v ozadju sta Malenski vrh in za njim Blegoš. (foto: Tone Mlakar, 1972) In kako se je razpletla naša zgodba? Leto 1919 ni prineslo le Antonove smrti, pač pa tudi poroko njegove edine preživele potomke Marjane in konec leta tudi rojstvo njene prve hčere. Kot smo že omenili, se je Marjana poročila z Matejem Silcem in imela štiri otroke: Stanislavo (*1919, +1993), Jožeta (*1922, +1992), Alfonza C1923) in Anico (*1931, +1954). Najmlajšo hčer je 30. januarja 1954 v Šentvidu nad Ljubljano do smrti povozil vojaški kamion, ostali trije otroci so se poročili in si ustvarili družine. Stanislava se je omožila na Tomažkovo kmetijo v Vižmarje s Francetom Pipanom, starejši sin Jože je doštudiral agronomijo in se poročil z Dragomiro Klun iz Kočevja, mlajši sin Alfonz pa je ostal na domačiji pri Potokarju v Tacnu. Leta 1956 se je poročil z Meto Slavec iz Tacna, imela sta tri otroke in njun najstarejši sinje avtor tega sestavka. Pri Jakobe v Valterskem Vrhu Vrnimo se nekaj sto let nazaj, na Jakobcov grunt v Valterskem Vrhu. Na poljanski strani pod Pasjo ravnijo je vas sv. Filipa in Jakopa v hribih, ki šteje osem. hiš in ima 37 prebivalcev. Ta kraj v višini. 691 m. se imenuje tudi »Valterski Vrh«. Ta m.estnapodružnica .je i.zm.ed najbolj oddaljenih in najtežavnejših v župniji.. Tri. ure hoda se potrebuje še posebno v slabem. vrem.enu do nje. Ondotna cerkev .je preprosta in zapuščena.10 Omenjena cerkev sv. Filipa in Jakoba je poznogotska, z zvezdasto obokanim prezbiterijem, ki ga je leta 1534 sezidal škofjeloški mojster H. R. Notranjost prezbiterija je kmalu po letu 1534 poslikal Jernej iz Loke, na južni zunanji steni je njegova freska sv. Krištofa v kompoziciji oltarnega triptiha,11 ki jo je 2004 obnovil Nikolaj Mašukov. Jernej iz Loke, verjetno loški 10 Pokom, Loka, str 186 11 Golob, Upodobitve sv Krištofa, str 20-31 meščan, se prvič omenja kot Jerni v popisu izdatkov pri zidanju te cerkve leta (1522).12 Nahajališče rokopisa Registrum ecclesiae S. Jacobi in Chrib inchoatum anno Domini. 1522 danes ni znano. Veliki oltar je iz druge polovice 17. stoletja (1668), je iz Jamškove delavnice, predelan leta 1710.:^ Levi stranski oltar je iz leta 1648, s poznogotsko Marijo z Detetom,w desni je skromen rokokojski iz leta 1838. Zakristijska omara iz zahajajočega 18. stoletja, ki je oblikovana kot masivna kredenca, je mizarsko delo Tirolca Bruna Ortnerja.15 Hribovito ozemlje od Osovnika prek Bukovega vrha do Hotoveljščice so kultivirali Korošci, ki so se tod naselili na pobudo freisin-škega škofa v času od 12. stoletja do leta 1318. Imeli so svojo županijo, t. i. koroški urad, in kot podložniki uživali mnogo olajšav. Bili so oproščeni nekaterih dajatev in že v 13. stoletju so smeli svobodno odtujevati posestva.16 Začetek kmetij pod Pasjo ravnijo, ki so nameščene v višinah med 680 in 900 m, sega torej približno 800 let nazaj v srednji vek in na njih se je zvrstila že lepa vrsta rodov. Nekatere so se povečevale, druge zmanjševale ali prehajale v roke novih rodbin. Tu in tam so mladi (ali na novo doseljeni ljudje) tudi kasneje spreminjali gozdove v rovte in se tam naselili; tako je v času od leta 1500 dalje