Štev. 10.
I z h a j a 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo loto 3 gld. — pol leta 1 „ GO četrt „ — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacijo
pošiljajo sc u p r a v n i š t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
V Mariboru, 25. maja 1892.
Tečaj XIII.
POPOTNIK.
Grlasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in -u.recLn.ilr:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se ur e d n i štvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katere se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefraiikoraiia pisma se ne sprejemajo. Rokopisi
oceno
se ne vračajo.
Četrta skupščina
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Kranji.
'	I.
1.	V soboto dne 4. junija:
a)	ob 4. uri prihod v Kranj.
b)	ob 5. uri zborovanje upravnega odbora.
c)	ob 6. uri zborovanje, poverjenikov.
d)	po zborovanji pevska vaja.
2.	V nedeljo dne 5. junija:	%
a)	od 8. ure naprej posvetovanje v odsekab.
b)	ob 1. uri banket.
c)	ob 5. uri slavnost v proslavo Komenskega.
3.	V pondelek dne 6. junija:
a)	ob 8. uri zjutraj glavno zborovanje.
b)	ob "/j 1. pa izlet na Bled.
Upravni odbor in delegacija zborujeta v mestni dvorani; posvetovanje sekcij in glavno zborovanje vršilo se bode v mestni dvorani. Banket bo pri P. Majer-ji ml., kuvert 1 gld. brez vina. Vdcleženei naj se oglasijo radi stanovanj in radi banketa pri slavnostnem odboru v Kranji.
II.
Za glavno zborovanje so do sedaj oglašcni sledeči predmeti:
1.	„O jednotni pisavi po šolah na Slovenskem"; naznanilo „Brežiško učit. društvo".
2.	„Realije in nova šolska postava s posebnim ozirom na pouk iz prirodoslovja v ljudski šoli"; oglasilo „Pedagogiško društvo" v Krškem.
8. „O nadzorništvu slovenskih obrtnih nadaljevalnih šol"; oglasilo „Ped. društvo" v Krškem.
4.	„Kako naj učitelj postopa v šolah, kjer ima učence različnih narodnostij ?" oglasilo „Ped. društvo" v Krškem.
5.	„O delovanji ped. društev" v Avstriji"; oglasilo „Ped. društvo" v Krškem. G. „O meščanskih šolah na Slovenskem" ; oglasilo „Ped. društvo" v Krškem.
III.
Za vsprejem se predlagajo glede na posamezne predmete sledeči stavki: A. K predmetu: „O jednotni pisavi po šolah na Slovenskem":
Zaveza naj vloži pri visokem učnem ministerstvn prošnjo, da bi zaslišavši strokovnjake blagovolilo izdati normalne oblike črk, ki bi se potem izključno rabile po šolali in katerih bi se morali natančno držati tudi spisovatelji abecednikov.
B.	K predmetu: „Real i je in nova šolska postava s posebnim ozirotn na pouk iz pri-rodoslovja v ljudski šoli".
1. Glavni razloček nove šole od stare je v tem, da se poučujejo v novi šoli tudi realije.
3.	Učiteljski pripravniki naj se uče realij v tistem jeziku, v katerem bodo kot učitelji poučevali.
4.	Pouk iz realij je večinoma nazorni nauk.
5.	Pouk iz prirodoslovja se naslanja večinoma na poskuse, prirejene s pripravil, aparati.
6.	Vsaka šola imej dobro izbrano zbirko fizikalnih aparatov. Vsem šolam priporoča se v to tvrdka dr. Houdek in Herwert, ki izdeluje jako solidne fizikalne aparate.
7.	Za učiteljske pripravnike osnuje se naj praktični tečaj, v katerem se bodo temeljito seznanili z najvažnejšimi fizikalnimi aparati ter se vadili prirejati fizikalne poskuse.
C.	K predmetu: „O nadzorništvu slovenskih obrtnih nadaljevalnih šol":
Nadzorništvo slovenskih obrtnih nadaljevalnih šol naj se izroči šolnikom, slovenščine
zmožnim.
