"V tnrek, f^trl^k insolot.i ,,hij» i" » jUH- ,ru lire- pi»iiljaiij.i uit ., i / i Mo Mul. - k. , i |h>I leta i 11 h " m , ., trt let* . t .. N ., Pa pošti: /., i ,. - , ,1 . .-trt let J t „ 1,1) , \ r,,lni-l>" i" "l'UvnUt ,..„., »t„lneiii trifu (l',,i tlStl) Inilia rt. IH4 I "V \ Iliri bom II. m.ij.i 18<>8. 0/ii,i ml.. l Za uava.liio ,lie^l.,[,n« ..... I'l""l' li kr , ie -, n.il,-ii,. Ikrat, B kr t* N ti-ka -Jkr.it, 4 kr. i* >r ti.ka :ikrat pmtuefike ],|,, u jfj» |>„ i>n»toru. '1.x Viti I'-,'k it ul tli. k l-t.MI,).. 1,1 , , III k |tk*tltl M H »rac »j.i, ,l„|n i naj -•• l,Ut;,,v„ljii„ frniikitjrjo. Česki narodni program. Že o svojem času smo pravili, đn postopa češka opozicija čem dalje, tem odločneje, in da se nikakor ne bo pustila odpraviti ali zadovoljiti 2 nektcrhni dozdevnimi pravicami, ktere bi se jim na drobno ali na videz v sili in zadregi privolile. Živ dokaz vsemu temu je najnovejša številka demokratičnega Češkega časo »isn „Svoboda". Ta prinaša na svojem čelu naroden program kteri se ima, kakor se sam poroča iz Prage, pri bodočem svečanem pokladanji temeljnega kamnu narodnemu češkemu gledišču razdeliti v tisoč in tisoč iztisih med obiskovalce in goste. Načela, ktera so v tem programu kratko in jedernato, pa jasno in dostojno nacrtana, bolj in bolj se prijemajo src češkega naroda in brž ko ne, ne bomo imeli več dolgo čakati dobe, ko bodo temu programu vsaj v njegovih bistvenih delih tudi narodovi voditelji pritrdili, ter ga javno razglasili. Gledišina svečanost bo zanesljivo k temu mnogo pripomogla. Zatornj razglašamo imenovani program, da naši Slovenci spoznajo, kako se mislijo vrli naši bratje Oehi proti vladi in njenemu početju obnašati. Program se glasi tako-le: Naši predniki se niso izogibali dela in Iruda, kedar so hoteli si zagotoviti boljše bivanje, niso se ustrašili, kedar so z vseh strani valili na nje neprijatelji, ampak moško in odločno ne krvi ne živolov svojih štede so branili složno svojo domovino, zastopali pravioe svoje. Hodimo jih vredni potomci in vedoČi, kako« šno so nam zapustili dedšino, ne jenjajmo, dokler nam ne bode povrneno! Dolgo smo se poniževali in beračili tam, kjer so se z našega mastili, dolgo smo prosili le za del očetovske dedšine; dolgo siuo se pogajali ponujajoči več, nego je nam pripuščala čast k vrlini naSim prednikom! Doba ta je vendar minola. Zatajiti moramo na čas golobičijo svojo prirojenost, ne poznajmo popuščanja , ne imejmo sluha za obljube goljufive in besede hinavske. Ime Čehov zopet slavno bode češčeno, kedar, kakor jeden mož stoječi si dokopljemo tega, kar nam gre po pravici božji in človeški. In to so točke nasledujoče: 1. Kraljestvo češko, mejno grofijStvo moravsko in naj-vodstVO šlesko so činili zinirom in činijo še zdaj neprcrušitel jno državno celoto — korono češko. 2. Na čelu države korone češke stoji koronani ustavni kralj češki, kteri po svoji postavni pravici deli vladarsko oblast z generalnim zborom korone češke, njemu na strani stoje svetovalci koronini, naj viši uradniki deželni — ministerstvo Češko. Kralj česki z dvorom svojim ima neki čas v letu prebivati na gradu praškem; kedar pa ima v drugo deželo oditi, takrat ima to kraljestvo izročiti v oskrbljevanje domačinu ali domačinom tega kraljestva se sovetom generalnega zbora (zakoni iz 1. 1526,) 3. Generalni zbor koronini ima pravico postavodajavno v vseh stvareh skupnih deželam korone češke. Zbor česki pa iu moravski iu »leski ima pravico postavodajavno v vseh stvareh deželnih. Ktere. strani so skupne korone češke, in ktere so deželne ustanovijo prvi sklicani ustavodajavni zbori korone Češke zuzajcnino pogodbo. 4. Naj inienitnejša in ne oddateljna pravica generalnega zbora in zbora deželnega je dovoljevati davke onega za strani skupne korone Čcske, tega zastrani deželne. 5. Zboru generalnemu so odgovorni naj viši uradniki deželni ali ministerstvo češko, ktero stoji na čelu vseh odborov javne in sodne oprave. Naj viši uradniki so pa ti-le: 1) naj viši kancelar ali minister zunajskih strani; 2) naj viši purkrab praški ali minister notrajnili zadev in deželne brambe; ',)) najviši kamornik ali minister denaratva; 4) najviši sodnik ali minister pravice; 5) minister osvete (izobraževanja) in poduka; (i) najviši dvorni mojster ali kraljev minister za oskrbljevanje posestev kraljevskih in za izpelje-vanje oblasti, ktero ima kralj. G. Korona češka (dežele k nji spadajoče) je razdeljena v župe (okrajna zastopništva) sanioopravne, kterim gre: a) opravljati premoženje in zadeve občinske; b) posvetovati se na shodih župnih o vseli rečeh, ktere so župi ali okraju na hasek ali kvaro in podavati o tein zboru deželnemu ali niinisterstvu predloge, prošnje, protislove (proteste) in pritožbe; o) pobirati od deželnega zbora dovoljene davke in vojake; d) voliti si svoje uradnike in sicer za opravo javno in sodnijsko. 