f torti. 4»trt#fc in »ot-oto ,7U»J» '» »»U* r l..rn kri"/ pošiljanji ni IMIIM l«to«*l.- k. ,1 pol IrU ..«„—„
,i Mrt I Ha . i .. so „
I'.i pošli : /» fM l»fc> 10 (1. - k. u pol l«t» . 5 „   — ,.
,t Mirt let« * .. "» ..
\ r^,| i,, in 11 ..|,r.nniitfi) jI u.i itotem trifu (liotn-plati) liiin« »t. 1H4.
07.nnnlln: \
Si navailn.i •Iro-.tnpno
vr^t.. s.. ,.lafu|o r. kr , iV ~c imtUii« Ikrat, 5 kr. f» M Itaka xkr.it,
i kr. ...... Ii-k.i ;ikrat
>m .* piniifiiko i« p|ai ,i. jrjo po proitorn.
Za riak li-ik j» pl.i,aii koli-k (iUmpalj) 7» BO k
Sokaatal   o h r i .i. .i i. >. ilopisi n.tj ■• kla|Srroljn • 1'raiikujojo.
Št. 26.
V Mariboru 30. maja 1868.
Te6aJ i
Tako stojimo, ne moremo drugače.
SI u v j an nikog sani ne rani, nego samo svoje brani.
Ur?, pesem.
Dvoje mora posebno na skrbi biti vsakemu Slovencu, kteri iskreno jeli da se narod reši tujstva, razvije si narodnost in zagotovi srečnejšo bodočnost. Prvo je, da se omejimo oziroma na jezik proti sosedom, ter tako se zagradimo zoper tajenje, (kdo sme posestniku braniti ograjo svojega zemljica ?), da se zedinimo v „Slovensko" in dobimo narodno upravo. Na Stir-skcm se celo lebko razmeji slovenstvo od nemštva, ker vladikovinska meja je tudi jezična, izvzemši kakih 12,000 našincev, ktere še imamo na meji v sekovski vladikovini, ter je smemo za se zahtevati vsled solnograške pogodbe od 22. vinotoka 1858. leta, čije drugi člen se tako glasi: „Med vladikovi-nama sekovsko in labodsko naj veljajo politiške meje okrožij graškega in mariborskega, dokler se ne bode mogel dognati priličnejši popravek, dolžnost obeh redništev pa bode, premenivši ohvezanost župniško med nekterimi bivalci, kjer potreba nanese, vzajemno popraviti nastavšo nepravilnost". Za ogerske Slovence se nikdor niti ne zmeni v peštanskem zboru, tedaj jim menda ni za nje; mi pa jim prožamo bratovsko roko desnico in vabimo, da hote ohraniti svoj prekrasni jezik in narodnost z nami napredujo, inači zanemarjeni in zapuščeni drvijo narodnemu prepadu v naročaj. Oni niso pomešani z Magjari, nego točno odinojeni, jihova okolica 6e imenuje „slovenska okrog-lina". Na Koroškem je delo nekolike težeje, toda mogoče, vsaj so žo za-pletnejši ozli se dali razozlati; če se postavimo ustanovi država v državi, popečiteljstvo poleg popečiteljstva, toliko lože se dene nekaj pokrajine v drugo upravo; v Primorji stanuje zmes nekaj laškega življa, kteremu je treba priznati narodni jezik. Duh sedanje dobo je tak , da se vse srodno druži, poglej Laško, ozri se na Nemško, Romunsko, bi li se nam smelo v greh šteti, ako zahtevani 19. stoletja primerno istim potom idemo zbirajoči raz-tepene moči V Svetopolkova oporoka dajo nauk, ka zedinjeni in združeni moremo kljubovati sovražniku; dokler ne hode Slovensko eno telo, ni upati pravega napredka, ne krepše in blažilnejše omike, ne tvarnoga blagostanja, no povoljnejšo prihodnosti. Kakor so nas razcepali v razne pokrajine, da nas razkosane in razdeljono ter podredjene noslovenskim deželnim vladam lože tujijo, takisto je mogoče vzpetno združenje, vsaj skupno in zdržema živimo, in ako se poslovimo z nemčevalci, nikomur krivice ne delamo; oni za nas ne marajo, kar so na več mahov prejasno in presijajno dokazali v graškom, celovškem in drugih zborih; mi se ne bodemo mešali v njihove posle, oni pa nas naj pustijo z misli. Če se cesarjevima sme na dvoje parati, zakaj se ne hi smela ta ali ona pokrajina urediti po narodnosti, no v sodržavo, kakor je Ogerska, nego samo v narodno deželo s težiščem, v ko-lobaru in pod krelotma dvoglavnega orla na korist slovenskemu narodu in blagost državi; jegovo veličanstvo se imenuje v svojem dolgem naslovu tudi „Gospod slovenske o kraj ine".
Drugo je skrbeti za to , da vsak uradnik, učitelj, duhovnik in po-prek vsaka javno službo iniajoča osobnost na Slovenskem zna slovenski jezik dobro v besedi in pismu, stara pesem že je in vrablji jo žvrgolo po strehah, ka ljudstvo ni zbog uradnikov, nego uradniki zavoljo ljudstva, ktero je plačuje peticami krvavimi žuljevi prisluženinii; dozdanjemu nenaravnemu polu-
tanstvu mora biti konec, naj kdo zanemarja, prevrača in BUČe pravne nazore in zakone tako ali inako. Deželne poslance opominjamo rosno in naročito, naj racijo povedati deželnim vladam, da B6 neutegoma določi rok. do kterega se mora na Slovenskem vsak uradnik naučiti slovenščine, da bode sposoben uradovati v slovenskem jeziku. Po uradnem sporočilu pre znajo razve kakih treh vsi uradniki na slovenskem Stirskem slovenščino, kakor so nam je odgovorilo od vladine strani; vendar pa je tudi resnica, čista kakor glat, ka seje zahteval pri nekem sodništvu od načelnika pisar, ki l>i slovenski pisati vedel, toda odgovor je bil: nimamo ga. Kdo pa je dakle vsa tista gospoda znajoča slovenski razve treh V Ako se vlada izgovarja, ka nima za to sposobnih ljudi, vprašamo jo , kdo pa jo kriv, ko jih nima:' je li nismo že tolikokrat je nagovarjali, naj so strogo naroči vsem uradnikom na Slovenskem določena doba za naučenje slovenščine, in kdo je ne bi znal, zgubi službo, pa zastonj? kako pa so je na Hrvaškem zmoglo v kratkom dovolje ljudi jeziku uaroduemu zmožnih V kratki obrok jih je obilno stvorih Dajte nam narodne učilnice, kakor je imajo drugi narodi, kar nam ide po božjem in naravnem pravu, in v kratkem bodete videli množino Bposobnjakov v vsaki vrsti. Našo omladino silite, tudi ono, ki no kani srkati više omiko, ki ni namenjena dušnega rediva iskati na viših učiliščib. naj so nemščine uči. za koga? za se gotovo ne; znano je. da Slovenec malo potuje po NemSlcera, pri vojaščini se jih je krvavo malo vspelo na višo čast kljubii pononičevaluiiu učilnicam; vinski kupec donašajoči novce za vinsko srago, ako ni Slovenec ima tolmača, vsak trgovec skrbi za vednost slovenskega jezika hote od nas imeti dobiček; nemških knjig niže in srednje vrste Slovenec ne bere; nego uči se za nemške in nemškutarske uradnike, da toliko ložo in udobneje za-morejo po enomernem kopitu delati. Slovenec niže in srednje hire uče so tujega jezika, svojega »a zanemarjajo, podoben je kmetovalcu, kteri na svojem polji in vinogradu delo površno opravi in pohitek poskrili, ali celo zanemari, a sosedovo njivo in gorice skrbno in marljivo obdeluje; kedar pa je treba urozati škrtino kruha ali natočiti kapljico krepilnega vinčeca, miz-nica je prazna, sodič zvoni, a sosedu se brada masti in po grlu vince ugodno milja. Kedar je treba rabiti naš jezik, ne znamo ga, ker se ga nismo naučili, s sosodovim pa smo se trudili za to, da soseda leže stane, to je, take ljudi, ki med nami uradujo in se niso privadili naši besedi. Ka z neni-škutarskimi učilnicami nikamor ne moremo, dokazuje naša zaostalost in revščina, podjarmljenost, nizke službe kljubii prebrisanosti, marljivosti in delavnosti.