nastalo med kmetijami tudi nekaj kajž.1? V starejših urbarjih do leta 1500 je v koroški županiji pri večini hub označeno samo ime podložnika, brez navedbe naselbinskega imena, tako da ni mogoče točneje locirati posamezne kmetije. V urbarju iz leta 1501 je razvidno, da sta bili v Valterskem Vrhu (oziroma v Hribu) dve polovični hubi, s podložnikoma Simonom Hribernikom in Gregorjem Hribernikom.1® V obdobju 1636 do 1644, morda celo še nekaj let kasneje, a za obdobje 1647-1651 manjka v urbarju koroški urad, je živel na kmetiji v Valterskem Vrhu (kasneje hišna številka 1) podložnik Janez Hribernik (Hanns Hribernikh).1';1 Bil je poročen z Marjeto, s katero sta imela sina Matija (*i659) in hčer Jero (*i662). Po letu 1656 se v Cerkev sv. Filipa in Jakoba v Valterskem Vrhu s stenskimi slikarijami, ki so delo Jerneja iz Loke. (foto: Tone Mlakar, 1972) 12 Štele, Slikar Jernej is Loke, str 25-28, Veider, Novoodkrite freske, str 5. 13 Zeleznik, Zlati oltarji, str 48 14 Cevc, Gotska plastika, str 182 15 Lavrič, Resbarsko delo, str 30 16 Blatnik, Struktura agrarne posesti, str 25 17 Planina, Kmetije pod Pasjo ravnijo, str. 173 18 Blaznik, Srednjeveški urbarji, str 317, AR3, A3 783, k 6 19 AR3, A3 783, k 20 m k 21 55 / dbina Star o_ik na loškem ozemlju do kon 'a 19- stoletja (_. del) 37 — . • i— J r A** ■» ■ 'V. t. Loško gospostvo je imelo v Valterskem Vrhu v koroškem uradu dva grunta. Okrog leta 1680 je na enem gospodaril Jakob Stanonik. ki je nasledil Maijeto Hribernik. na drugem pa Andrej, sin Andreja Koširja. (ARS, AS 783. k. 27) urbarju pojavlja žena Marjeta.20 V letih 1679/1680 je na mestu dotedanje podložnice Marjete Hribernik zapisan Jakob Stanonik (Jacob Stanonikh, kasneje pisan tudi kot Stanounik, Snounik, Slovnik).21 To je tudi prvi podložnik s priimkom Stanonik, ki se tisti čas pojavlja v obsežnem loškem gospostvu. Stanoniki so se na Loško naselili iz pol-hograjske župnije. Da izvirajo Stanoniki od tam, potrjuje zapis im Stano v urbarju gospostva Polhov Gradec za leto 149822 in tudi hišno ime Snovnik v soseski sv. Lenarta na Črnem Vrhu. Dalje najdemo Stanonike (Stanounik) tudi v najstarejših ohranjenih matičnih knjigah župnije Polhov Gradec,23 in sicer otroke Adama in žene Jere. Sedaj pa si poglejmo, kako so si v več kot 200-letnem obdobju (med 1679 in 1895) sledili rodovi Stanonikov na omenjeni kmetiji v Valterskem Vrhu.24 Jakob Stanonik (*i653) med 1679 in 1720. Jakob je bil sin Janeza (* ok. 1620) in Marjete (* ok. 1625). V najstarejši ohranjeni krstni knjigi župnije Škofja Loka25 je zapis, ki pravi, da je 2. aprila 1653 župnik Matija Porenta krstil Jakoba, sina Janeza Stanonika (Stounonik) in Marjete iz Hribov pri sv. Jakobu (= Valterski Vrh). Krstna botra sta bila gospod Gregor Skerpin iz Loke in Jera Krmelj, v prisotnosti Andreja Koširja iz Valterskega Vrha. To je po vpisih v krstni knjigi med 1653 in 1687 tudi edini Stanonik, rojen v župniji Skofja Loka. Ali je bil oče Janez že rojen na Loškem ali je tja prišel s Črnega Vrha žal ni mogoče ugotoviti. Jakob, ki je očitno dal kmetiji hišno ime Jakobe, se je 1678 v Skofji Loki poročil z Magdaleno (* ok. 1660). Imela sta sedem otrok: Marušo Vpis krsta Jakoba Stanonika: Drugi dan [aprila 1653] je krščen in Jakob poimenovan zakonski sin Janeza Stanonika in njegove žene Marjete, iz Hribov pri sv. Jakobu. Boter je gospod Gregor Skerpin iz mesta in botra Jera Krmel, v prisotnosti Andreja Koširja, slednja iz Hribov pri sv. Jakobu. Pred menoj Matijo Porento. (NSAL, ZA Škofja Loka, R1652-1662) 20 AR3, A3 783, k 23, k 24 in k 24a 21 ARo, A3 783, k 27 22 AR3, A3 1, i 74,1/42, Lit B-I, 4 23 NSAL, ŽA Polhov Gradec, R 1622-1625. 24 ZAL-3KL, 3KL 364, t e 5, k VI, NSAL, ŽA Župnija Škofja Loka, i. 2, 3A 1762-1885. 25 NSAL, ŽA Skofja Loka, R 1652-1662. —■ V7 . * »M ' J -f- V Ji rrL* , . - — ■ • (f-^t-//. •..'T v:-'' Jim ' _.- . ./• ..»v-_i ^ e. v Vpis poroke Valentina Stanonika in Spele Sušnih: Valentin Stanonik iz župnije Skofja Loka, podružnice sv. Jakoba v Hribih, in Spela Sušnik iz podružnice sv. Martina sta sklenila zakon 3. junija 1720 pred prisotnimi pričami Andrejem Koširjem, Primožem Završnikom, Jernejem Zorcem, Janezom Žuljem in številnimi drugimi na Setniku pred menoj, kaplanom Jožefom. (NSAL, ZA Polhov Gradec, P 1679-1724) C1687), Marino (*i68g), Jero (*i693), Marjeto (*i6g6), Jurija (*i6g8, +1768 na Planici, št. 6), Valentina (*1701, +1780) in Heleno (*1704). Starejši sin Jurij se je 1733 v Stari Loki poročil s Spelo Berdnik in se naselil na Planici, v starološki soseski sv. Gabrijela (glej Planica). Valentin Stanonik (*1701, fi78a) med 1720 in 1761. Posestvo je prevzel Jakobov najmlajši sin Valentin, ki se je 19-letni poročil (1720) pri podružnični cerkvi sv. Martin na Setniku s Spelo Sušnih (*i6g8 na Setniku, +1779), hčerko Matije (* ok. 1665) in Marjete roj. Žulj (* ok. 1665). Rodilo se jima je enajst otrok: Matej (*1721, +1763 v Gorenji Žetini), Luka ("1723), Anton ("1725), Jurij (*1727), Matija ("1729, +1805 v Bodovljah, št. 7), Jožef (*1731, +1807), Primož (*1733), Urša (*1735), Marija (*1738), ki se je poročila s Filipom Jelovčanom in živela v Bukovem Vrhu, št. 7, Polona (*i74i) in Jakob (*1745, +1819). Najstarejši Valentinov sin Matej se je 1752 v Poljanah poročil z Marjeto Možina in se naselil v soseski Marijinega vnebovzetja v Malenskem Vrhu (glej Gorenja Žetina). Sin Matija se je 1759 v Skofji Loki poročil z Uršo Okom in se naselil v kajži pri Zabnikarju v Bodovljah (glej Bodovlje). Jožef Stanonik (*1731, fi807) med 1761 in 1800. Pri Jakobcu je zagospodaril Valentinov sin Jožef, ki se je 1761 v Skofji Loki poročil z Uršo Vodnik (*1742 v Logu), hčerjo Tomaža Vodnika (*i70i v Logu) in Spele (* ok. 1715). Rodilo se ima je devet otrok: Matija C1764, +1837), Martin ("1765), Janez ^1767), Ignac ("1769, +1852), Tomaž (*1771, +1851), Ana (*1774, +1848 v Valterskem Vrhu, št. 3), Jakob Filip (*1777, +1846), Anton (*178o, +1853) in Marija (*1783). Najstarejši sin Matija se je 1783 v Skofji Loki poročil z Marijo Krajnik in se priženil k Mežnarju v Sopotnico (glej Sopotnica), hči Ana se je 1792 v Skofji Loki poročila z Janezom Koširjem in se omožila k sosedu Koširju v Valterski Vrh, št. 3, sin Ignac seje i7g4 v Skofji Loki poročil z Magdaleno Debeljak in se priženil k Mlinarju v Log nad Skofjo Loko (glej Log nad