7. Sledeče pa so pravice prebivalcev korone čcske: a) Vsi brez razdela so pred postavo ravnopravni; h) vsi brez razdela jezika in vere, brez razdciov vseh stanov imajo pravice politične; — samo, kar razločuje starost; c) svoboda verska je vsakemu zagotovljena; d) vsaki ima svobodo osebno t. j. nikdo ne sme Ijubo-voljno preganjali iu zaprt biti; e) vsaki more mnenje svoje svobodno z pomočjo tiska dalje širiti; j) vsaki ima neomejeno iu svobodno pravico za peticije, združevanje in ustanovljenje društev; g) napravijo naj se porote iz naroda izhajajoče; h) vsaki ima pravico se izobraževati; l) vsaki dosegši določeno starost ima pravico se vdeleževati javnega življenja, se vdeleževati glasovanja vse- Listek, Rihard Cobden. Le redki so možje, ki bi si bili v besedi, pismu in djanji toliko zaslug za delavno človečaustvo pridobili, kakor Rihard Cobden. Delal in živel je sicer v pivi vrsti V Angliji iu za Anglijo, a njegovo življenje more v izgled služiti celemu omikanemu svetu. Pri Cobdenu se učimo, kaj premore osebna vrlost, trdna stanovitnost, čista nrav in nesebično prizadevanje. Kar je Cobden, tega ne zalivaluje prijazni sreči ali Vgodnemu slučaju, ampak lastnemu delu samemu sebi. Ribani Cobden se je narodil od revnih staršev .'!. junija 1804 na neki pristavi v Dunfordu, ne daleč od Midhursta. v anglijski grofiji Suseks. Njegova izroja in odgoja je odgovorila za početka nizkim okoliščinam, v ktc-rih so je narodil. Razširilo pa so ju v kratkem njegovo dušno obzorje, ko je bil dobil v bisi svojega žlahtnika v Londonu službo knjigovodje. Koliko se jih pušča v enakih okoliščinah izvabiti po zapeljivosti in uasladnosti velioega mesta! Cobden je le hrepenel po sredstvih, s kterinii bi se zanu »gel sani vrata odpreti do veče omike in izobraženosti. Pri tem je imel premagati še nevoljo svojega gospodarja, kteri se ni mogel sprijazniti z nobeno nego svojo denar-nieno knjigo. Pridno se je učil Cobden iz vseh dobrih knjig, kar mu jih je prišlo pod roke. Marljivo je bral, kar je bilo v dotiki z. njegovim poklicem, in ga je moglo dušno povzdignoti nad njegovo vsakdanje življenje in ga dovesti k višemu spoznanju. Narodno gospodarstvo in povestniea sta mu bila naj niniij tu! rok. iu Adam Smilil je bil v kratkem njegov kažipot, čegor vednost si je prilastiti hrepenel. Kar si je čez svoj Btan in poklic v mirnih brezposlenill urah pridobil, oživljalo, bistrilo iu z.orilo mu je opazovanje, b kteremu so mu dajala prilike njegova kupčijska potovanja; naučeno milje izpopolnjevalo življenje, ker se je priučenega vedno pri prvi dobri pri- liki posluževal in skušal, ali volja ali ne. Kot kupčijski popotnik je obiskal mladi Cobden Kopno in celo Egipt. On je mnel potovati ne le svojemu naročniku gospodarju na korist, ampak tudi sebi v največo dušno basen in si pridobiti po lastnem ogledavnnji ono vedo, brez ktere nekdaj ni bila niti ple- menitnikova omika dovršena, niti dober rokodelec v svojem posla dovolj izučen. Največi in najbolji tlel svoje vednosti si je pridobil Cobden na svojem potovanji! Kar ve danešnji čas nasadoma le ceniti za kratek čas ali počitek, tO je bilo za njega šola dušno svobode. Cobden je dokazal na svoji lastni osebi, koliko zamore stoiiti prcinišljivo branje in koristno vporabljeuo potovanje, če si hoče kdo iz požoljenja p<> vednosti in uku prizadevati pretrgano ali neveljavno učenje ljudske šole nadopolniti si. Kot ponižen trgovski popotnik se je Cobden več naučil, kakor veći del danešnjili državnikov na svojih diplomatičnih potih. On sejo državljana izpopotoval. Ko je bil prirojenega kmečkega fantiča popolnem slekel in prišel do samosvesti, pristojne njegovim skušnjam in vednostim, posrečilo se mu je, da je v družbi z nokteriiiii mlajšimi kupe i jskimi tovarši v Mam bestru pričel svojo lastno katunarnieo. Denar, kar ga je potreboval, da je mogel na lastno roko začeti, kaeih 8OO0 tolarjev zlatnine, je dobil na svoj pošten obraz od na pol neznanega človeka, kteri je zaupanje imel do mladostne, na ptujem vtrjene previdnosti. Leta 1830 se je naselil v velikem fabriškem mestu, v glavnem Bodeži anglijske bombaževim1. Vsi delavni iu mogočni konkurenci v kljub je pOVZdignol svojo novo kupčijo do najviše veljave, posebno s tem, da je i/do-lavanje blaga izboljšal iu skrbno opazoval, kakoŠno blago in ktera pisava 86 po ptiijib deželah najraje kupuje. Životopis velike večine vseli Ollih, kterim je ..ratalo", ali kterim „86 dobro godi", se poguldja od tega Bl'Oonega trenutka v rodbini in vzbuja k većemu med njihovimi dediči Se nekoliko zanimivosti. Ne tako pri Cobdenu. kastno blagostanje ga ni pokopalo v lastnem povžitku, vzbudilo mu je murvi ć /ivo rut je za plnjo siroiiiiiščiiio, za nezgode javnega življenja. Svojo po- 80 občnega: m) zastopnik ali poslanec naroda mora biti 21 let star. 8. Sledeče so pravice jezika češkega: a) V koroni česki naj bode česki jezik položen zn temelj zakonodnrstva in oprave javne, vs:»k prebivalec druge narodnosti naj ima popolno in ravno pravico svojega jezika; b) uradov javnih morejo doseči le možje jezika češkega v besedi iu pismu popolnoma zmožni: c) narod česki ima pravico do vseh zavodov izohraže\ajočih in do šol viših, ktere so bile s premoženjem jcgovim napravljene. Had vendar priznava tudi drugemu narodu te dežele delež na narodnem tem premoženji, kedar ta prizna to nepobijateljuo in prirojeno pravico jegOVO in kedar postane branitelj in ne izdajalec pravic dežele naše — sta-roslavne korone češke. Tako stojimo, ne moremo drugače. Narodno gospodarstvo. AU Potabk al! Predel? Ker je „Slovenski Narod" že v več listih govoril o južnem oddelku princ Rudolfove železnice, in se dosedaj potegoval za Predolsko črto, mi Upam pri svoji nadsebnOSti gotovu ne ho odrekel malega prostora za sporočilo obravnave dotičnoga predmeta v nasi kupčijski zbornici. Predsednik jo tržaško kupčrjsko zbornico sklical 8. maja k seji . da bi zbornica svoje misli izrekla o nekem povabilu mestnega župana Polenta : mestni župan namreč je pozval zbornico, da bi združena z mestnim zborom vlado prosila za določenje iztoka in za hitro