IV.
Pri koncertu pojemo skupno: „Zavcziuo" in „Ob rojstveni 300-lctnici Jana Amosa Komenskega".
Natančni programi pred koncertom.	Direktorij.
----©SS-
Naše kmeeko dekle pa ljudska šola.
(Za nagrado.)
(Konec.)
1. Vernost, pobožuost in nravnost. Prava in resnična vernost in pobožnost je podlaga časnej in večnej sreči. Človek naj srce obrača k Bogu, ko se zave, in do zadnjega izdihIjaja! Kako boderno to dosegali?
Vse lepo, vzvišeno naj uči veroznanstvo, lepa knjiga in petje.
Otroci naj spoznavajo celokupnost, da je ves svet jedna družina. Po slikah iz družabnega življenja kmečkega uče naj se deklice v povestih in spisji vrlin in krepostij, naj spoznavajo mir in srečno zadovoljnost v kmečkih hišah, gledajo naj pa tudi z otroškimi očmi temno stran kmečkega stanu, zlasti nasledke zapravljivosti, pijančevanja, itd.
Narodne šege, navade, narodni običaji v obleki in stanovanji ali čemurkoli, cerkveni prazniki z narodnimi obredi, sploh vse, kar našemu narodu vže po tradiciji prija in se prilega, bodi tudi ljudski šoli sveto in z matersko skrblji-vostjo naj varuje te narodove svetinje; kajti ž njimi se časti in krepi vera in jezik naših pradedov, ž njimi ščiti čast in veljava kmečke hiše.
V ta namen pospeševati nam je dobro berilo med ljudstvom, pridno naj se upotreb-Ija šolska knjižnica.
O petji pa moram reči, naj si bode pesem posvetna ali cerkvena, biti mora le v narodnem duhu po besedah pesnikovih:
„Pač srcu le domači glas Mehko se in sladko prilega, On srcu pravi ve izraz In spet mogočno k srcu sega, — Domači glas le nosi spas".
Tak» hode šola plemenitila srce kmečkemu narod«, ter ga navduševala za vzvišene misli in dejanja. Pritrditi moramo, da je o tem nova šola mnogo storila in upati je, da se bode pri napredujočem razvijanji šolskega pouka dosegel še veči vspeh.
Tega odstavka ne morem lepše končati nego z besedami pisateljice S. v V. letniku „Popotnik-ovem" stran 245, ki se glase:
„Potrudimo se torej, da bodo izhajale iz naših šol versko-nravne, za vero in domovino vnete deve, ki bodo odrastle, ljubile domače priproste običaje, skromno in bogo-ljubno življenje, ki ne bodo obračale svojih oči le po preširnem lepotičji, s katerim bi se kitile od zore* do mraka ter se udajale lahkoživnosti, mehkužnim in jednakim družinsko srečo podkopajočim lastnostim, marveč ki bodo polne ljubeznjivosti skrbele za hišni red in pošteno krščansko odgojo svojih otrok, če jih Bog ž njimi oblagodari.
K a d a r v z g o j i m o p r i h o d n e m a t e r e v e r s k o - n r a v n e in pobožne, vzgojili smo narod ravno takö, v kar nam pomozi Bog!"
2.	Vers ko-n ravna vzgoja združena s telesno i zrejo. Zdravje je vže samo po sebi največa blagost, kdo pa potrebuje čvrstejšega in čilejšega zdravja nego mati in gospodinja ? Skrbeti nam je torej za zdravje deklic. V ta namen seznanjajmo jih kolikor moči z glavnimi nauki higieniškimi, zdaj v prozi, zdaj v vezanej besedi. Ali žal, le prerado se dogaja, da grešimo na račun stavka: „Žena je r o j e n a o d g o j i t e 1 j i c a!" ter pripuščamo, da kmečke matere sprovajajo ono prirodno pedagogiko na lastno roko. Kaj naj temu odpomore ? — Primeren pedagogičen pouk v ljudskej šoli. — Vpričo tega zahteva tudi Dr. Lindner takega pouka v ljudski šoli po nastopnej razvrstitvi:
a)	„Telesna odgoja (lojenca, obsegajoča prvo leto življenja,
b)	odgoja v dobi, ko si otrok še ni prilastil govora in
c)	odgoja deteta, obsegajoča dobo do vstopa v šole t. j. dobo odgojevanja v mater-nej šoli.