če zahtevamo narodne učilnice, slovenski urad, zedinjeno Slovensko in poprek kar je naše, dolžite in tožite nas, ka mir kalimo, toda ne vem, kdo ga kali V poskusimo to stvar razjasniti v priliki. Nek gorica« ima '.Ml polov-njakov vina, tujec prišedši naloži polovnjak in ga odpelja, lastnik se nekoliko obotavlja, ali zastonj; v kratkem pridu po drugi, tretji itd., ter mu grozi s časoma pivnico sprazniti; posestnik vide nevarnost za svoje blago počina so braniti, ter se ustavljati in vsili še sorodnike klicati na pomoč; tujec oviran v svojem početji požene šum, kriči na ves glas. toži goričana, ka mir kali, čeravno je samo svoje branil. Kavno taka je z nami zagovarjajočimi in bra-nečimi si lastnino. Komu je tudi neznana basen o volku in jagneti, ktero bivše na nižem kraju potočiča je volk dolžil, ka mu vodo kali. Slovensko, akoravno razcepljeno je naše in France Jožef je gospod slovenske »krajine; Slovensko si
Is
Listi iz bele Ljubljane.
III.
(Oirendej v Jezicah; praznik za nuktero korešpondentej „tnktvoll" nekoliko ilustracij k temu; nemški Turnvereiu, ki ne zna nemški; nasvet.)
„Kdor išče, ta stakne" tako se glasi žo star pregovor, kterega bi človek nehote rabil glede na neprijetno homatije, ki so so pripetile nemškim turnerjem in njih tovaršiji dno 17. t. in. v Jezicah in okolici. Več dokazov imamo že zato, da je resnica, kar govori pregovor, da bi se bilo prav lebko '•gnilo tej nevarnosti, da stvar ni kar iz nebes padla, ampak da ima svoje uzroke. Se ve da vsi znani korešpondentje raznih nam toliko prijaznih časopisov teh uzrokov nečejo vedeti, da bijejo in mahajo po narodnjakih, kteri 80 po njihovi domišljiji vso stvar osnovali in aranžirali. To je enkrat zopet velik „šabeš" za te ostudne eksistence, kterim je le tačas dobro, kakor znanim Uothejevim 500, če se morejo prav po blatu valjati in okoli sebe metati ž njim. Mi jim od srca privoščimo to veselje, od kterega se vsak pošten človek z gnjusom obrača.
Kdo bi mogel sešteti vse laži in izmišljije, ktere so ti ljudje spravili med svet? Eden je videl celo trume nekdanjih udov „Južnoga Sokola" klatiti se po krčmah okoli Save ter pridigovati križansko vojsko zoper Nemce, obljubovati fantom to in tino. Na enkrat vstvaril je nov zavod narodnih agentov in razlagal vse tako na tanko in gotovo v „Triesterici", kakor d bi bil on sam glavar vse te stvari! Drugi je zvedel, da se je obljuboval kmečkim fantom po dva goldinarja za vsak turnarski klobuk in 20 gl. z -zastavo, ter hitro priobčil to v (iraški „Tagespošti". Kes čuda, da niso drugi dan vsi nemški tumorji brez klobukov po Ljubljani okoli tavali? Kolikor smo
slišali, so svoje klobuke s želodi vred vsi cele domu prinesli, k većom če ga je eden ali drugi zgubil po poti pri vaji v brzoteku in ni imel časa, da bi ga poiskal.
Tudi zastavo jo pritiral srečno v mesto neki pobalin koj drugi dan po bitki, brž ko ne je bila kje dobro shranjena. Tretji slišal jo kako so z oglušivnimi „Ura-klici" planili kmetje iz cestnih jarkov na voze ter videl, kako nevsmiljeno so mlatili s koli po ljudeh. Strah in trepet je moral obhajati človeka že, ko je bral ta popis v stan ,,1'res.si", in vsak si jo mislil, koliko bo mrtvih in težko ranjenih se pripeljalo v Ljubljano! Tako in v tej meri pisarili so po vsem svetu, mir bolj pa povdarjali, da jo vsa si var aranžirana in osnovana od narodnjakov v Ljubljani. Na čelu korakala pa y s tem nesramnim, do zdaj nikakor dokazanim izrekom slavna naša ,,Laibache-rica". Takemu počenjanju nasproti ne moremo drugače, kakor da ji zanič; ljivo zakličemo na ušesa znano pater (Jreuterjevo besedo. S takim počenja-njem gotovo nas ne bodo nemški liberalci pridobili na svojo stran, tudi ne bode nikdar miru pri takem hujskanji. Pa vrnimo se nazaj k pregovoru navedenemu v začetku. Lansko leto so tumorji žo imeli priliko prepričati se, da na Posavji ni kraj pridobiti si simpatij. Lanski dogodki in njihovi nasledki bili bi pripravni, da bi se bili letos ogibali teh krajev. Da so pa sami čutili to, da bi utegnilo zopet kaj biti. kažejo nam njih lastne priprave, (iotovo se ne hodi na veselo zabavo s „hiršfangerji", pištolami in tako imenovanimi „salvavita" ali ,.ubijavci", kakor na kak medvedov lov. Dobra vest tudi ne potrebuje celili trum žandaijov. ki bi jo varoval©, da Bimpatije istanejo pregorke! To naj  bode  omenjeno le za to, da so razvidi m
\< esodi, v kakem položaji so so podali tumorji na. pot, Obnašali so bo skozi
I    I izi „taktvoll" še celo ko so bežali, leteli so v laktu!
Da pa surovi Slovenci izvedo, kako se. jn treba obnašali, da se tudi lnavadijo nekaj „takta", hočem jim povedati nekoliko dogodbic, ktere naj si
wicz tirja naj se vse davkarstvo prennredi in popravi in nasvetuje, naj se zniža zemljaščina. Breste] pripozna, da je dosedajno nadačevanje napačno in nedosledno, da pa /daj ni pomoči, prihodnost, pravi, bo že tudi t li pomagala. Krzeczunowiczev nasvet je ostal v manjšini. Glasovali so zanj le Poljaki, Tirnici in Slovenci.
Neposreden davek donaša 41,695.744 gld. povžitninc in 10,10831 a gld. colnine (Krzeczunowič govori proti povžitnini, toda zastonj); 21,757.306 gld. za sol; pri tem odstavku se je sprejela sledeča resolucija: Vlada naj skrbi, da se odpravi solno samotržje, med tem pa naj ima sol najnižo ceno.