sezidanjo Rudolfove železnice. V seji je neki poročevalec najpred sporočal na dolgo in široko . kaj je dotični posebni odbor v zadnjih treh letih za rečeno princ Rlldolfovo železnico storil, nazadnje jo pa zbranim priporočal tole.' kupčijska zbornica je pripravljena z mestnim zborom združena ministerstvo prositi, da se južni oddelek princ Rudolfove železnice pred ko mogoče sezida, dotično črto (ali črez Potablo ali črez Predel?) naj si pa \lada sama izvoli. V tem zmisln je bila kupčijska zbornica že popred kupčrjskemu ministerstvu prošnjo vložila. Kar se oglasi g. Danisos z nasprotnim nasvetom in ga skuša podpirati z obilnimi, semtertje celo s praznimi uzroki, kterih posnetek v kratkem je: ali naj se naredi železnica črez Predel ali pa se naj popolnoma opusti. Predelsko črto Danisovega nasveta je posebno podpiral MorpurgO (sedanji zastopnik južne železnice v Trstu); povdarjal je veliko njeno korist za Trst, zvesto vdanost našega mesta, ob kratkem govoril je le z. osebnega stališča, a nikakor ni gledal na vsestranske interese. — Za njim ustane g. Porenta, in je govoril v predgovornika zmislu, celo rekoč, daje dotični odsek za železnico nezmožnega se skazal, določevali 0 tej prevažni cesti, eelo osebnosti dotičnih odbornikov ni prezrl rekoč, da so večidel tujci, kteri s popred omenjenim nasvetom in s svojimi spisi nikakor niso dostojno zastopali Tržaške kupčijske zbornice. Hud boj nastane, kajti temu nasvetu so se moško upirali Kieter . Tanzi, Buill; podpirali so BVOJe besedo z dobro podstavljenimi djanskimi skušnjami in kazali so na to, kako sta inženirja Miloši in llolVinan z tehničnega stala sodila o 1'otabelski in Prodclski črti. ltiet.tr je posebno povdarjal, da jo trgovina pravi komunist, ki povsodi išče le lastnega dobička. Zato je treba najkrajšo ceste, iu to tako hitro, kolikor mogoče sezidati: čas je denar in Trst bo cvetol. Krajnei bi morali tudi se poganjati le za Potubelsko črto. ker le potem se sinejo muljati, da bodo za Krajnsko (ioreusko prevažno železnico po savski dolini napravili. — Ko so razgovori ponehali, so nasvet rečenoga zornost je obrnol na srenjsko in stanje državnega vladanja. Pohleven kakor je bil, je jel neimenovan pomagati pri neeeni v Mancliestru izlazečeiu mestnem časopisu. Javelne bi bil kedaj imenoval svoje ime, ko bi ne bila visoka vrednost njegovih spisov izbudila opazovanja in vrednosti med svojimi sodržavljani, ki so hoteli izvrstnega pisatelja po imenu poznati. Njegovo prvo samostalno publicistično delo pod naslovom: ,,Anglija, Irija in Amerika1* leta 1886 izišlo, jeomotavalo politiko lord Palmerstona. Leto kasneje jo uspešno pobijal strah pred Rusi, ki je tisti čas splošno gospodaril, kakor ga nam dandenes po vsi sili vrivajo. Car Nikolaj je bil poljski upor zadušil. To jo samo na sebi zadostovalo nekterim anglijskim politi-kaijein, kterim je bil (JrOjuhart vodja, da so širili glas in prepričanje, da je zapadni omiki zadnja ura odbila, da jo žugajo zadušiti izhodni barbari, ki se bodo kakor začasa splošnega ljudskega preseljevanja šiloma v Evropo vrinoli in vse pokončali, kar se jim bo nasproti stavilo. Ta strah je jasno razkril Cobden kazajc, da je, kakor pravi naš prigovor znotraj prozen, ZVUUaj ga pa ni. Sloveča ruska velikana P o t cink i na iu S u v a r o tla je primerjal anglijskima junakoma VVellingtonu in Nelsonu. A ne njima, ampak VVallu in Arkvvrightu, ktera sta si mnogo zaslužila za iznajdbo in dopopolne-vanje parnih strojev (hlaponov), ima zahvaliti Anglija svojo orjaško trgovino na vso strani sveta ter svoje blagostanje, njima se ima zahvaliti, da je daleč prekosila najbolj glasovita kupčijska mesta prejšnih časov Tir, Kartagino iu lienedke. V tem in enakem manjem časnikarskem hoji se je izvežbal Cobden za vojvoda velike vojske, ktera so je kmalu potem proti anglijskim žitnim colom vojskovala. Zatoraj bomo obširneje govorili o tej zadevi, jedni iz mod naj bolj važnih v zgodovini anglijskega državnega napredka in razvoja, ki je pa tudi najimemtniši oddelek Cobdenovoga življenja. 11'. d.| knpčijskega odseka zavrnoli s 17 glasovi zoper 11 in Danisovemu pritrdili. Po tem takem so se za Predel določi 1 i in zvolili 3 može. ki so bodo z mestnim zborom pogajali. Dopisnik je, kot že to poročilo kaže, za Pota-belsko črto. Prod ko ne mi bo zagovornik Predelske črte g. Šink . . ec v „81or. Narodu" ugovarjal; pa saj še zmiraj velja stari pregovor: da se resnica prav spozna, naj se slišita oba zvona. *) S — I) o p i s i. Iz Izubijane II. maja. A. (Volitev mostnega odbora v III. razredu.) Hvala Bogu da bode kmalu konec volitev in da bodemo kmalu rešeni Btrupenih žolčapolnih člankov in „eingesendet" Laibacherice. Zgodovinsko karakteristično ostalo bode, kar je tiskala laži iu nesramnih obrekovanj zadnjih II dni, tako da človeku res slabo prihaja, če vse to prebira. Žalostna prikazen za Ljubljano, če bis takimi sredstvi zmagali naši nasprotniki. Prvi dan volitev dne današnjega iztekel je dobro, kakor ste žo brzojavno naznanili. Naj tukaj bolj natanko ponavljam izid volitve v tretjem razredu, ki je imel voliti I zastupnik,'. Volileev šteje ta razred 201 in prišlo jih je k volit vi 163; narodnjaki dobili so glasov: lir. Jane/. JUeivveis 122, Blaž Verhovec 121, Dr. Janez Abačič lili in Mihael Pakič lit. Nasprotni kandidati so dobili: Pirker 49, Matevže 42, Komar 48, Kudliolcer 'Ki. Kakor Bem že zadnjič omenil, bila sta od nasprotnikov v leni razredu za kandidata postavljena tudi narodnjaka gg. Kost in Matevže; oba pa sta se lepo zahvalila za. to. ter izrekla, da ne prevzameta. Iu vendar so pustili g. Matevžeta — kteivga mi poznamo za poštenega domačina — med svojimi kandidati. Odtod pride, da je vkljub svoji izreki dobil nekoliko glasov kot nasprotni kandidat, kar pa prav za prav nikdar ni bil, kjer ga poznamo za poštenega narodnjaka. Le iz zvijače je nastavila nasprotna stranka omenjena dva gospoda za svoja kandidata, kjer je dobro vedla, da tretji razred je skala, ktero neinškutarski valovi ne bodo še tako hitro spod-jedli, iu da ni zmaga mogoča. Bog daj d:i se enako obnese tudi prvi razred, ter se ne da preslepiti puhlim frazani in grdemu obrekovanju! Iz Ljubljane. 