Trinajstletna dekleta so gotovo sposobna, da bi iz takega pouka zajemala liasek za svoje bodoče stališče v rodbini."
Morda se bode kdo čudil in oporekal tej zahtevi! Toda počasi! Pri realnem pouku seznanjamo otroke, kaj prija tej ali onej domačej živali, kako se mora ravnati z žrebetom itd., in to pa bi bilo nemožno, da bi se napominani pedagogični pouk v mnogih slučajih zlasti na kmetih po malorazrednicah opiral vsaj na temelj koncentracije o ostalem poučevanji ozirajoč se v berilu na članke, ki spadajo tu sem.
Navajati bi morali deco do zlatih rcsnic rednega življenja, seznanjati jo, kako se varaj bolezni, kako se vedi o bolezni in nesrečnih slučajih.
Da pa ti nauki prodrö v vsako najnižo kočo, tiskajo naj se na platnice zvezkov, pisank i. t. d.! Čudiš se li temu nasvetu? Ta neznaten popir roma po kočah in hišah' iz roke v roko in pride vendar le pred kako pozorno oko, in ti nauki bi se vtisnili marsikomu v spomin.
Tako si odgajajmo vzgojiteljice kmečkemu narodu!
3.	D e 1 a v n o s t j e p o g o j z d r a v j u, b 1 a g o s t i i n s r e č i v r o d b i n i! Deklicam moramo buditi veselje do dela v gospodinstvu. In teh budil ni daleč iskati. One so:
a) Ženska ročna dela. Najnavadnejše je pač pletenje, in ta predmet, žal, prevaguje drug imenitnejši v tej stroki. Narod sam imenuje vpričo tega to stroko „štrikšolo", učiteljico pa, ki se bavi izključno le s tem predmetom „štrikarico". Ko so se deklice najvišje stopinje navadile plesti, odmikajo se čimdalje bolj temu predmetu, ker se našemu kmetu in kmetici vsa druga linejša dela zde nepraktična in nerabljiva. Kdo bi jima to zameril? Neizvedenec sem, in nečem se dalje spuščati v ta predmet, a osmeljujem se opozarjati, da je šivanje pri ročnih delih pravi pasterk, ali ga pa celo ni.
10*
Vže mala deklica skuša z neokretnimi šivi napraviti krilce svojej punčiki, in deklica na srednjej stopinji naj bi bila nezmožna, da bi zarobila bratcu ali očetu žepni robec, sobi ali materi ruto? Taka nesamostojnost vgnezdila se je pri kmečki gospodinji v šivanji, da si vže ne upa prijeti šivanke v roke. Od nevestine obleke pa do „knhinjščeka" (kuh. predpasnika) vse, vse mora priti šivilji pod roke. Da, dandanes ko se dobiva-cena pa malovredna roba za obleko, pušča gospodinja, da se raztrgana obleka razdrapa do zadnjega šiva, s pretvezo: „Za popravljanje moram plačati, raje še nekoliko dodam, ])a dobim novo obleko."