Med posrednimi davki nahajamo dalje sledeče dohodke: samotržje toba-kovo 41,107.259 gl., kolek 11,049.318 gl., davščina pravnih opravil 17,563.270 gl., loterija 15,426.030 gld., mitnice 2,037.579 gld., punčiranje 116.322 gld.
Brez besedovanja se je sprejelo VIII. pogl.: dohodki od državnega imetka, drž. posestev 5,834.870 gld., tiskalnosti 139,740 gld., drž. fabrike 1,350.169 gld., rudarstvo 12,157.125 denarstvo 180.600 gld., prodaje iz drž. imetka 109.550 gld. Kupčijsko ministerstvo ima vsegaskup 11,803.800 gld. dohodkov; med temi 9,477.900 gld. poštnine in 1.990,900 gld. od brzojavstva. Kmetijsko ministerstvo nima več kakor 146.000 gld. lastnih dohodkov in ministerstvo pravosodja 156.409 gld., kteri znesek dohaja iz kaznovalnic.
Pogl. XII. (računarska protipazba) naveda 1000 gld. dohodkov in pogl. XIII. 18,800.000 gld. iz gotovine opuščene državne osrednje blagajnice.
Po 2. in 3. branji se je potrdila postava o protipazbi drž. dolga; na dalje se je potrdila postava o kovanji in napravljanji novega drobiža iu vničenji dosedanjih šestič. Novega drobiža po 20, 15 in 5 kr. se bo napravilo za 12 milj. gld in sicer za dežele tikraj Litve 8,400.000 gld. Potrdila se jo konečno še postava o svobodni koravdariji po dalmatinskem obrežji.
Finančni minister je izročil zbornici poslancev predlog o prenaredbi avstrijske narodne banke; dotičnim odborom se je izročila mornarska pogodba z Anglijo, pogodba 7. Bavarsko zavoljo pritika neko tirolske srenje pod bavarsko coluo in posred njo dačno oblast iu pogodba z Ogrsko glede kolekov.
V tretjem branji seje potrdila postava o češki severuo-zapadni železnici. Pri pretresovanji postave o ustanovitvi in zadolževanji fidejkomisov
govori Ziblikievič proti pristojnosti drž. zbora, češ da. spada ta predmet v področje deželnih zborov. Njegov nasvet so podpirali tudi Slovenci, vendar ni obveljal, ampak se je sprejela postava, kakor jo je vlada zročila. Pri glavnem besedovanji o neposrednih volitvah za drž. zbor oglasi Ziblikievič, da poljski poslanci ne bodo o njej niti besedovali niti glasovali, ker je osnova proti §. 7. decemberske ustave in razun tega protivna samostalnosti posameznih kronovin in dežel. Temu oglasu so se pridružili tudi Tirolci. časniki nam so zamolčali, kaj so storili Slovenci, menda vendar niso glasovali za njo. Keči moramo sploh, da postopanje slov. poslancev od dno do dno manje razumevamo. Postava se je brez nmozega besedovanja nespremenjena sprejela Zbornici se je izročila osnova postave o dedinskem nasledovanji pri kmečkih posestvih in pa glavno sporočilo proračunskega odbora o finančnih predlogih.
Mogoče je, da po dokončanem proračunskem besedovanji prevzame Herbst finančno ministerstvo.
Njih veličastvo je potrdilo zakonsko, šolsko in medversko postavo, ki so vso žo razglašene v „\Vr. Ztg." Prinesemo vse zaporedoma. Njih veličastvo je izreklo, da bode po sedanji poti napredovalo.
Brnmhovska postava se je v ministorskem svetovalstvu pod cesarjevim predsedstvom sprejela.  Postavi je pritrdilo tudi ogersko ministerstvo.
Pri volitvi deželnega poslanca za volilni okraj Mladoboleslavski in Minburški je jednoglasno zmagal češki narodnjak Ferd. Šulc.
V imenu r ogni kol ar ne deputacije hrvaške je izdelal Živko-vič osnovo pogodeb, pod kterimi se ima združiti Hrvaško z Ogersko. Ker pre-pokorna osnova še preveč varuje hrvaško samostalnost, je izdelal Žuvič po Ravkovi bolji razsodbi drugo osnovo. Kakor deputacijo poznamo, ne bo obveljala Živkovičeva osnova, toraj se nam nepotrebno zdi obširno jo razglašati.
Čolni parlament v Berolinu se je zopet razšel. Pruska vlada si prizadeva južnim poslancem vse pokazati, kar bi jih utegnilo mikati — razun svobode. Kralj je v svojem prestolnem govoru izrekel svoje veselje nad tem, kar se je v eolnem parlamentu dognalo v gospodarskem in kup-čijskem oziru in prehajajo na politično polje blizo takole govoril: tudi upam, da je nemški čolni parlament služil v to, da se je povzdignilo međusobno zaupanje med nemškimi rodovi in njihovimi vladami ter odstranilo ali vsaj zmanjšalo marsikaj predrazsodeb, ktere so se protivile jednomiselnemu vres-ničevanju ljubezni do skupne domovine, ki je dedščina vseh nemških rodov; Vi vsi se hote vrnili s prepričanjem, da v vsem nemškem ljudstvu živi bra-tovsko čustvo celokupnosti, ktero je neodvisno od oblike , v kteri se izrazuje iu ktero bo gotovo bolj in bolj napredovalo, če si bomo vsi prizadevali, da pospešujemo, kar nas jedini in zatiramo, kar nas razdvojuje.
Pri banketu je tudi Bisniark povdarjal nemško celokupnost.
Iz Kima se poroča: Sveti oče so dovolili amerikanskim škofom iia njihovo prošnjo, da smejo na svoje stroške poslati 1000 prostovoljcev v Kini, če jih bodo tudi kasneje izdržavali. Ta četa bo ostala sama zase po izgledu francoskih lovcev peščev.
Princ Napoleon se še zmiraj odpravlja na pot, vendar se še ne ve, kam bo potoval.
V nekem okraji francoskem so zlomili kmetje nekoliko farovžev in pestili župnike. Kmetje mislijo, da se bode dala duhovstvu poprejšnja oblast ter se jim vrnila desetina.
Neki vojaški francoski list je zapazil iz nekega zemljevida, da so 3 pruski armadui oddelki, ki so naj bliže francoski meji, naj bolj številni in najbolje vredjeni, in da se nemške železnice strinjajo na mestu, iz kterega bi se dalo Franciji naj bolj do živega priti. List toraj mogočno trobi v vojni rog.
Anglijska vlada je napravila korakov zavoljo vseobčnega razoro-ženja, vendar je našla pri tem početji važnih over in težav.
Disraeli se no vmakne. Hitro se množe glasovi, ki pripovedujejo, da se bo razpustil parlament. Tega vendar Disraeli še ne bo storil, ker se sme nadjati, da gorenja zbornica ne bo sprejela irskih prenaredeb.
„Zuk.u se brzojavlja iz Belega grada. Punt v Tesinu na Bosen-skein bolj in bolj narašča. Vezir je prišel s svojo armado v Tesin. Dežela je deta v obsadni stan. Vse ljudstvo se vdeležujc upora in se pripravlja odbiti silo s silo.   Mohamedanci in kršćani pomagajo v tem drug drugemu.