12.maja. A. (Volitev za mestni odbor v druge ni razredu.) Izid volitev v drugem razredu je ta-le: Od 487 volileev tega razreda prišlo jih jo k volitvi 481, in izvoljeni so — kakor je bilo pričakovati — nasprotni kandidati: VVeneel Stodrv z 217, Leopold Piirger z 247 in Jan. Marinschek — nekdanji narodnjak, zdaj volikoneuiee—Z 241 glasovi. Naši kandidati so slavno podlegli; dobili so: (iustav Tiinies 17o, župnik Jožo Zupan 175, dr. Jernej Zupauec 168 glasov. Tedaj le za 70 glasov je zmogla pri tako obilni vdeležbi nasprotna stranka v II. razredu, vkterein je 215 0. kr. uradnikov in penzijonistov, brez o. kr. učiteljev raznih šol, med kterimi zadnjimi pa je dosti vrlih narodnjakov, kakor so pri c. kr. uradnikih le posamezni hvale vredni lude vrane. Meščanstvo, ki šteje v tem razredu 190 vidikov, držalo si' je vido. Več o tej volitvi prihodnjič. Iz Gorice 8. maja. II. S. — V zadnjem dopisu omenjena napetost med laškimi ali zaprav polaščonimi našimi meščani se še zmiraj ni polegla. Odveč bi pa bilo v našem prvem političnem časniku to pomenljivo ravsanje laških strank na drobno opisovati. Tu se nasprotniki resno pnšlatnjo, tam okna pobijajo, zlasti razuzdanim rogoviležem diše steklena vrata pri nekterib kavarnah, v kterih še celo mize, svetiluiee svoje eksistence zveste niso, tam zabrenči močna krepelj v nasprotnikovih nogah ali pa nevaren kamen zažvižga mimo njegove glave. Da je pravega furlanskega petja iu šundra na večer dosti po vseli ulicah, mi še omeniti ni treba, naj si bodo pevci in ropotači že podšuntaui iu podkupljeni ali ne. Vse te drobne nmšiee prepuščam naši ..Domovini", ki jo raznu preotročjih svutov tudi polna Salainouove modrosti. Kot kaki oticijezni pisatelj iz bogatega korito za noznačajne časnike pripravljenega je z vso svojo tilistersko osornostjo grozila se nad čvrstim „Tržaškim Primorcem", ker ni vedel, da se Conipagnuzzi pravi llojiee, Kavno to je oponašala Dunajski „Zukuul'ti". Kaj bi bila še rekla „SI. Narodu,,, ko bi njegovi dopisnik ne bil imenoval mu dobro znanih „m. lih roj", po kterih št. Andrškib pašlljal) je Domovinin vrednih zbrusil brez števila podplatov! Oficijelni in oticijezni nasprotniki so res povsodi enaki. Kakor Tržaška tetka (podpira jo Ljoid, Ljoida pa naša država! o „losgelassener Meuto ljubljanskih narodnjakov, tako govori uradni „Osservatoro Triestinol14 o „slo-veno partito retrivo", ki ,.sguinzaglia i suoi arrulla populi" itd., in graja razun naše „Domovine" slovenske liste zlasti pa „Slov, Narod-'.**) Kes nobena stvar ne presega tako zvone uradne in poluradne nevednosti. Kavno kar mi pride v roko pregled vseh kmetijskih učilnic (dor landvvirtbsebaltl. rnterrielilsanstalten dor im K. II. vertreteiien Kbnigreiehc u. Lindor der iist. Mon.) Med drugimi za Primorsko zanimivimi rečmi pravi: V Gorici je tudi kmetijska šola z 2 razredoma in .'I učitelji; ustanovljena jo bila 18(17. lota. Zdržuje jo deželni zbor, za vse pri učenji potrebno stvari ali učila skrbi -miška kmetijska družba, ktera za šoli izročeno poslopje, za pnskiistije iz. deželne denarnice na leto po 800 gl. dobiva. Učenci se pod-ueujejo v uštričllill razredih. Vsa šola stane deželi 2200 gl.l — JMi Goricam pa še tega ne vemo. kedaj se je šola odprla iu kdo da v njej pod-učujein koliko učencev da ima!! Zakaj ..Domovino" tega še ni „ko ust ati laV" Iz Istre 5. maja. [Prva prošnja isterskih Slovanov o isterskib gimnazij.| Domorodcu srce veselja igra vidši , kako sc po nekterib krajih Blovanske naše Istre narod prebujajo in zaveda svoje slovan- *) To jo tudi uaie geslo; satorej Btno odprli preditojecetau dopisa predMce ..štev. Naroda", dasiravno ni tzpodbil ni jednega tehtnih in djanskih podpor, s kterimi je iuulonil nni sodelaveo Ščink . . cc svojo nraonje o Predelski črti. Urez vsako znniini-vosli res ni ivodeti, kdo jo za ta nI i oni nasvot, in lulo proti njemu. Pravo lico pa za-leboo mnoiijo še le dobi, eo izvemo znknj jo kdo pro nli contra? Vrodn. **) ker smo o ostudnem Osservntorovont sestavka žo od nekega drugega dopisnika IsPrlmorikega dobili obiirni eagovor našega lista iu ljublj. narodnjakov, smo VaSo kaj krepko „od 1j i t n i c: o" nn toni ihohIii izpustili. Vrodn. ske krvi. Naj voća zasluga gro dotičnim narodnjakom zlasti onim po cvetoči Liburniji stanujočiin. ki so ne bojo niti trudapoliioga dela. niti mnogo* •ratnih lOpeiHOlti In zavor, ktero jim naj hujši uradni in neuradni nasprotniki našo narodnosti stavijo. Njih imena bodo na veke vpisana v sivih prehojenih meščanov in tržaiiov. Jaz bi jih raji kakor rad pO ,.Slo\. Nanulu" razstavljenimi debelimi pismeni razglasil celemu slovanskemu ivetU, pa oni ne iščejo očitne polivale; kajti njihovo največe plačilo je z i/drainljenimi svojci veseliti se narodnega napredka. Ti slavni