Ali bi bila za kmečko deklico na višjej stopinji taka umetnost, da sešije samo-srajčniku hodno srajčico, ali napravi krilce dve-triletnemu detetu, zastore in najnavadnejšo spodnjo obleko, ali da skrpava in popravlja strgana oblačila. Zadnje delo šolskim deklicam posebno ne diši, a k temu jih je treba privajati. Učiteljica zapazi, da ima deklica lepo zakrpano „kočomajko", takoj jo lahko povprala: „Kdo ti je tako lepo zakrpal?" „Mati" bode morda odgovor. „Ali bi tudi ti znala tako zakrpati? Kadar se ti bode drugič kaj strgalo, kar prinesi v šolo, da bodeš ti sama zakrpala in matere ne več nadlegovala." Tako se bode deklica rada privajala temu prekoristnemu domačemu delu.
Da se taka domača dela ne zvršujejo pri tem predmetu, kriva je nesrečna natančna teorija tega pouka in pa učna uprava sama, da se morajo vsi izdelki učenk shranjevati do konca leta, da jih pregleda okrajni šolski nadzornik. Toda kmet hoče imeti od vsake stvari takojšno korist, da se precej porablja, kar mu je zvršila hčerka. Zakaj bi se ne ustrezalo njegovi želji / Bi-li za nadzornika ne zadostoval samo jeden izdelek, saj obilni šolski obisk dovolj priča o priljubljenosti in napredku tega predmeta. Dostikrat pa je malemu vspeh« v ženskih ročnih delih kriva kmetova revščina, da se težko utrpe krajcarji za pripravo potrebne snovi.
Ves ta predmet mora prevevati neka neprisiljena domačost, zato naj učiteljica ženskih ročnih del vpliva zunaj šole na kmečki narod. Ob vsaki priliki povdarjaj domačo obrt. trpežnost in ličnost domačega blaga. Tu so nam vzgled Hrvatice, katere so se na razstavi v Zagrebu 1. 1891. prav odlično izkazovale v tem oziru, ter prepričale svet, da se sme tudi salon ponašati z domačo obrtjo. Pri nas pa, žalibog, nimamo niti učiteljic, ki bi čutile in živele z narodom, zato pa je tak pouk tudi še v trdi ledini.
Lanarstvo in platnarstvo pojemlje pri Slovencih in počasi bode popolnoma izbiralo. Kakor so iz kmečkih hiš izginile tkalske statve, tako pride še morda, da bodeta kolovrat in trlica postala našim potomcem častitljiva spomenika iz žitja in bitja starega slovenskega kmeta, poezija iz večerov slovenske preje bode bajka in tuje bodo zvenele besede Vodnik-ove: „Lanovi Slovencem cekine nesö." Srčno moramo torej pozdravljati glasove iz zadnjih sej državnega zbora tirjajoče, da naj vlada v onih krajih, kjer še cvete lanarstvo, po možnosti podpira to stroko kmetijstva. Tudi šola naj bi v tem smislu delovala z besedo in dejanjem.
b) Šolski vrt. Kje neki naj se samolastna sila in moč učencu bolje vzbuja nego na šolskem vrtu, torišči učiteljeve in otrokove zunanje delavnosti? Zelenjadarstvo zavzema velik del kmečke in gosposke kuhinje. Kar je dečkom sadjarstvo, to naj bode deklicam zelenjadarstvo, katero ne prinaša koristi samo domačej kuhinji, temveč tudi gospodinji dobička v „cvenku", ako je dotična vas blizu mesta. V zadnjem slučaji goji naj se na šolskem vrtu posebno ona vrsta zelenjadi, po katerej se na trgu mnogo poprašuje. — Koliko bol j pa bi se ta stroka vrtnarstva priljubila ne-le deklicam, ampak tudi [okoliškim gospodinjam, ako bi to delo oskrbovola in uravnavala učiteljica na onih šolah, kjer delujejo poleg moških tudi ženske moči. Z mnogo večim veseljem sledile bi učenke ženskej spretnosti.