Skofjo Loko), naslednji sin Tomaž se je že leto prej v Poljanah poročil z Marijo Miklavč in se priženil k Perku v Kremenik (glej Kremenik), najmlajša hči Marija se je 1802 v Skofji Loki poročila S Francetom Prevodnikom in se primo- 17. januarja 1800 je Jožef Stanonik izročil posestvo sinu Žila k Florjanu nad Zmincem, Št. 3. Antonu, istega dne je Anton sklenil tudi predženitno pogodbo z Jero Vodnik. (ZAL-ŠKL, ŠKL 364, Tom 16, str. 13-16) - i/ti... "4... v- . . ¿M.Jdi. « '..... • - '¿v ■. .--it.i^t. .... tfci- 'itiJiL,^ m ..... 6 /-» ~ ' 55 / -v- dbina Star o_ik na loškem ozemlju do kon a 19- stoletja (_. del) 39 Anton Stanonik (*178o, fi853) med 1800 in 1841. Najmlajši Jožefov sin Anton je 17. januarja 1800 prevzel posestvo in se tri dni kasneje v Skofji Loki poročil z Jero Vodnik (*1779 pri Sv. Barbari, št. 4, +1851), hčerjo Andreja (*1749 pri Sv. Barbari, +1827 pri Sv. Barbari, št. 4) in Maruše, roj. Potočnik (*1758 v Stari Oselici, +1827 pri Sv. Barbari, št. 4). Dokument o izročitvi posesti in predženitna pogodba sta ohranjena26 in si ju na tem mestu nekoliko bliže oglejmo. Oba dokumenta sta bila spisana v Loki, na godovni dan sv. Antona Puščavnika, 17. januarja 1800. Na obeh sta podpisana tudi upravnik loškega gospostva Lenart baron Rosetti in kaščar Ignacij Jakob Cebal; vnos v hipotekarsko knjigo je opravil justicijar Andrej Alojzij Prešeren. Izročitev je bila sklenjena na navedeni dan med Jožefom Stanonikom, v vasi Valterski Vrh, št. 1, v koroškem uradu nastanjenim celim kmetom, na eni strani in njegovim najmlajšim sinom Antonom, ki ga je zastopal njegov brat Ignac, na drugi strani, v navzočnosti Matije Stanonika in Jurija Demšarja, naproše-nih uradnih prič. Z njo je Jožef izročil svojo v zgoraj omenjenem uradu in vasi pod hišno številko 1 in urbarialno številko 1116 ležečo ter loškemu gospostvu podložno kmetijo, s pritiklinami vred, svojemu najmlajšemu sinu Antonu, v last in posest. Pri tem je zase izgovoril preužitek, in sicer letno po dva stara pšenice in ajde, star rži, po pol stara ječmena in prosa, 30 funtov govedine, 30 funtov masti, koštruna, dve hruški za kozolcem in po štiri jablane pod kaščo ter pod kozolcem. Anton je moral svojega starejšega samskega brata Jakoba izplačati s 580 goldinarji deželne veljave, posteljno opravo in skrinjo. Najmlajši in neporočeni sestri Mariji je šlo 550 goldinarjev deželne veljave, krava, par ovac, posteljna oprava in skrinja, dalje fina jopica, dve raševini s svilenim životcem, krilo, naglavna ruta in predpasnik iz materine dote. Poročenim bratom in sestram, Ignacu, Matiji, Tomažu in Ani, je moral Anton izplačati po 25 goldinarjev deželne veljave. Tega dne je bilo spisano in uradno sklenjeno tudi predženitno pismo med Antonom Stanonikom, v vasi Valterski Vrh, št. 1, nastanjenim celim kmetom, s privolitvijo njegovega očeta Jožefa Stanonika, na eni strani in Jero, zakonsko hčerjo Andreja Vodnika in njegove žene Maruše, s privolitvijo njenega očeta, na drugi strani v navzočnosti Jožefa Hribernika in Ignaca Bernika kot za to naprošenima pričama. Po duhovniškem blagoslovu je stopilo v polno pravno veljavo, da prinaša nevesta ženinu