liuditelji , prava kri iz narodove krvi. se dobro zavedajo, kako jo v njih mladih letih tujščina tlačila naravni razvitek njih duševne izobraženosti; oni so živo zavedajo, kako sto se šola in javno življenje zanemarjali , sovražil in z nogami teptal inaterui mili slovanski jezik, za nas jedina temeljitu podlaga vsaeega razvoja; oni se že zmiraj s srditim serceni zavedajo, kako so jih Italijani zasramovali, s kolikim trudom so so sami vadili in urili v materinščini, ktero dotične šolo le priznati niso hotele. Zato se sedaj tako živo poganjajo, da bi so istersko sole, zlasti ist»rski gimnaziji v Paznu in Kopru prenaredili po načelih, ktera so edino strinjajo z iiaravnimi-nnrodiiiini razmerami istorskib prebivalcev. V tem duhu jo pisana prva peticija ali prošnja, v kteri noktori slovanski trgi in noktera mesta naše Istre prosijo državni zbor za pronaredljo rečenih gimnazij, Slasti se takole: Slavni zbrani poslanci 1 V 81. seji slavnega zbora jo bila njemu predložena prošnja, ktero je ver istorskib mest podpisalo, da bi se v Paznu ustanovila izklučljivo italijanska gimnaziju. Ker so pa ono prošnjo vložili brez vse naše vednosti, če se prav tudi mi vrstimo med najstarejša isterska mesta — in ker želimo, da 86 bi tudi nam pravica godila, kajti štejemo se med Slovane, kteri znašajo dve tretjini vseh stanovalcev istorskib —, zato naj bo nam dovoljeno slavnemu zboru priobčiti sledeče razloge. Po vsej pravici jo čnstiti poslanec g. Svetce opiraje se na §. 19 osnovalnih postav nasvotoval, da naj bi se Pazenska gimnazija tako prena-redila, da bi zadovoljevala kakor islerskim Italijanom, tako tudi ondešnjini Slav junom. Zailibože, da ta nasvet ni obveljal, ter nam isterskini Slavjanom podrl vse upanje , da bi nam kmalo napočila boljša bodočnost. Italijani imajo v Kopru celo (višo) gimnazijo z. ustanovljenim učnim jezikom italijanskim; mi isterski Slovani ne nahajamo v tej gimnaziji nikake pravice, ker se v njej naš jezik le v osmih (V pisatelj) izvanrednih urah uči iu k temu nauku le rojeni Slovani pa stipendisti ali podpirane! hoditi morajo. Po tem takom se na jednakopravnost se misliti ne moro, kajti mi Slovani smo primorani italijanski se učiti, Italijani pa še celo nikake prilike nimajo, da bi se naučili slovanskega jezika, če se bi ga tudi učiti hoteli. Saj je vender preočitno dokazano, da je v Istri potreba znati slovanski kakor tudi italijanski jezik. Slovani po isterskih gimnazijah še zmiraj prositi (ali beračiti) moramo za jednakopravnost jezikov. V gimnaziji Pazonski je učni jezik nemški, zato je nujna potreba jo prestrojiti, kajti sedanja ravnava (z nemškim učnim jezikom) so ne priloga niti Italijanom niti Slovanom. Glede* na vse to živo prosimo, da bi se pre-naredba ne svršila na našo škodo, da bi se tudi naše praviee po državnih osnovalnih postavali zagotovljene ne prezrle, ter da bi se na isterskih gimnazijah našemu jeziku djansko priznala tista pravica, ktera mu gre kot občnemu (deželnemu) jeziku Slovanov, ki .štejejo 2 tretjini vsob isterskih prebivalcev. — V zadnjem odstavku prosilci povdarjajo svojo prošnjo z milimi besedami rekoč, da naj bi od njih ne zahtevali samo davke plačevati, iu tožijo, da jih je njih poslanec popolnoma zapustil. S zmernejšimi besedami bi ta prošnja ne bila mogla govoriti za naše narodne — slovanske pravice, za njih očitno priznavo in izpeljavo v isterskih gimnazijah ; in vender jih je podpirala z. noovigljivimi dokazi. Slava! bistroumnim možem, ki so sestavljajo jo se ogibali vseh pristranskih izrazov, vseh zvijačnih ovinkov. Kako lepo se loči naša peticija od razupite italijansko! V tej govori le slepa strast pa navihana prekan jonost, očitno nam odreka slednjo pravico do izobraženosti, da celo odreka nam pravieo do narodnega življenja. Ites od več bi bilo tako jasno in zmerno našo prošnjo na drobno pretresovati in sonilorlje kako jedemo misel, ki je skorej s prokrotkimi besedami izrečena, na široko in dolgo pojasnevati. Tako bi dotična naša mosta iz zgodovinskega stala lahko bila dokazala, da so ravno tako stara in slavna, kot ona poitalijančonu mesta, ki so s prevzetnimi, celo drznimi besedami omenjene peticije sebe in istorske Italijane poveličevala, slovansko trge in mosta pa kakor vse istersko prebivalce zasmehovala in črnila. Naši slavni narodnjaki hi bili v svoji prošnji lahko mi nismo kaka izmišljena narodna drhal, kaki izmišljeni narod; to so je o nas le M. Stopi nova peticija izmislila. Ali se bi meni no smejali Italijani in Italijenisimi rečene istenks peticijo, ko bi rekel: v;h isterski jezik ni ne čisto beneško, no kako drugo laško naročje itd., tedaj si ne smete ustanovljati nižih iu srednjih loll Kakor se vi na italijansko slovstveno in drugo izoliraženost opirate, tako vsaj vašim slavjanskim sosedom ne odrekajte taiste pravice. In tu le mimo grede omenim, da so naš slovanski govor nikakor ne loči od književnoga jezika dotičnoga slovstva. Mi smo glede na to še dosti na boljšem od istorskib Italijanov. l)a bi mi za naše šole dostojnih učiteljev lože dobivali, kakor jih žo sedaj Italijani za dotične italijansko gimnazijo dobivajo, dokazal bom v prihodnje, v posebnem dopisu, ki bo govoril o „Primorskih gimnazijah". II koncu o tem odstavku le to še pristavim, da Italijani tu očitno kažejo ali svojo nevednost in neumnost ali pa svojo strast in prekanjenost Kako so se Italijani s to prošnjo drznoli usiliti in očitno oklieati za jedine prave tolmače in povernike vseh želja po njih