I
— 149 —
Za vrtnarstvo naj bi imela vsaka šola s šolskim vrtom nekako vrtnarsko knjigo ali tednieo, kamor naj bi deklice čredoma zapisavale, kaj se je na šolskem vrtu sejalo, sadilo, presajalo itd., da tem ložje spoznavajo gospodinjska dela po 41etnih časih, na vrtu in na polji.
c) Cvetličarstvo naj se goji vsaj tam, kjer ni šolskega vrta. Gojitev ljubkih cvetlic ima še posebno lep, vzvišen idealen pomen. S cvetličjem goji se estetiški okus, plemeniti nežno otroško srce in šolska soba dobiva prijazno, praznično opravo, ter veže šolo z rodbino. Marsikateri lepi trenotki izza šolske dobe se s časom izbrišejo iz spomina, a deček se bode z veseljem spominjal svojega šolanja ozrši se na drevo, katero je vže v šolskem vrtu sam gojil, in deklici vzbujala se bode pri cvetkah cela vrsta veselih spominov nekdanjih cvetočih šolskih dnij.
Kjer so v navadi letne skušnje, razstavljajo naj se vrtni sadeži, sobne cvetlice in stvari iz kmetijske stroke, da se bode kmečki narod navduševal za šolo.
4. V a r n o s t, rednostin čednost m nož6ime tj e, o h r a n j a j o v e s e 1 o s r c e.
Pri vseh do sedaj naštetih predmetih izvajamo lahko takoj praktičnost, a tudi drugi predmeti nudijo nam dovolj gradiva, da se poučava o gospodinjstvu.
a)	Spi s ne naloge naj se ozirajo kolikor možno na kmečko življenje, ter naj imajo v sebi zlasti konkretnost.
b)	Učimo deklice čas, gospodinjstvu odmerjen, prav in varčno obračati, da ne trpi neprilik drugo gospodarstvo.
c)	G os podili ski računi naj se spisu jej o na posamezne pole ali pa v posebne zvezke, da se uče deklice, kako uporabljati denar, katerega i/.kupi gospodinja iz mleka, perotnine, vrtne zelenjadi. V meševitih šolah naj se v ta namen jedno leto ozira bolj na deklice, drugo leto pa bolj na dečke. — Pripominjati moram tu, da naš kmet in istotako kmetica nočeta drugega računati, nego da tiščita in preštevata to, kar imata vže v skrinji in žitnici, ter gledata le na najbližji dobiček, ki se jima nasproti smehlja; zato tudi tako rada „glihata in glihata", a slednjič se le opeharita. Nikakor pa jima ni mari, da bi z računi sklepala na celoletni veči dobiček. Vpričo tega se nam ni treba čuditi, da se mnogoletni učiteljev trud iz računstva polagoma izgublja v zrak potem, ko stopi otrok v življenje. Odpravljajmo zgodaj to malomarnost, ki je kmetu v luči in na škodo!
d)	Naročala in pa izdelovala naj bi se v veči množini ona učila, ki im a j o posreden in neposreden pomen za kmetijstvo in gospodinjstvo.
e)	Čut do sna ž n os t i naj vzbuja šolsko poslopje, posebno pa šolska soba, pri- > prosto a lično opravljena. To pa moramo začenjati pri prvenkah; zato naj bi imela vsaka šola na kmetih nastopne modele v precejšni velikosti:
1.	Kmečko hišo, kakoršna je zunaj, z vrtom in dvoriščem,
2.	Posamezne dele kmečke hiše s potrebno opravo in pripravo,
3.	Hleve za domačo živino in perotnino.
Dotične podobe ne zadoščajo in ne delajo tolikega vtisa na otroke kakor modeli, vzlasti vže zato ne, ker se dosedanje ne prilegajo slovenskim razmeram. Češkim selja-koni je v lanskej razstavi v Pragi kar srce od veselja igralo, ko so tam pregledovali selsko hišo v naravnej velikosti, opravljeno po kmečkem običaji.