Srbski knjez je pustil razdeliti 10O0 cekinov in srbska vladu 1500 cekinov med stradajoče Hercogovince. Turška vlada ni še dala pečenega groša.
„N. f. P." prinaša sledeči telegram iz Pariza: Avstrijska vlada misli pozvati vlado rum unsko, naj bi nazaj vzela pismo proti generalnemu konsulu avstrijskemu in se tudi ogledala, kaj poreko ptuje moči k temu. Francija se ni še odločila, Anglija je obljubila svojo podporo.
Rumunski knjez Kari hoće odpraviti kazen pretepanja pri vojakih. Iz Pruske je došlo 36 topov.
(Tiskove pravdo Viša sodnija dunajska ni potrdila razsodbe niže sodnije v tiskovi pravdi proti g. L. Leskovcu, prejšnjemu vredniku „Zuk." ampak ga krivega spoznala zločina kalenja javnega miru in ga obsodila na 3 mesce ječe; časnik zgubi ob jednem 300 gl. zalogo.
Najviša sodnija je potrdila tožbo proti vredniku časopisa „Polit.", zavoljo zločina kalenja javnega miru. — 10. junija bo konečna obravnava proti časopisu „Slovenske Novinv" v Pešti.
Svobodnemu odvetništvu se vstavlja neko grmansko društvo v Brnu, ki je že marsiktero bedarijo pod nebo spravilo, s sledečim razlogom: V Moravski je še prav mnogo slovanskih kandidatov in marsiktero moravsko mesto jo še premalo ponemčeno, da toraj bi bilo še nevarno, če bi se slovanski odvetniki naselili v mestih, kjer še niso Nemci dovršili svojega kultu-ronosnega posla.
Znani državni poslanec, oče verskih postav dr. Megerle v. Muhlfeld je te dni na Dunaji umrl.
Javne dražbe 20. maja.
Kraj D8 k o: II. izv. dražba posestva Jož. Škode- v Čateši pop. št. št. 191 i 181/1, d. št. 14 pri okr. ur. v Trebim cena 380 gl.
I. izv. dr. prs. Marije Pucel urb. št. 716 pri okr. ur. v Mokronogu zar. 669 gl. 39'/, n. cena 1647 gl. 80 n.
I. izv. dr. Ankelojevo posestvo urb. št. 27 pri okr. ur. v Tržiči zar. 93 gl. 5 n. cena 2950 gl.
I. izv. d. Gregoričevo pos. dom. št. 2 urb. št. 253 pri okr. ur. v No-vomestu, cona 5000 gl.
prest. III. izv. d. Florjana Šenica pri okr. ur. v Novomestu.
I. izv. d. Pilbachovo pos. pob. št. 45. r. št. 22 v Novomestu cena 12O0O gl., k. št. 22 r. št. 194 c. 110O gl. zem. kn. les. št. 1015 Grosspod-Iuben c. 75 gl. in št. 2234/5 in 2234/11 urb. št. 13/6 c. 55 gl. pri okr. ur. v Novomestu.
II. izv. d. Božičevo pos. v Zapušji pri okr. ur. v Ipavi. II. izv. d. pos. Ivana Krebelja v Sajevčji urb. št. 344 ad Senožeč pri
okr. ur. v Postojni zar. 480O gl.
II. izv. d. pos. Mart. Selosa pri okr. ur. v Bistrici zar. 70 gl. Štajersko: II. izv. dražba posestva Jurjovca y Grševljih pri Gornjom gradu urb. št. 045 in g. št. 146; cena 1512 gl. 5 n.
I. izv. d. pos. Omrzlovo urb. št. G dom. št. 510, 511 in 512 ad Hor-berg pri okr. ur. v Kozjem zar. 587 gl. 58 n. cena 1847 gl.
I. izv. d. pos. Iv. Krošla urb. št. 100 in gor. št. 752 ad Kraljevo zar. 57 gl. 95 n. cena 1005 gl. o. ur. v Kozjem.
I. izv. d. pos. Ant. Šinkoviča urb. št. 162 ad Pilštaju zar. 277 gl. cena 107O gl. o. u. v Kozjem.
L izv. d. pos. Ivana Senice urb. št, 36 dom. št. 379 ad Montpreis zar. 40. gl. 59 n. cena 1485 gl. o. u. v Kozjem.
34). maju.
Kranjsko: I. Izv. dr. pos. Mat. Škode iz Javorja, pri okr. ur. v Ljubljani; cena 1389 gl. 80 n.
I. izv. dr. Legat-ovo pos. pop. št. 2, urb. št. 125 pri okr. ur. v Ra-doljici zar. 285 gl., cena 2091 (premakljivo blago 323 gl. 70 n.) Prest. III. izv. dr. Rajcevo pos. pri okr. ur. v Idriji. Pon. izv. dražba, Uršičevo pos. h. št. 18 v Podpečji, pop. št. 325 ad Sonegg; cena 724 gl. 25 n. pri okr. ur. na Vrhniki.
III. izv. d. Medenovo pos. pri okr. ur. v Ljubljani. I. izv. d. pos. Jož. Plantariča v Mokronogu, urb. št. 520 pri okr. ur.
v Mokronogu zar. 202 gl. 75 n.; cena 1020 gl.
I. izv. d. pos Jerina Boha rktf. št. 244, urb. št. 270 tom. II, fol. 4 ad Polhovgradec pri okr. ur. na Vrhniki zar. 140 gl., cena 435 gl. 60 n.
I. izv. d. pos. Ivana iu Marjete Meisel z. k. toni. 28 fol. 104 •/, ad Pblland pri okr. ur. v Černemblu zar. 182 gl. cena 200 gl.
II. izv. d. pos. Ivana Šenka, rektf. št. 55. tom. V., fol. 169 ad Veselo pri okr. ur. na Vrhniki zar. 212 gl. ceua 795 gl.
Štajersko: II. iz. d. Sontičevo pos. urb. št. 33 pri okr. ur. v Konjicah zar. 21 gl. 97 n. cena 220O gl.
I. izv. d. pos. Ivana in Marije Rošker, a) urb. št. 17 ad Platzerhof in urb. št. 06% ad St. Jakob, cena 8rlO gl., b) gor. št. 425 ad Trautmans-dorl in gor. št. 140 ad Spielfeld, cena 3714 gl. pri okr. ur. v Marib. zar. 3131 gl.
I. izv. d. pos. Jožo Urbaniča, urb. št. 78 ad Gutonhaag pri okr. ur. v St. Lenartu zar. 127 gl., cena 210O gl.
Koroško: III. izv. dražba Dvornik-ovega posestva v Št. Danjel-u, v okr. ur. Pliherškem, cena 1200 gl.
Dunajska Uor/a od 3T. snaja.
&•/, metalike  06 a. — kr. Kreditne akcije 188 fl.
6% nictaliker obresti v maji in nov. 57 fl. 10 Londoa 116 fl. 35 kr. D°/„ narod, posojilo   61 fl. 60 kr. Srebro   114 fl  65 kr
1860 drž. posojilo  80 fl. 50 kr. Cokini   6 fl. 65'/, kr.'
Akcijo narod, bnnko  70 fl. 60 kr.
•kr.
lzdatelj in odgovorni vrodnik Anton Touitić.
Laitniki: Dr. Jože Voiiijak in drugi.
Tinkar Lduard JnniJČ.