zastopanih sronjčanov . ne mislim razkladati mi široko in dolgo. Da so Italijani s temi besedami resnico pod mernik postavili, sami naj boljše vodo. Naj se vender spomnijo, kako grdo so okoli niolodvali dotičnih podpisov; kako so v nekterib županijskih odborih bili prisiljeni pojem njih prošnjo zakrivati ali še celo očitno - legati , da so so dotični odborniki podpisali pod rečeno italijansko peticijo. Kako razne so bile vaše zvijače..... Čuditi se pa moram svobodoljubnim (!) Italijanom italijanske peticije, kako dalje skorej naravnost odrekajo isterskini Slovanom pravico v drugačnih p rajanjih z. resničnega, slovanskega stala razmere pojasniti iu pravičnejših njim ugodnejših naredeb prositi. Prošnje ali peticije vkladati je v vseh ustavnih državah tako občno priznana pravica, da jo nektoro ustave še očitno med svoje paragrafe vvrstile niso. Ker se ta pravica tako očitno slehernemu sama oh sebi priznava, jo tudi državoslovei bolj natanko niso razpravljali. M. Stopinu in njegovim pajdašem je morebiti lo zato tako neznana, da jo Slovanom odrekajo. Naj vendar njegova prebrisanost nekoliko „pretuhta" k. v. Mohlove: „Ileitriige zur Lohre vom Petitionsreehte in constitutionellcn Staaton" v njegovi knjigi: „Stantsrecht. Vblkerrecht umi Politik, I. 22!)—280," zlasti prve listo od 229 — 34. Če pa nemško več ne zna, naj seže po prcsluv-nega Cormenina „Droit administratif, art. Petitions ali pa Paillet: Droit publiipue franeais p. 1100 sip," kajti Italijana mu ne morem nijednoga imenovati, ki bi bil o tej stvari dostojno govoril. II koncu že tako predolgega dopisa ne bom zagovarjal Sveteca, ki je kozoje na njegov obljubljeni §. 1!) med drugim tudi rekel, „da naj bi državni zbor žo zarad državnih razlogov pritrdil njegovemu nasvetu". Prav je imel; pokazati je bilo le treba na premnogo isterskoitalijanske demonstracije od rudečo garibaldove srajce noter do zastavo žalostnice, ktero so bili združeni primorski izseljenici 22. p. m. v Vidmu mul mestna vrata obesili! Taka je prošnja noktorih istorskib italijanskih ali pomešanih mest in trgov , ktera se hi nam radi pred svetom vrinola za izvoljene zastopnike isterskih prebivalcev. Koliko je ona zamolčala! Le z jedno besedico ni omenila, da vsi isterski Italijani — pravi Italijani in potujčeni Slovani — skup ne znašajo še :,/u> '— rečeni tretje desetino vseh isterskih stanovalcev! Nam pa se obeta žalostna prihodujost, če so bo vršila po mislih iu nasvetih državnega zbora. Kakor je Pazensko prošnjo odbil že zarad gole doslednosti, bo priporočal ministerstvu tudi danešnjo peticijo. Od tega državnega zbora nimamo ničesar pričakovati, še toga se nimamo nadejati , da hi nam djansko priznal prirojeno — narodno pravice, ktere je sam s tako medenimi besedami oklica! v tako zvanih osnovnih postavah. Deželna poslanca sta na nas popolnoma pozabila; ona dva zastopata povsodi le interese Italijanov, za naše istersko—■ slovanske koristi pa še besedice zinila nista. Cesar se imamo nadejati od sedanjega svobodoljubnega ministarstva, kije jednega teb enostranskih poslancev —* g. Vidulieha! pre-svillenui cesarju nasvotovalo za deželnega glavarja! Sedanje razmere našo so res žalostno. Nasprotniki naši imajo v rokah vso oblast. Narodnjaki! pa nikarto obupati; to bi bilo ravno tako nespametno, kakor nepristojno. Ko bi lu ječaje roke sklepali, bi nikakor no /.boljšali našega sedanjega stanja; ko bi k večem storili pred smrtjo, kteri nikaka človeška delavnost več neiztrga njenega ropa. Tudi s tem se bi ne pomagali, ko bi z možko modrostjo naše čelo grhančili in so le zaupali viši previdnosti, ter protečo nesrečo sicer brez strahu pa z največo lenobo pričakovali, Jaz vsaj, tu očitno izrečem, nisem nikoli posebno občudoval onih rimskih svetovalcev, ki so na svojih svotovalskih stolih mirnega srca (laleev pričakovali. — N a š a d o 1 ž. n o s t t i m v e č j e , delati in n a p en j at i se, da bo bolje postalo. Obupati bilo bi šo zmiraj čas, ko bi nam vso spodletelo, ko bi na črnem nebu tudi zadnja zvezdica zginila. Pa hvala dokazali, da je Istra z isterskimi otoci nekdaj bila popolnem slovanski svet: ,io«u'. tako Mq* 5e nism0 zai,il Trobil Pa Jl! delilti- ^oljševati in so po- ni sicer Slovani so jo posedli že tedaj, ko še ni bilo na našem polotoku ni jednega Italijana; že tedaj so Jugoslovani po isterski zemlji naseljeni bili , ko o Italijanskem narodu, (v pravem pomenu te besede) šo celo unkraj jadranskega morja ni bilo ne duha ne sluha. Tako bi bili našinci, nasprotniki italijanski prošnji, dostojno spričali, da isterski Slovani nismo, in tudi nismo bili tista „sanjarska" (sognato) drhal, za ktero so nas prečudno izobraženi (!) Italijani ali za prav njih isterski privrženci pred očitnim svetom »'klicali. (1). d.) Iz Primorskega. [Konec.] Da se v srbski knježevini mladina po vseh šolah, tedaj tudi v srednjih — podučuje v matorueni t. j. srbskem jeziku , m: pa morebiti v turškem ali italijanskem, tu le mimo grede omenim. Slovenci res še dosedaj z njihovim prekrotkini postopanjem niso dobili nijedno slovenske gimnazijo, ker jim razun Italijanov pusehno strastni Nemci kratijo njihove narodne pravice. Jugoslovani imajo že sedaj toliko razvito slovstveno omiko, da se kakor popred naštete dežele spričujojo, njih mladina lahko in jako uspešno odgoja no le v nižih, ampak tudi v srednjih iu celo v visokih šolali, In mi isterski Slovani smo ravno kri od taisto jugoslovanske krvi: ganjati za narodno pravice in to