Skoro sem pri kraji z nasveti in z razpravo. Mili tovariš, nikar ne zmajuj z glavo, češ, to ali ono se ne da zvrševati; saj je tebi in meni znana marsikaka šola, ki vže deluje v tem smislu; poznava rodoljubne učitelje, kateri s svojo rodbino izvan šole neposredno vplivajo na odrasla kmečka dekleta, ter tako širijo omiko med prostim narodom. Vpoštevati nam je pač najbolje krajevne razmere, katerim se moramo uklanjati
brez upora. Kar je prikladnejšega tvojemu kraju, tem intenzivnejše po prijem a j se določenega dela! Želel bi le, da bi učna uprava pospeševala trudapolno delo učiteljevo. Izražam pa še do učne uprave posebni želji, da bi se:
1.	Tudi po jednorazrednieah po možnosti nastavljale učiteljice ženskih ročnih del, ter se temu predmetu odločilo več časa, da bi se ž njim združil nauk o gospodinstvu, da se popolnoma seznanijo s petimi temeljnimi zdravstvenimi zakoni, katere je dr. Schotield na zdravstvenem kongresu v Londonu zahteval za dekliško vzgojo, namreč: zdrav" vzduh, dobra jed, čistota, prava uredba dela in počitka in primerna obleka.
2.	Na večrazrednicah naj bi se deklicam najvišjega oddelka odločil poseben, pol-ali četrtleten tečaj, v katerem naj bi se ponavljala in razpravljala ona učna snov, ki neposredno prija kmečki domačnosti, ter se ta tečaj seveda izročil ženski učiteljski moči. Po istem načinu tudi za dečke. Tako bi kmečki deci prešel ljudskošolski pouk v meso in kri ter donašal zaželjenega sadu.
Skromno je življenje kmečke žene, med tesnimi mejami žije njena sreča, dala bi se stisniti v „orehovo lupino", a njena mala zadovoljnost in sreča je velik blagor njenemu možu, otrokom in vsej družini, ta blagoslov božji pa se širi od rodu do rodu. Dajmo jej torej zaslombe, odpora v njenih težavah in bedah, da ne obnemore. S čim drugim naj jej pomagamo nego z dobro krščansko vzgojo? Vso to razpravo o dekliški vzgoji na kmetih strnem torej v dva stavka: Začetek modrosti je strah božji, ta starodavni nauk dajmo deklicam kot spremljevalca v težavnem in preresnem času za kmečki stan. — Učimo pa jih tudi sredstev, da si bodo prihodnje gospodinje vstvarjale mično življenje v družini, kajti: „Mičnost življenja v družini je odpor zlim nr a ve m", pravi Rousseau.
——:—--
Stalni okrajni šolski nadzorniki.
To vprašanje razpravlja se vže nekaj let v šolskih pa tudi v krogih za šolstvo se zanimajočih. Zlasti so se ž njim mnogo pečali razni šolski časopisi pa tudi učiteljska društva.
Zašlo je to vprašanje tudi v državni zbor, ker je v lanskem zasedanji predložil naučni minister baron Gautsch državnemu zboru načrt, po katerem bi se ta zadeva za vse kronovine uravnala z državno postavo. Ta načrt se še ni obravnaval. Pač pa so sklenili 6. maja t, 1., da se vpeljejo v Galiciji stalni šolski nadzorniki. Mislijo namreč s tem odpraviti slabo izjemno šolsko stanje v Galiciji ter šolstvo povzdigniti. Ker je zlasti za učiteljstvo velike važnosti, hočemo si ga ogledati tudi mi nekoliko bližje in svoje bralce obvestiti, kaj menijo prijatelji in nasprotniki te navedbe.