kot resnično doto 600 goldinarjev deželne veljave, kravo, par ovac, poleg posteljnine in skrinje, čemur se je on oddolžil s 300 goldinarji deželne veljave in namesto premičnine z 10 cekini. Doto in ženinovo volilo, skupaj 950 goldinarjev deželne veljave, seje zavarovalo z vpisom v zemljiško knjigo. Nadalje je bilo med stranema dogovorjeno še, da se ženi, če mož umre pred njo, ne da bi zapustil zakonite dediče / Jakobe / / •• 4 V< ' i/ i iMu rv v % /»t I*r4. ^^ V^ I 1 S * V- Ki»«In«"»' *•> •V Jakobcova domačija v Valterskem Vrhu .št. 1. in kajža s hišno št. 2. pri cerkvi sv. Filipa in Jakoba, sedaj Valterski Vrh, št. 1 in priimek Demšar. (ARS, /15 17,6, L267/4) 26 ZAL-3KL, SKL 364, t e 5, T*m 16, str 13-16 in ne da bi napravil oporoko, povrne njena dota, skupaj z volilom umrlega moža; če pa brez zakonito spočetih dedičev in brez oporoke prej umre žena, je mož dolžan njenim najbližjim izplačati samo 400 goldinarjev deželne veljave. Jakobcovo posestvo v zemljiški knjigi iz 19, stoletja. (ZAL-SKL, SKL 364, t. e. 5, knjiga VI) Anton in Jera sta imela enajst otrok: Jakoba (*i8oi), Antona (*i803, ti88i), Špelo C1804), Marijo (*i8o6), Janeza (*i8o8), Nežo (*i8io, +1876), Luka (*i8n, +1857 v Žalni), Katarino (*i8i3, ti8i4), Simona (*i8i5, ti8gi), Jero (*i820) in Heleno (*i822, ti822). Hči Spela se je 1821 omožila z Matijem Peternelom v Bačne, št. 3, hči Marija se je 1824 omoži-la v Setnik, št. 27, z Matejem Setnikarjem, sin Janez se je oženil z Marijo Debeljak k Mežnarju na Gabrško Goro (glej Gabrška Gora), hči Neža se je 1828 poročila z Jurijem Krmeljem v Bukov Vrh, št. 34, leta 1845 pa se je poročila tudi hči Jera. Sin Luka je 12. avgusta 1838 postal duhovnik in je kot kaplan služboval v Tržiču ok. 1845, v Smartinu pri Kranju ok. 1847-1853 in nato v Žalni, kjer je leta 1857 umrl. Simon Stanonik (*i8is, fi89i) med 1841-1880. Za Antonom je prešlo 27. januarja 1841 posestvo na sina Simona, ki se je tega leta v Poljanah poročil z Marijo Debeljak (*i824 na Kovskem Vrhu, št. 1,11882), hčerjo Janeza in Maruše, roj. Čadež. V zakonu je bilo enajst otrok: Marija C1842, +1854), Janez (*i844, +1844), Anton (*i846, tigig), Marjana C1848), Ivanka O1850), Minka ("1852, +1921), Katarina C1854), Marija C1856, +1931), Helena (*i8s8), Urša (*i86i, +1941) in Terezija C1864). Hči Marjana se je 1883 poročila v Zagreb, Ivanka se je 1869 poročila z Antonom Rusom v Praproče, št. 5, Minka se je 1871 poročila najprej s Francetom Ruparjem k Andreju nad Zmincem, št. 3 in nato 1882 z LR 55 / . ■ dbina Stanonik na Loškem 0'Zernljli do kolora 19 stoletja (1 del) Domačija Jakobe v Valterskemi Vrhu, št. 1. Prvotno domačijo so 29. decembra 1941 požgali Nemci. Hiša na fotografiji je bila popravljena že med vojno, danes je na tem mestu novo gospodarsko poslopje. (Loški muzej Škofja Loka, IKFNOB1154, E. P. D. 2/31) Janezom Krekom, Katarina se je 1873 poročila z Matijem Golcem v Selo pri Polhovem Gradcu, št. 12, Marija se je 1878 poročila z Matejem Ingličem v Staro Loko, št. 18, Urša se je 1881 poročila s Francetom Tavčarjem v Sopotnico, št. 13. Anton Stanonik C1846, figig) med 1880 in 1895. Leta 1880 je prešla Jakobcova