hitro, krepko in uspešno in vsestransko. Zbtrjajmo narod iz trdnega spanja! slednji narodnjak naj v tem zmislu ne-vtrudljivo dela v svojom krogu! In milejša prihodnost bo naša. Iz Negove. P. J. Dopis iz slov. goric v „Slov. Narodu" od 30. aprila t. 1. št. 13. pod napisom „učiteljeva volitva v Negovi"jo po našem prepričanji bolj služil nekaki zavidnosti starijega učitelja proti nilajoinu, nogo resnici in koristi Negovčanov. Gotovo jo, da ni celo prav, ako se pri volitvah starejih učiteljev pozabi; ali občine po sedajneiu duhu no gledajo na starost, ampak volijo učitelja, kteri je razun družili potrebnih lastnosti \ vsakem šolskem predmetu dobro izurjen, kteri so ne baba s samo narodnostjo, ampak po narodnem duhu in čutji v šoli vsestransko koristi — če tudi na tihem. Previden učitelj so bo tega načela vedno držal, in bo mesto, da si po svojem obnašanji mnogo srditosti iu sitnosti brez koristi za narod na glavo nakoplje iu z narodnim prepirom večnemu zidu enak od župe do župe potuje, v šoli z vso močjo iu ljubeznijo v narodovem, pa tudi v drugem nam zelo potrebnem jeziku podučeval; saj tudi postava tako tiija. Kar se tiče učitelja, kteroga M blfl Negovčani izvolili, naj povem, j v Čitalnici, h ktori so vabijo vsi gg, udje in drugi prosti. Nadjamo so. da ..Slov Nar." grajal, in da 1)" tornj vsoni I no bodo itvMtAt druge čitalnico slovenske tor pokazalo in naznanilo vrlomu da jo žo odstopil, ko ga jo g. 18 prosivceni zopet dana prilika oglasiti M in svoja spričevala, a ne lo Ustnega lista odboru poslati. Nesreča pa M n« bila tolika, kakor si jo mala S y. ^ |,i bil tudi A. II. "stal učitelj negbvski, A. i:, je Izprašan učitelj glavnih šol, jo častno služil v ljut.......rti > peterburško-moskov-ski železnici. Vlada jo hoče prodati. Prafomo jo: komu? Kupca s,' ne manjka, kajti ta železnica mnogo dobička obeta. Kupci so: tako imenovano „Veliko društvo ruskih železnic- | rVaueozi. kterim se ima zapad zahvaliti, da še nimamo železnico iz Moskve v Krim i. Amerikance VVvnaus. ki pri nas ni posebno obrajtan iu pa domače moskovsko društvo. Rekel bi vsak: dajte jo onemu, ki vam več ponuja zanjo. Naj več. veliko več, ko tujci, ponuja domačo društvo. To pa je. za tiste ljudi pri našem dvoru, ki imajo, žalibog, pri nas naj več o železnicah govoriti, naj vera zadrega; kajti oni domačega društva kratko in malo nočejo. Vili so jo in vili, d.i bi Francozom železnica v roke prišla; pravijo, da so s francoskim društvom na skrivnem kupčijo že sklonoli. Ko se jo zvedelo. so naše novine budi krik zagnale, in tako so naši časnikarji na nog«' stopili, da je celo Mavemlorno, Adler-berge in Valujevo OBUpnolo. So menda ni vse zamujeno. Vihar narodnega mnenja podere Valujeva! iu glej! naenkrat poči glas. da bi vendar UtOgnolo domačo društvo to važno železnico dobiti. Pdje tega društva so dedeči Moskovčani — naj bogatejši kapitalisti, obrtniki, trgovci, podvzetniki, žitni kupci, posestniki zlatih rudnikov itd., namreč: Knez A. Sčerbatov, hjanini. .1. Mamontov. Rimin, Šipov, Gubonin, Kazakov, Gorbov, Ašenbnch & Kolly mlajši. Rukavišnikov, Semjanikov, Poletika, Buktjejev, knez d. Sčorbatov, Konouov, Pervušin, Komnino-Varvatci, Malutin, Sava, Morozov m sin, 8ol-datenkov, Kanšin, V. Jakunčikov, A. Mamontov. Alasin, Goljaškin, Zuvralet, 1'ogov, Rehikov, Košelov, Farasov, Lepjoškin, Nenukov, Ikonikov, Zolotarev, Voronin, Bazilev8ki,Weisberg, Pešikov, Ovsjanikov, Tretjakov «fc Konšin, Sinovi Petra Botkina, Sinicin, Sevastjanov, Spiridonov, Verhovcev, Gubin, Ananov, V. Mamontov, Pdinov, Trnueziiiknv . Mat je jan Borisovski iu sin, Mi-ljutin, Kuznecov, Košalov, Kokorcv. P. S. Naj novejša novica o železnicah je ta, da jo orelsko zemstvo dobilo privoljenje napraviti železnico iz Orela do Pivca , 80 vrst dolgo. To bi bilo na pol pota iz. Orehi v Voronež. Ni tedaj dvomim, da so bodo brž tudi drugo polovice podstopili. Po tem takem bi se železnica, ki bo peljala od baltiškega morja naravnost do Volge (v Kamišin) pred zgotovila, kakor smo so sami nadjali. To bi bila zdaj naj daljša evropska Železnica; iz RigC do Kamižina je tako daleč, kakor iz Trsta v Stockholm. Bikega, dao veselja vsem Slovanom! postal eos. namestnik na Moravskem narodu eo-kcinu. da je dan veselja < ..Tub... pripoveduje, da bode doeeelajni deželni marta] knjea Adolf Aueriperg, in ko bi ta ne hotel prevzeti, graf Tinin, ki je bil nekdaj če d; i deželni odbornik. - Na daljo pripoveduje, da je število predlogov pripravljenih za deželni zbor toliko, da bo zasedanja trajalo kaeih (i tednov. Iz Carigrada se brzojavi ja : Sultan je danes (10. t. m. odprl državno svotevnlstvo, Čolni parlament v Berolinu je potrdil kupčijsko pogodbo s Avstrijo, Pravijo, da se snideta pruski kralj in francoski cesar. odkar je česki narod žalostni osodi pri beli gori zapal, še ni doživel take svečanosti, kakoisiia se bode ta dan napravila. Creski lev, o ktere m se je /e mislilo, da je sel v grob, se jr prebudil in stoji na krepkih nogah, ter pričakuje veče slave, lepše prihodnosti, Ceski jezik, ki je bil že po kočah zaničevan, je zopet pognal novo kali in razcvetel je v lepo književnost. S književnostjo se je pa zdramil genij umotvorov. Naj krasnejša betVfl med leini bole omenjeno gledališče, liram muze, hram Talijo, večni spominek čohoslovanske umetnosti. Slava in napredek Cehov je tudi naša slava, naš napredek, zatoraj vskliknemo z radostnim srcem našim bratom Cehom „Slava". Hi. I. m. bode položen teiieljni kamen Češkemu narodnemu