Rvojimo, bodi si komu povoljno ali nepovoljno, na Slovenskem moramo pravico imeti razpolagati s BVOJO OSodo brez tujega vpletanja, vsaj jo vladin prijatelj grof Anersperg sam rekel v govoru o konkordatu: Narodi morajo pravi.., imeti svojo osodo določevati, ako to ne bo(|e, te bodo narodi prisiljeni zahtevati drugim potom svoja prava. Ako bi se medlemu telesu lil. člena državnih osnovnih postav vdehnola krepka duši. da bi mahoma oživel, kakor ne-kteri drugi, post, ka se zidovi smejo naseljevati tudi na Št irskem, hipoma bi bile učilnice na Slovenskem poslovenjene . mladina niti ne bi dolžna bila prepisane nemščine se učiti, toliko incnje v nji kak predmet; res je, ka imajo vsi členi državnih osnovnih postav iste podpise.
Slovenskega naroda načrt je toraj povse zmeren, jegove zahteve po-hlovne, namreč: zedinjeno Slovensko, narodne učilnice in urad, ter skupna narodna uprava; v to osrečilno loko dospeti bodcmo se trudili vsemi umnimi in zakonitimi sredstvi, k čemur nam mozi Bog.
Italijani in slovanska duhovščina v Istri.
Iz Primorskega 24, maja. L. K.
Tržaški italijanski list „11 Cittadino" je v št. 11!) (28. maja) priobčil obširen dopis iz Istre, ki s zaslepljeno strastjo sika strup na slovansko ister-sko duhovščino. Res da se med našo duhovščino nahaja premnogo peres, ki so dosti pripravniša, kakor je moje. zavrniti ostudno obrekovanje in nepremišljene zahteve laškega dopisuna. Ker se pa rečeni ..italicnissimo" nad tem huduje, da se naša slovanska duhovščina ni samo zvesta svoje narodnosti, ampak da narodno zavest tudi zbuja med ljudstvom, in da se v ta namen poslužuje vseh poštenih, postavnih sredstev, mu moram v „Slov. Narodu" odgovoriti že tudi zato, ker je popred obširno razpravljal znani prošnji zastran isterskih gimnazij. Italijanom so ravno enake prošnje trn v peti, ker one pred celim svetom pričajo, kolika krivica se isterskim Slovanom godi; one očitno pričajo, kako sedanje srednje šole Slovane tlačijo, njihovo narodnost v največo škodo celega cesarstva more. Italijanom pa na vseh straneh pod roko segajo in njih malo peščico s potujčeno shnansko krvjo krepčajo in množijo.
Fo tej pogubljivi poti bi nas Italijani še dalje radi vodili; ker se jim pa častita naša duhovščina, vedno zvesta svoji prirojeni krvi in svojemu svetemu poklicu, krepko ustavlja in ubogi slovanski narod spominja na velike nevarnosti, ktere mu od sovražnih Italijanov in njihovih privržencev prete, zato jo Italijani tako strastno sovražijo in napadajo. Pa poglejmo bolj na tanko „Cittadinov" dopis, kterega bi najrajše celega poslovenil, ko bi preobširen ne bil.
Kaka zlobnost navdaja Italijane pri njihovih namenih nas Slovane poitalijančiti, dopisun sam nehote in nevede prizna v prvem odstavku, ko po-vdarja veliko važnost učnega laškega jezika za isterske Italijane. Isterski Italijani, kterih je vseh le mala peščica in še ti so semtertje po raznih kotih raztreseni, dobro vedo, da je njihovo gospodarstvo nad ogromno slovansko večino nenaravno, oni dobro vedo, da ima njih sirovo gospodstvo obstanek le tako dolgo, dokler ga od domače in tuje, od vladne in nevladne strani umetno podpirajo. Oni dobro vedo, da z narodnimi tudi isterskim Slovanom pravičnimi gimnazijami bi ne bilo več mogoče italijanstvo po našem polotoku širiti in Slovanom najkrepkejše dušne moči jemati. Zato pravi, da prašanje zastran italijanskega učnega jezika v gimnazijah je za nje (Italijane) prevažno: kajti tu ne gre samo za njih italijansko izobraženost, ampak celo za obstanek njih narodnega življenja (la ipiistione vitale . .. la tpustione della lingua ... che e per noi ima cpiistionc di civilta, dirci cpiasi di esistenza). Kaka zlobnost pravim, navdaja isterske Italijane, da nam zastran tega ne privoščijo najmanjše pravice v gimnazijah, oni celo trdijo, da se mi pred svetom še poganjati ne smemo za nam prirojene pravice, kterih veljavnost so temeljne postave tudi za nas Slovane oklicale (una controversia sulla lingua . . . bon esiste, perche non a ragione d*esistere ..). Mi Slovani hi imeli le molčati in Italijanom še prste lizati, da bi tudi v prihodnje kot dosedaj nas in našo narodnost z nogami teptali!   Tudi za nas Slovane je naš domači učni jezik
v gimnazijah jedini pogoj, da v izobraženosti napredujemo, in si narodno živ-_...... <>
dobro zapazijo in potem tudi po njih ravnajo. Pripoznanje. da so bili ,,takt-voll", ne more jim izostati. Nategni tedaj ušesa, ljubi čitatelj, ter poslušaj, da postaneš tudi ti „taktvoll". Na šrangi initnine plačevati ti ni potreba, raj suni mitarja v rebra, pa je dobro, saj so ta izgled ti dali taki, od ktorih je gotovo, da so „taktvoll". Če dobiš v krčmi mirne ljudi, razbijaj po vratih, razbij nekoliko okenj in obriši memo gredočim s „štaberlom" eno čez pleča ali po glavi in če bi bila tudi ženska. Gledi, da potem enega ali druzega teh mirnih ljudi, ki so v božjem strahu sladko kaplo pili, in od tega, kar se je zunaj godilo, nič ne vedo, po nedolžnem ranjenega še vjeti, zvezali in v Ljubljano k sodniji odpeljati daš in ravnal si tako „taktvoll", da ni moč to preseči. — Čo na cesti srečaš voz težko obložen z dilami, napadi voznika in ga zmerjaj, reci mu, čo hočeš, da je „lump", da ne vozi prav, da se mora gospodi ogniti, pokliči žandarje in če ti bodo ti rekli, da mož prav vozi, da je nedolžen, potem še le bodeš videl, kako „taktvoll" si ravnal. Ravno tako ravnaj z vsakim in če bi lonco vozil, pričkaj se ž njim, tiraj ga dve uri daleč nazaj, pobij mu za spomin še nekaj njegovih lonec in spusti ga potem, ko 6i so prepričal, da mož ni ničesar zakrivil v milosti nazaj; in nihče ne bo dvomil, da bi ne bil „taktvoll". Nar bolj „taktvoll" pa bodeš ravnal, ako greš na Gorensko s petelinovim peresom „na šnujd", kjer si bil že lani napaden in kakor zasmehovnje vprašaj kmečke fante: ..No. ali imate danes kaj korajžeuV Ponudi jim malo pred temi besedami smodek. kterih oni iz tvojih rok še sprejeti nečejo, povprašuj jih potem za korajžo in bodi gotov, da se ti kar nič ne bode zgodilo, kjer ravnal si tako „taktvoll", da tudi kmečki fant, kteremu so posebno na Gorenskem naprej obrnjena petelinova peresa že sama na sebi poziv na korajžo, in če ga tudi vprašaš ali bo imel kaj korajže —kjer veš, da jih je lani nekoliko pedenj nad podplati dobil znrad tega — da tudi ta ti bo to priznal — se ve da po svoje!
ljenje ohranimo. Na to delati, za djansko priznavo in izpeljavo dotičnih osnovnih postav se potegovati, pa nam nikakorue smejo ubraniti puhle besede one ra/upite italijanske peticije, kakor jih razvpija omenjeni „l'ittadinov" dopis. Ti ljudje vedno žvečijo svojo prečudno omiko, vedno so babajo s svojo književno iu znanstveno naobraženostjo iu brez vse zveze dalje sklepajo: gimnazije v Istri morajo biti italijanske. Kaka navskrižnostl Gotovo je, da gimnazije niso take šole, da bi se v njih golih jezikov učili, ampak one so učilnice, ki po svoji osnovi in po svojem jedino pravem namenu pospešujejo in razširjajo občno izobraženost. Da se pa občno izobraženost uspešno razvija in razširja le na podlagi maternega jezika, so Italijani oficijelno priznali v znanih prošnjah; se veda so to podlago le za se tirjali, nam Slovanom so celo pravico do nje odrekali.