domačija v roke Simonovega sina Antona, ki se je tega leta v Škofji Loki poročil z Marijo Kožuh (*i86o v Stanišah, št. 3, +1940 v Tacnu, št. 15), hčerko Matije in Marije, roj. Osredkar. Antonu in Mariji se je rodilo sedem otrok: Janez (*i88i, +1882), Marija (*i882, +1882), France (*i883, +1903 v Tacnu, št. 15), Marija (*i88s, +1886), Jurij (*i887, +1902 v Tacnu, št. 15), Marjana (*i890, +1963 v Tacnu, št. 15), ki se je 1919 v Šmartnu pod Šmarno goro poročila z Matejem Šilcem iz Žerovnice pri Cerknici, št. 3 in Pavel (*i895, +1917 v Gologanu v Romuniji). Kot smo že omenili na začetku, je Anton leta 1895 Jakobcovo domačijo prodal in z družino odšel najprej v Trnovec, od tam pa 1899 v Tacen pod Šmarno goro. Zaključek Od soseske pri sv. Filipu in Jakobu v Valterskem Vrhu, kjer so živeli od okoli 1620, so se Stanoniki razselili po loškem ozemlju. Najprej so leta 1733 prišli v starološko sosesko sv. Gabrijela na Planici in od tam 1782 k sv. Juriju v Staro Loko. Od Jakobca so šli 1752 v sosesko Marijinega vnebovzetja v Malenskem Vrhu v poljanski župniji., 1759 v sosesko sv. Petra v Bodovljah, od tam 1863 k Sv. Barbari in 1870 v Reteče. Potem so šli Jakobci 1783 k sv. Florjanu v Sopotnico in 1793 v Kremenik v poljansko župnijo, od tam pa okoli 1820 v Podobeno in 1877 v Bukov Vrh. Dalje so šli od Jakobca 1794 v bližnji Log nad Skofjo Loko, od tam 1821 v sosesko sv. Tomaža v Brodeh, dalje 1847 v Breznico pod Lubnikom in 1874 še v Sestransko vas v poljansko župnijo. Leta 1829 so se od Jakobca naselili tudi v sosesko sv. Primoža na Gabrško Goro. O vsem tem več v naslednjem delu sestavka. VIRI IN KRAJŠAVE: a. e. - arhivska enota ARS - Arhiv Republike Slovenije k. - knjiga M - mrliška matična knjiga NŠAL - Nadškofijski arhiv Ljubljana P - poročna matična knjiga R - krstna matična knjiga SA - status animarum (družinska knjiga) š. - škatla t. e. - tehnična enota ZAL-ŠKL - Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki ARS, AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, š. 74,1/42, Lit. B-1,4, Reformirani urbar urada in graščine [gospostva] Polhov Gradec / 1498. ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, L267 Staniše. ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, L282 Studenčice. ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, L297 Topol. ARS, AS 783, Gospostvo Škofja Loka, k. 6, Urbar gospostva Škofja Loka / 1501. ARS, AS 783, Gospostvo Skofja Loka, k. 20, [Priročni urbar gospostva Skofja Loka] / 1636-1639. ARS, AS 783, Gospostvo Skofja Loka, k. 21, [Urbar gospostva Skofja Loka] / 1642. ARS, AS 783, Gospostvo Skofja Loka, k. 23, [Urbar gospostva Skofja Loka] / 1657. ARS, AS 783, Gospostvo Skofja Loka, k. 24, [Urbar gospostva Skofja Loka] / s. d. [1659]. ARS, AS 783, Gospostvo Skofja Loka, k. 24a, [Urbar gospostva Skofja Loka] / s. d. [1660]. ARS, AS 783, Gospostvo Skofja Loka, k. 27, Urbar gospostva Skofja Loka / s. d. [1679-1680]. NŠAL, ŽA Polhov Gradec, R 1622-1900, P 1679-1888, M 1719-1900. NŠAL, ŽA Skofja Loka, R 1623-1903, P 1652-1902, M 1804-1895. NŠAL, ŽA Škofja Loka, Knjige, š. 2, SA 1762-1885 (Bodovlje, Zminec, Sv. Petra hrib, Brode, Gabrk, Staniše, Sv. Filip in Jakob, Log). ZAL-ŠKL, ŠKL 176, Lenček Niko, notar in odvetnik v Škofji Loki, t. e. 79, poslov, štev. 4042. ZAL-ŠKL, ŠKL 364, Zemljiška knjiga sodišča v Škofji Loki, t. e. 5, Zemljiška knjiga Gospostva Škofja Loka, Listinska serija h glavni zemljiški knjigi, Tom 16. L F.'