gledališču. To bode dan veselja, ilan slave, dan spomina. roliiiciii razpeli, Zbornica poslancev je po dolženi besedovanji dokončala posvetovanje 0 BVobodnem odvetništvu. Dolg čas je očevidno in teško nadlegoval zbornico. Zopet in zopet sejo zaukazalo ravnalceni obotavajo poslance v točariji opominjati, da jih je zarad glasovanja v zbornici treba, in vendar jo odhajal, kdor je mogel. V seji od 12. t. m. se je sprejela postava 0 porotnih sodbah iu o imenikih porotnikov po nasvetu odboroveiU. (ireuter jo nasvetoval , naj no daje 'JO gokl. davka, ampak aktivno in pasivno volilna pravO srenjsko pravico do porotnikovo časti. Ileibdl mu odgovarja, da tu ne gre za kako politično pravico. Proračunski odbor je skbnol: Primanjkljaj so ima naložiti državnim upnikom in drugim državljanom, ki morejo še kaj davka plačati. Teko ima konečno rešiti vprašanje o nadačoiiji obresti od državnega dolga iu o unifikaciji drž. dolgov. „A. A. Ztg." dokazuje, da na razdvojil med Beustomin eislajtanskim ministerstvom ni resnično besedice. Vodcremol Komisija, kije izdelala osnovo brainliovske postave od Ogrov zavržene, sošla se jo po želji cesarjevi na novo, da izreče svoje mnenje o ogor-ski osnovi. To osnovo razglaša zdaj Klupka, kandidat za ogorsko brombov-sko ministerstvo, v glavnih načelih: t letna Blužba v orožji, G let roservo, 'J leti deželno hrambe, Deželna bramha je pokorna ogorskemu ministorstvu. Klupka je z osnovo zadovoljen, zanesljivo znamenje, da o nrmndini jednoti ni v njej duha ni sluba. Na podnožji goro Piii so je zbralo in. maja kakih 20,000 čeških prebivalcev iz več kakor 7 okrajev. Predsednik skupščine g. dežel, poslanec Kratohvil razloži namen skupščino namreč protovati zoper davek na premoženje. g. Benda predlaga, da se Nj. veUčestvo prosi za odpravo krivičnega volil, reda; g. Pražak, da skupščina izreče, da imajo obveljavo starodavne pravice zemljo češke; g. Spindler konča s predlogom, da se sklone resolucija, kojo jc žc imel pripravljeno g. .landa. Vkljub predstojniku se jo prebrala in sklenohi. Ona ima si. poglavja: 1. zdajni krivično sestavljeni dež. zbor se ima razpustiti. '2. da se novo volitve razpišejo na podlagi vseobčne pravice do glasovanja in :>. da tako izbrani zbor napravi Ustavo za Češko z. enako saniostalnostjo in svobodo, kakor jo ima Ogerska. Dalje se je sklenolo, da se osnuje politično društvo na narnduo-do-mokratični podlagi, da se v ta namen izdava organ s temi načeli, in da se voli odbor, ki vse to poskrbi. Čuti jo, da bode še mnogo drugih okrajev na Češkem napravilo enakih velikih skupščin. Ali bodo zdaj pač vmolknoli tisti časniki, ki vodno trdo, da česki narod iu njegovi voditelji hodijo razna pota! Slovani v Mariboru bodo, da pokažejo vsaj dušno solidarnost, ker nam je lagodna politika razdrla za zdaj politično, obhajali ta dan z. bose •lavne «5••:>>!»«■ 1.1. maja. Kraj ns ko: 1. izv. drž. GerliceVO pOS. št. 't, zar. 86 gld. 88 n.; cena 2200 ghl. I. izv. drž. Bučarovo pos. pop. st. 257, a vverlb, pri okr. ur. v Novomestu; remi 0600 gld. I. izv. dražba Petelinovo pos. urb. št. 42, 'Jim gld.: ena. 8G80 gld. •"»<> n. Sop, I. izv drž. Nenianičevo pos. let. št. zar. 51 gld. dO n.: cena 510 gld. 1. izv. drž. Logarovo pns. urb. št. 1052, Stojni zar. 202 gld. 52 n.; cona 2840 ghl. 10. ma j.... b raj ns ko: I. izv. drž. Kapol-ovo posestvo urb. št. 24, pri okr. v Postojni; cena 190 gld. Prest. III. izv. dražba pos. Andreja Kovačiča pri okr. ur. v božali zar. 210 gld.; cena (i'J!) gld. Izv. drž. pos. Antona Vesela zem. kn. (lottschee toni. XXVI, fol. 8672 pri okr. ur. v Kočevji; cena 625 gld. in prem. bi. Hiti gld. 75 n. I. izv. drž. pos. Ivana llhinarja zoni. ku. fol. 51), tom. VI Arniidt pri okr. ur. v ('momblii zar. 63 gld. 89 n.; cena 1500 gld. St ajersko: I. izv. drž. Štribornjeva pos. urb. št. 58 in 90 ad M. St. Porciizeii pri okr. ur. v Mariboru; cona 7515 gld. 8, pri okr. ur. v Bistrici Cptl, IleiTschaft Iiudolfs-pri okr. ur. v Ribnici znr. 1402, pri okr, ur. v Metliki Adelsberg pri okr. ur. v Po- ur. Podpisana mislita, izdati svoje pesmi v obsegu petih tiskanih pol, zvezek po ".In soldov, ter vabita vljudno podpornike slovensko literature na obilno iiarocbo. d. M a bore i č, P. .1 u rje v, dijak« v Novem mestu (Kiulolfsvvertli). Q>itii;t,J*iliii borza o kr. Srebro (' e k i 111 Podpisani si dovoljuje p. n. občinstvu, posebno prečastitemu duhov-stvu naznanjati, da je v Gradcu, na škofovem trgu (Bischofplatz Nr. 153) odprl kupčijo z, raznimi knjigami in časopisi, (tudi slovenskega slovstva), razun knjig cerkvi in državi nasprotnih. Dobivajo se tudi molitvene bukve in knjige za poduk, breviari itd. Prizadeval si bode čast i j im kupcem in odjem-nikom vilo postroči, tedaj prosi za obilno naročbo lllrili Vfloser . (14) knjigotržee. M uogoletna prodajalnica i>ii trn Udntelj in odgovoriti vrednik Anion Tomšič \ Bcm kupovalecm in odjemnikoni, ki so do zdaj kupovali BUkno, platno, robec in drugo manufakturno blago v moji pro-dajalnici, ki /.e obstoji više od 40 let in je po domače znana pod hišnim imenom ,.|iri tkalcu", v GraSkem predmestji, naznanjam v i branil.o kakih pomot, da stoji moja prodajalnica (Stacuna) na svojem dosedanjem mestu in da ni v itilcakorSni zvezi ali dotiki /. novo, v soseščini nastalo kupčijo, ki si je prilastila moje hišno iuu;. V Mariboru n pri I a mesca 1868. Jožef VViimlsam. _ kupec z manufakturnim blagom «uo) busi. iki: J)r. Joto Vošnjnk in llrilgl, Tiikor i.iiuani Junžlč. WH 0563