Po namerah prekanjenih Italijanov bi gimnazije za nas Slovane ne smele biti občne izobraževalnice, ampak le mučilnice, v kterih bi nas z italijanskim jezikom trpinčili, naš naravni živelj krčili in sploh našo slovansko narodnost dušili in morili ad majorom Italiae gloriam!
Takim pogubljivim nameram se ustavljati, nam Italijani prepovedujejo; se jim upirati na postavni poti in s postavnimi sredstvi, pa pravijo, da je grdo in nesramno, da sebe in svoj narod braniti imenujejo oni celo očitno sleparijo (aperti inganni), Iz tega že slednji lahko sodi, kako laški dopisun črni in psuje častilo slovansko duhovščino, ktera kakor zvesti pastir svojega naroda, v tem mednarodnem boji stoji na prvem mestu.
Med drugim pa dopisun tudi prav debelo laže. Tako pravi, da so dotično Pazensko peticijo zastran Pazenskc gimnazije krepko podpirala vsa isterska mesta (veno combirabilc aceordo energicamente appoggiata da tutti i municipi delle citta istriane). Potujčena ali narodno zaspana še niso vsa isterska mesta in prenapeto celo drzno zabtevanje nekterih poitalijančenih krajev še ni pravi izraz želji in zahtev cele isterske pokrajine (detta sup-plic a, 1'espressione di tutta la provincia).
Enako kosmata laž jo, da bi bile vse županije, cela dežela sprejele z največo dovoljnostjo dotično prošnjo in njene zahteve (accolto favorevol-mente dai municipi . .). Da se ta italijanska sleparija in našopirjenost zavrne, bilo bi dobro, da bi se po časnikih naznanile vse ostudne zvijače, s kterimi so svoji peticiji podpisov nabirali. Naj se to ne odklada več, če dotične nabrane snovine no mislijo in vsaj ne kmali na Dunaji porabiti; v časnike ž njo, da svet spozna, kako Italijani prošnjo kujejo in Slovane in vlado in državni zbor slepijo v največo nesrečo naše dežele 1
Očitno moram italijanskega dopisuna zavrniti, ko našim duhovnikom podtika, da so na neki poziv poslanca Sveteca v Kopeiskem okraji prošnjo podpisavali. Res kako žalostne so Slovanom isterske razmere, da še prostovoljno in očitno napravljenih prošenj ne upajo se izročiti svojima poslancama: Vidulichu iu Oolonibaniu! Ta dva se v vsem ponašata, kot da bi Slovanov v Istri ne bilo; ona ne zastopata dežele, ampak le mali kos njenih prebivalcev namreč 56.000 Ltthov, Slovanov, ki štejejo 10O.U0O duš, pa še poznati nočeta.
(Dalje prih.)
I) opis i.
Iz Središča maja. Kd. Mi—č. Kakor smo vam naznanili, obiskali so nas pretočeno nedeljo pevci slavne ljutomerske čitaluiee. Pričakali smo jih, kakor se pristoji, da brat brata počaka, posebno pa, da mu pokaže, da v nasein trgu ni prostora in rodovitne zemlje za nemškutarijo. Pri uhodu v trg je bil slavolok narejen, kjer je bilo napisano: živili ljutomerski domorodci. Ril je tii sehran ves naš sienjski odbor, da pozdravi dobro došle iu milo nam goste. Točno ob pol petih popoldan, kakor je bilo naznanjeno, začnejo možnarji grmeti in na štirih vozeh z veliko narodno zastavo se pripeljejo pevci, na čelu jim g. dr. J. Ploj. Srenjski odbornik g. Gulek jih s krepkim govorom pozdravi, kteremu se g. dr. Ploj z izverstnim odgovorom odzove rekoč, da presrčni sprejem ne velja nobeni osebi, nego naši sveti stvari, za ktero se mi Ljutomerci kakor vi Središčani enako nav-
Ako v vsem hrupu, kterega si doživel, najdeš na cesti nedolžnega gredljivega radovednega rokodelskega potnika, nič ne de, če ga malo namlatiš in razsekaš, saj potem lebko kričiš o surovosti kmečki ter nabiraš za tega nedolžnega mučenika barbarske neotesanosti.
Mislim , da sem ti dosti izgledov podal , dragi čitatelj, kako moraš ravnati, da bodeš ..taktvoll", da bodeš tudi pripoznan za tacega. Pustim tedaj to stvar, ter ti hočem le še povedati od „nemškega" turnvereina, ki še nemški ne zna. Da jo tako imenovani „Laibacher-Turnvercin" n e m š k o društvo ■— v ktero se le po naključbi zaleti kak slovensk hribovec — to je potrdil njegov drugi „sprcch\vart'', g. Kritsch v Mengiši. Dobro, ko bi tedaj vsaj ..turnratb" obstoječi iz cveta te nemške inteligencije znal nemški jezik pravilno pisati in se nc blamira! pred vsem svetom! Gotovo nova nemščina mora biti, ktero on piše v naznanilu, ktero je priobčil v „Laibacberci", kjer se namreč naznanja „dem Laibacher-Turnvereine die Anerkennung tur das taktvolle Benehmen, welohes sie an den Ta g gelegt haben". Kdo jo ta ,sie" to naj izvohajo drugi, ki so bolj modri ko mi. Verjamemo pa zdaj, daje društvo res nemško; da nemškega jezika ne zrni, to nič ne de, to ni tako potrebno.
Konečno še en nasvet. Kjer „Laibachericau sama pravi, da je izhod na Kozlerjev vrt, 5 minut iz Ljubljane, najprijetnejši in zdaj tudi naj bolj varen, dali bi nemškim tumorjem, ki imajo toliko simpatij v celi okolici, svet, naj narode svoj prvi izgred t je. Ako gredo dvajsetkrat okoli zvezde in potem na Kozlerjev vrt. sprehodili se bodo tudi iu to brez nevarnosti ; se ve da bi morebiti nc mogli biti tako „taktvoll", pa bi se že potolažili. Saj ni treba, da bi bili vedno v izgled drugim; dosti je, čo so le včasih posebno odlikujejo in občno pozornost na se vlečejo. Njih pohvaljeno „taktvoll" obnašanje še ostaja za dolgo zrcalo, v kterem naj se „špcgla vsaka kumim duša".