. / F.'odbilia Stanonik 1 loškem ozemlju d jlioa 19 stoletja (1 del) S TA N 0 N1 K 1 Janaz.1 . FM. 1650 RODBINA JAKOBC Ma'iala 1620-1900 ¡Jikik 11(53) POf 1678 Magdalena |juil|ll£C !Tai|- I ■ ' TOtj | por 173J [KK 1710 Spala BatM 1 BODOVUE 1 'GOREHJAZETIK* [Anton M/S3-'B3?] | Hirijs r iH^Siil | |un]l[li23l |M«B)[17!1-17JB) t |jnWi-73 -'»n.i | t. ar 57BZ KH 1763 BH-.tra nr 1752 g» 17B1 M JIH SlTir Gregar Puiar UrtaOkuii Marala Ho±fia UriaVmHi i. pw. 1791 mu.1789 M:P1H krito NežaHrbeml |Sim«i-?3i 1817) | |Liika (1753-18K) | JMf 1K3 ptf. 17SB (M>f 1770 mX 1BDD (M«a|i1".':HE73j | |tidriii!-ii MaiftLjtf NniaDrimSar JnaVtHM 1*11 1B'9 Jarafiradiinli | M.ltj |Ur6a(:eiCi |Mar1Jsi;-a3i; I [sim«i | a'1 | por IBM pcr 'M5 mt 'M* |V|IInnil CIHi*. a04i Ne2a EHiiiar NM HN Jara ' . , » Mar« IjeEdiah ; STARA LOKA , | Jaixj | |Frmw(lBiil| (kr( (1831-18051 |*nanl'»lo-1B-S!i | Dur IBS ur. 1963 t&. uro «K 1B80 Mania Jurtjt H j. a Janho Nflia Jazbec J^ra Sušili MiilH Kohill ; PLANICA JI EV- ; KETEČE 1 ^ ZHINC J ' VALTERSKI VRH1 i BARBARA i * LITERATURA —: Ogenj. Slovenec, letnik 35, št. 236, Ljubljana, 1907, str. 6. —: Požar v Tacnu. Gasilec, letnik 11, št. 2, Ljubljana, 1907, str. 19. —: Rudnik v Knapovši pod sv. Katarino. Novice, letnik 13, št. 61 in 62, Ljubljana, 1855, str. 242-243, 246. —: Tacenski most. Slovenec, letnik 35, št. 242, Ljubljana, 1907, str. 6. —: Vreme. Novice, letnik 56, št. 25, Ljubljana, 1898, str. 248. Blaznik, Pavle: Srednjeveški urbarji za Slovenijo, Urbarji freisinške škofije. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1963, 472 str. Blaznik, Pavle: Struktura agrarne posesti na tleh loškega gospostva do srede 18. stoletja. Loški razgledi 12, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1965, str. 25-29. Cevc, Emilijam Gotska plastika na loškem ozemlju. Loški razgledi 19, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1972, str. 179-198. Golob, France: Upodobitve sv. Krištofa - dela slikaija Jerneja iz Loke. Loški razgledi 29, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1982, str. 20-31. Lavrič, Anica: Rezbarsko delo Bruna Ortneija. Loški razgledi 32, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1985, str. 27-32. Mohorič, Ivan: Rudnik in topilnica svinca v Knapovžah. Od Jakoba do Jakoba. Medvode : Zgodovinsko društvo, 2006, str. 97-102. Ponatis iz: Mohorič, Ivan: Problemi in dosežki rudarjenja na Slovenskem: zgodovina rudarstva in topilništva v stoletju tehnične revolucije, k. 1, Osnove rudarskega dela. Maribor : Obzoija, 1978, 281 str. Planina, France: Kmetije pod Pasjo ravnijo. Loški razgledi 9, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1962, str. 171-180. Pokom, Franc: Loka; Krajepisno-zgodovinska črtica. Dom in svet, let. 7, št. 6, Ljubljana, 1894, str. 180-186. Štele, France: Slikar Jernej iz Loke. Glasnik Muzejskega društva Slovenije, let. 