BOGOMIL FATUR
PROŠNJI SONET
Ah! ne nehaj goreti mi v srcu, strasti požar, pekla najčistejši dar duši, ne ugasni, sveti!
Zadnja med zadnjimi stvar sem, če me jenjaš greti, solnce ti moje, vzeti mi zadnje iskre nikar!
Novega olja nalij,
me vrzi v še višji plamen,
naj se telesa kamen
mojega v luč pretopi.
Ko senca poslednja z ramen
mi pade, bom hostija, me použij!
BOGOMIL FATUR
SONET BOLESTI
Jrridi, dobra hostija bolest, ne zapusti me, vsakdanji kruh, jaz sem tako slab in suh brez tebe, sad zadnjih cest.
Razsvetli me, sveti, sveti duh,
božja prežareča pest,
padi na nemarno vest,
vse globlje zarezi, duše plug.
Naj bom ves iz samih ran, nepoljubljen, neobjokovan.