A. L.—č.
14
dušeno potezamo.   Po pozdravu in odzdravu je šlo celo društvo peš na ko- i lodvor, kjer smo se od zunaj zavoljo pomanjkanja vrta v velik nalašč za to ( priliko napravljen šotor z našimi milimi gosti. \taborili Nanula se je obilno -obralo, posebno smo bili ni i Središčani vsi iu „rorpore" zastopani. 1'evci so i peli jako milo in lepo naše krasne domare pesmi, in po wiki odpeti pesmi I so možnarji zagrineli v znamenje, da Središčanska zemlja ima samo odmev | /a domačo pesem in za domačo stvar.   Posebno nam je dopadla Valentatova ..Micika-Polka", ktero so morali na obče zabtevanje tkrat ponavljati. — Če- < stitali smo svojim  gostom,  da imajo tako izvrstnega pevovodja, kakor je g. i Baner. — Hazumeva se samo ob sebi, da so si po slovanskem običaji zdra- ' vice in to druga za drugo sledile, da se je napijalo vsemu, kar je našemu i narodu dražega  in srcu priraščenega.   Vrstili so se v tem poslu gospodje j dr. J. Ploj, Vatroslav Mohorič, dr. V. Zarnik, Culok in naš kaplan Šket. — Navdušeno je bila sprejeta zdravica našemu slovenskemu narodu,  v kteri je g. dr. V. Zarnik posebno to povdaril, da, kakor naši bratje Cehi, tudi mi tii pod milim nebom vsem neugodnim okoliščinam ukljub krepko izrckujemo: da smo, in da tudi hočemo biti! — Zabaven prizor je bil, Nemec bi rekel „cs war eine reeht heitere Scene", ko je eden naših sicer jako jako rekdo posijanih nemškutarjev pod milim nebom prisegal v sredini sebrane množice, da se odslej odpove vsej tej peklensko neumni nemškutariji, kakor se otrok pri krsti odpoveduje hudiču in vsim njegovim skušnjavam. — Sicer j,, ta .,bivši" nemškutar dobrovoljna dušica, ki nam nikdar v narodni zadevi niti škodovati ni hotel niti mogel. — Radovedni smo, kako dolgo bo on svojo svečano pred vsem Središčem izrečeno prisego držal? — Zabava je trpela  do ene  čez polnoči in še takrat smo se je jako težko od svojih lju-heznjivih gostov ločili. —   Z gromovitimi živioklici bila je pozdravljena brzojavna zdravica, ktero nam je poslal naš vrli rojak, staraiina štajerskih rodoljubov dr. Št. Kočevar iz Celja. — „Stante pedc" se mu je tudi brzojavno odzdravilo. — Na koncu moram naj veče priznanje in naj večo hvalo izreči našim vrlini rodoljubom, na čelu županu gospodu Dečku in gospodom Čuleku, Zanjkoviču, Klemenčiču, Dogši itd., da so nam drage goste pozvali in jih pogostili, kakor se pri znani slovanski gostoljubivosti pristoji.      Shodno bi bilo, ako bi se večkrat take narodne veselice napravile, da bi se nam duh čedalje bolj dramil  in izhajal.
Iz Gorice. 16.maja. R S. (Naše male šole.) [Dalje.] četvero* razredna nunska šola (javna) v Gorici tudi le našim meščanom streže in laško odgojo širi.
Italijani imajo tedaj (i četvero-razrednih šol: 4 za dečke, 2 za deklice; Slovenci pa le: 1 (za dečke) v Gorici ali glede na razne razmere pride
1 normalka na     9666 furlanskih prebivalcev, 1       „       „ 150.000 Slovencev. Kjer so Furlani poselili kacih 'J.!*[Jm., Slovenci pa 40.3Um.. pride med Furlani 1 normalka na   1.65U m., med Slovenci pa 1       ,,       „  40.4U m.
Ali če cesarski normalki ločimo od drugih, pride 1 cesarska normalka na 29.000 furlanskih stanovalcev 1      „ „        „ 150.000 slovenskih       „ in
1 ces. norm. na 4.8,r)rjm. furlanske zemlje in le jedna na40-3U m. slovenske.
Če pa dotične šole ločimo po spolu obiskajočib otrok, treba je tudi prebivalce ločiti po taistem delitnem vodilu. Po zadnjem občnem popisovanji ljudstva (31/10. 1857) je bilo na celem Primorskem 520.078 ljudi, ktere so ločili v 25G.520 moških pa 204.458 ženskih; le zarad posebnih družbinskih razmer Tržaških je malo tisoč več ženskih kakor moških oseb, drugače bi Primorsko šteli med tiste pokrajine, v kterih so stanovalci po spolu zelo enako razdeljeni, (ilede na to in na določeno razmero, po kteri se ljudje v naši grofiji množe, znamo stanovalce brez znatne napake po spolu ločiti v dva enakobrojna dela.   Potem pride
1 italijanska dečka šola na    G.750 Furlanov pa 1 slovenska      „      „      .,    70.000 Slovencev. 1 italijanska dekliška šola na   14.500 Furlank pa
0 slovenska      ,,       „   „   70.000 Slovenk. Ali ko bi hoteli vladno pristranost in neskrbljivost za Slovence v
primeri s Furlani z očitnimi številkami izraziti, bi pisali:
1 cesarska šola za dečke na 14.500 Furlanov in le 1      „       „    „     „    „   70.000 Slovencev!!
Še drugih enakih razmer bi znal navesti, n. pr. primerjal bi cesarske normalke z zemljišnim davkom, ki ga Slovenci in Furlani plačujejo, s krvavim davkom ali vojaki, ki jih Slovenci in Furlani dajo v cesarsko vojsko itd., pa našteta števila že dosti očitno pričajo, kako velika krivica se Slovencem sploh godi!
Ko bi se hotel zanašati na pregled, ki ga je neki visokočastiti gosp. P. v Osscrvatorc Triestiuo (22/1 1807) o stanji Primorskih šol priobčil, bi dotične razmere še očitniše pričale za uboge Slovence in zoper pristransko vlado, ki pri vsaki priliki Furlane na rokah nosi. Pa že ljubij. ,,Novice" so ob svojem času g. P. zavrnile in mu po pravici rekle, da je prava čenča. Hesnica v oči kolje!
Kaj pa bo dopisnik nasvetoval, bo prašal bralec, po pregledu teh za nas Slovence tako žalostnih razmer V Precej nam je treba še naj manj .'! popolnih normalk.
Kaka nevarnost proti goriški slovenski mladini, sem že popred omenil; treba je tedaj še v Gorici druge slovenske šole iu sicer posebne za dečke in posebne dekliške. Stroški za njo (ali zaprav za te dve šoli) naj bi se tako razločili, da jih'V., plačuje mestna denarnica, '/i P11 naj se primeroma , nain-i'eč glede na lego in število ljudi razdeli med zunaj mestne okolice ležeče fnro goriško dokanijo pa med Št. Petersko, Kanalsko in Kumsko (ali Konj sko) dokanijo. lies da bi mi od mestnega zbora lahko naravnost tirjali , de mora nam omenjeni šoli na svoje stroške ustanoviti in zdrževati, kakor do tični italijanski z mestnimi denarji plačuje, pa vender upam da se bi orni
nje.ie dekanije nikakor ne vstavljale %/t stroškov prevzeti, ker bi šole posebno one rabile in zlasti bi jim jedina slovenska dekliška šola kaj dobro -dužila. Ys. h koristi ravno te šole danes na drobno ne morem popisovati. Tudi bi na jedno le malo stroškov prišlo, če pomislimo, da gorišta dekanij.i ra/un Goričanov in okoličanov še šteje kacih 10.000 dni, Si Peterska kacih 10.800 Kanalska 13.800 in Kumska 8200.