4-6, Ljubljana, 1924-25, str. 25-28. Janez 6201 Tomaii[17?1-1851)| par 18S0 por 1793 Marjeta Mariia MiiKlarf PODOBENO Jan nb (1653] Niolaj (1B0873) | Maiej (1799-1674] por 1678 por 1840 por 1820 Magdalena Ana Demšar Neža Pelemel | Valentin 1 - 701 8C| | Matlfc (1764-1837) | jjaketa i 1548 1537) [Valentin 1: Mil |Anton|'337j pof 1710 pot. 1763 por 1675 por. 1086 por 1B5J Spela SuSnk Marija Kronik llria Ottek Jwa Mivčan Marija Jesento 1 sopotnica | ; KREMENIK | ¡_ BUKOV VRH • |.Joief l*73i-iB5i) [ |Francr(13Ki) por 1866 Uria Vodni. Manana a*; ' brežliica BRENICA 1 |Anion |'7BC 'e53i | |Andraj(l832) |Ignac (176JM852) | |Jurij(ieiE-=1) | por 1800 pff. 1963 por.17M i.«». iw: JofaVodnk MarjaiaAiC Magdalena Dabaljak ManjaSoSnlk 2. p«. 1869 |SlrTwn (1815-91) | |jjnei C 888-5^1 1 Pavel (1803-71) 1 ¡Marth l'bc-1) Marip Oman por. 1841 por 1629 por. 1835 1. por. 1821 Manp Debeljak Mar|a Debeljak Manp Ko'r Spela Oblah |Maiej oh;:'t 2. por. 1S31 por. 1878 |Antcn i'M6-19T9) | |Kliliji! S3fi) j Jakofc (1B37) |Janmii643) |Franca (1M5-1913II Marija Vodah Marija Piniar por 1800 por. 1666 por 1866 pdf. 1883 por. 16/4 1 Manp Koiudi Marja Knrielj Marija Marip Cadei Francka Kritini: |Mardn 11643) |Aatoni'842-801 | •VALTERSKIVRH" 1 GABRSKAG0RA 1 ' log 1 ' sestranska ■ por 1880 pof 188& ■ vas . Maijana ' i t Mama Komer bkooe Sile, Jurij: Urbaiji - pomoč pri iskanju najstarejših prednikov. Drevesa, letnik 9, št. 2, Skofja Loka : Slovensko rodoslovno društvo, 2002, str. 11-21. Veider, Janez: Novoodkrite freske Jerneja iz Loke iz let 1534-1540 pri sv. Filipu in Jakobu v hribih. Slovenec, let. 57, št. 196, Ljubljana, 1929, str. 5. Zeleznik, Milan: Zlati oltarji na Loškem ozemlju od 1690-1720. Loški razgledi 26, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1979, str. 45-54- Zusammenfassung Die Familie Stanonik im Gebiet von Lack bis zum Ende des ig. Jahrhunderts (1. Teil) Die ersten Stanonik sind in der ersten Hälfte des 17. Jahrhunderts im Kärntner Amt der Lacker Herrscha ft in Erscheinung getreten. Ihr Ursprung jedoch findet sich im Gebiet von 'Billichgraz/. Polhov Gradec, genauer im Ortsteil St. Leonhard/Sv. Lenart in Schwarzenberg/Crni Vrh nad Polhovin Gradcem. Auf Lacker Gebiet finden sie sich im 17. Jahrhundert zuerst in St. Filipp und Jakob/Sv. Filip in Jakob (- Waltarskiwerch/Valterski Vrh). Von hier aus ließen sie sich im 18. Jahrhundert in Wodoule/Bodovlje, Gorejnaschettina/Gorenja Zetina, Kremenik, Nalogu/Log nad Skofjo Loko, Pia nitza/Planica, Sapotnitza/Sopotnica undAltenlack/Stara Loka nieder. Im, 19. Jahrhundert sind sie in Wresnitza/Breznica pod Lubnikom, Wrodech/Brode, Sabatberg/Bukov Vrh, Gaberskagora/Gabrška Gora, Podobenim/Podobeno, Retetsche/Reteče, Sestranskawas/ Sestranska vas, St. Barbara/Sv. Barbara und in Sminz/Zminec zu finden. Im, Aufsatz wird die umfangreiche genealogische Forschungsarbeit erläutert. Sie zeigt auf, wie sich die Familie Stanonik in 200 Jahren aus dem Bauernhofbei St. Filipp und Jakob über einen Grossteil des Pöllandertales/Poljanska dolina der Lacker Herrscha ft ausgebreitet hat. L. 55 / ^ dbina StariG:.ik na loškem ozemlju do konca 19 stoletja (1 del) 45