V Tominu bi morala vlada ustanoviti prav na svoje stroške 4razrodu< > šolo, ki bi zlasti vstrezala Boliki, Crkniški in Tolminski dekani ji. ki štejejo najmanj kacih 44.000 duš. Enaka sela M ima napraviti tudi v Komnu la vse prebivalce Komenske iu CmiŠke dekanije, ktero bi morala tudi vlada na svoje stroške napraviti, če hoče vedno zvestim Slovencem (/ozimni na zgorej omenjene razmere) vsaj po nekoliko enako pravična biti, kakor je Furlanom. Zgornje loške dekanije naj bi pa ob enem v Tolminu ustanovile dekliško solo s 4 razredi, se ve. da bi se pri vravnavi te iole kakor pri oni v < lonci morali posebno ozirati na djanske potrebe vsakdanjega življenja. Stroški za to učilnico naj bi se razdelili po razmeri pri goriški šoli omenjeni.
To so moji sedanji nasveti, popolnoma različni od Domoviiiinih glede na tiste, ki bi bili dolžni nam rečene učilnice ustanoviti. Kdor jih le nekoliko povdarja z mirno razsodnostjo , jim prenapetosti gotovo ne l>o očital, gotovo jimji«.'bo oči&n-l, da preveč od vlade tirjamo. So toliko no zahtevamo od nje,N^afC]^irhiimni že daje leta in leta. Kako si pa Domovina drzne še manj prositi, kakor je vlada nasvetovala mestnemu odboru, mi ne gre v možgane, ko vendar z mir«j kliče, da zastopa domače (no osebne ampak) slovenske koristi! Z milim inoledvanjem ne bomo nikoli nič dosegli; očitno in krepko je treba tirjati, kar nam pO pravici grč' !
Na Goriikem 20. aprila — e—. Srce nam je radosti poskakovalo čitujočim sestavke s Primorskega, ki isterske Slovane navala italijanskega tako hrabro čuvajo. Dobro so nam znane razmere isterske, dobro poznamo tudi duh, ki ondotne Italijane obseva. Kjerkoli se isterski Italijan šola, povsod, svojo narodnost povdarja, Slovana pa črni in gnjusi. Moje dni, in temu ni davno, je celo goriško osrednje semenišče! — pravi mikrokoziuos v narodnem oziru — v svoji Rredi mnogo takih ljudi hranilo (Dog daj, da bi sedaj dr'igače bilo!), ki so na vrat na nos trdili, da je Istra italijanska. Oni so tako modrovali: Istria fii sempre provincia italiana, dunrpie terra italiana (Istra je bila vselej italijanska provincija, tedaj tudi zemlja italijanska), kar jo druzih narodnjakov v njej, naj žive od italijanske miloščine, ako jim pa s tem ni vstreženo, naj pobere- šila in kopita in naj se prosele tje „gdje Hog nima svoga". Logika, kteri na svetu nima paral Hosnijn je tudi turška provincija, pa vendar jej ne odreka živa duša slovanskega značnja. Da pa v Istri temu ni tako, to vesta dobro viša pastirja , sedeča v Trstu in Poreči, ki pri vsaki priliki kandidatom duhovskoga stana vkazujeta, naj se v slovan-ščini urijo, ker bi drugače svojemu prihodnjemu poklicu ne mogli zadostovati. V Istri italijanščina le kraj morja živi, drugod je pa malo da ne le lastnina kacega skrica, ki je koperske ali padovanske klopi glodal. Istrijan k! po pekočem krasu pete brusi, je prave slovanske korenine, in italijanščine ne ume. Mi hi trdili, da Italijan nima nobene pravice do svojega jezika na pazenski gimnaziji, dosti mu je koperskn. saj še ta ne presega nikdar 200 dijakov. Drugo, kar bi mi svetovali je, naj so v Istri naroden organ osnuje da bo po izgledu zaderskega ,,Na/.iomileli Slovane italijanske burjo čuval. Tržaški „Primorec" je sicer krepek, pa temu ne bode mogel zadostovati, ker ima mnogo druzega posla. (loriška „Domovina" je Istrijanam svojo pomoč obljubila, pa ona le pred ,,lastnim pragom pometa", in se sploh za slovan-ščino malo peča. Vam Italijanom, ki sedite sedaj na konji, pa pravimo, ,,Cislajte svoj jezik, pa pustite tudi Slovanom svojega. Pripuznajte vsaj to, da Vas jo komaj tretjimi, kojih hrani polotok isterski. Ako se hočete prepričati, koliko slovanske krvi Istra redi, vzemite palico, pa potujte po njej, in mrena zaslepljenosti Vam raz oči pade. No dičite se s tujini perjem, in ne zakapljajte, kar je slovenskega, v Vaše lehe. Ne pojite Slovana s tujim duhom in ne davite ga s knjigo mu nepoznano.   Cuique suum!
Iz Prage. (Češka narodna svečanost 10. t. m. |Dalje.| Narod češki je praznoval spodobno in veličastno polaganje temeljnega kamna narodnemu svojemu gledišču.
Veliko tisoč ljudi se je zbralo popoldne na belvederu k narodni slovesnosti. Pivarji so napravili šotore in točili pivo, majhne in velike godbe so razveseljevale ljudstvo z narodnimi pesmami, Vrvohodci, igralci, menažerije, panorame itd. vse je bilo tukaj, kar bi moglo koga zaniniivati.
Ljudje so se polegli po travi, prepevali češke narodne, in so se tako prav po domačo razveseljevali.
V pivnici na belvederu je igrala vojaška godba, kteri jo pa ojstro prepovedano bilo, češke narodno svirati. Na taki dan pa hoče imeti vsakdo vse narodno in — godba si; je morala vrniti v mesto, na oder pa je stopilo nekaj mladih pevcev, med kterimi nekaj zalih gospodičin in napravili si so sami kratek čas, ter so peli češke narodne. Zato pa so dobili živo pohvalo od poslušalcev.
Noč je že pokrivala zemljo, in belveder je bil še zmeraj poln ljudi, ki so se še zmeraj brez vse nesloge prav lopo razveseljevali, in gotovo bi ne bi še razšli se, ko bi jih ne bil sklical umetni ogenj na streliškem otoku nazaj v mesto.
Zopet krasni večer, kakor njegov prednik.
Med tem ko se je ljudstvo tukaj razveseljevalo, je bil odličnejši del gostov in domačinov v novomeškem narodnem gledišči.
Prva predstava je bila ob štirih popoldne, druga pa ob sedmih zvečer. Igrala se je slavnostna igra „Veštbu Libušina' od Kohir-a in ..Ualihor", nova ta spevoigra Smetanova. Hiša je bila prenapolnjena. V prvi igri se veseli češka muza, da bo imela odslej novo iu varno prebivališče. Libuša. '•' ,: muza svoje veselje razodene, našteva nadloge preteklega časa, ko so le zdihovati morali, in pri tem skoraj oh jezik in posebnost prišli; pose tudi ona razveseli nad leni, da se je narod zbudil, prerokuje nnro-lu   boljše čase.   Na njen niigljoj se umukne skala iu za njo se vidi krasno