Največji zagovornik je naučni minister baron Gautsch, kateri bi rad vpeljal v vseh
kronovinah stalne okrajne šolske nadzornike. Vpeljavo stalnih okr. šolskih nadzornikov v Galiciji je zagovarjal v državnem zboru 6. t. m. tako-le:
„Da obravnavamo sedaj važno naredbo, pripoznajo prijatelji, kakor tudi nasprotniki tega predloga. Ako zasledujemo razvoj šolskega nadzorništva v raznih deželnih postavah, sprevidimo, da se imenujejo okr. šolski nadzorniki za 3 leta samo v dveh deželah, namreč na Niže-Avstrijskem in Zgornjem Avstrijskem. V drugih deželah se imenujejo za 6 let, med tem ko v nekaterih deželah 11. pr. v Galiciji, Koroškem in novejšem času tudi na Tirolskem, ni določeno, za koliko let naj se imenujejo. Deželne šolske oblasti so iz administrativnih in iz vzrokov v prid šolstva vedno proti premembi šolskega nadzorništva. Šolsko nadzorništvo varuje važno državno pravico, zato je ta posel zelo važen. Služba nad-
zornikova je pa tudi težka, zato postane nadzornik še le po daljšem času dober šolski na d z o r n i k. Ta služba je prav težka in važna osobito tam, kjer sc šolstvo še le ustanavlja, zato je pa tudi umevno, da si žele v Galiciji stalnih šolskih nadzornikov. Želja ta je pa tudi v učiteljskih krogih vedno glasneja. Tudi v deželnih zborih se je to vprašanje vže obravnavalo, tako na Koroškem in v Dalmaciji. Stališče vlade je razvidno iz predloga vlade od t leta 1889. Ni torej treba posebnih zagotovil, da bode podpirala vlada jednake predloge. Najnavadnejši ugovor proti vpeljavi stalnih šolskih nadzornikov je „birokratizem". Mislim, da je vže sedaj mogoče, da postane nadzornik birokrat. Da-si to nagnenje pri šolnikih ni posebno razširjeno (ugovor) vendar pripoznam, da je radi nekaterih vnanjih momentov sedanjega delovanja nadzornikovega mogoče. Glavna naloga šolskega nadzornika je, da je vedno /. šolo, učitelji in dotičnimi krogi v najožji dotiki. In to bode ga tudi ove nevarnosti obvarovalo.
Skrbeti se bode moralo, da bo marsičesa oproščen, kar ga dandanes teži in gledati se bode moralo, da se njegova dotika s šolo ne zmanjša ali celo pretrga. To naj se ne zgodi samo z večkratnim nadzorovanjem, ampak tudi s tem, da se bo zboljšal nadzornikov ugled. Zadobi naj vzvišeno stališče pri učiteljskih zborovanjih, pri učiteljiščih, morda tudi pri učiteljskih skušnjah. In to je le mogoče, ako dobi isto stopinjo, katere mu je osigurana po predlogu v Galiciji.
Ako se to splošno vpelje, donašalo bode j še druge prednosti. Dandanes imenuje se ne mali del šolskih nadzornikov iz učitelj stva srednjih šol. Ako odpade potreba tega posojila in se od kaže nadzorstvo le ljudskim učiteljem, pridobilo se bode šolstvu nedvomno veliko število nadarjenih i n i z o b r a ženi h močij. Zato bode ta vpeljava za povzdigo „učiteljskega stanii ljudskih šol velike važnosti".
Slednjič izjavi g. minister v imenu vlade, da smatra ta predlog koristnim ter da je prepričan, da bode povzdignil šolstvo v Galiciji; zato ga tudi toplo priporoča.
V Galiciji je še vedno slabo izjemno šolsko stanje, kljub temu da je dežela v zadnjih letih za povzdigo šolstva mnogo storila. To stanje upajo odstraniti z vpeljavo stalnih šolskih nadzornikov, za katere prosijo ondi vse stranke, celo duhovščina, katera se v nekaterih kronovinah še vedno upira državnej šolski postavi.
Tudi Dalmacija si prizadeva dobiti stalne šolske nadzornike. Dotični predlog je podpiral v državnem zboru dalmatinski poslanec sledeče: „Dalmatinski deželni zbor je pre-menil zakon o nadziranji šol tako, da naj se šolski nadzorniki ne imenujejo več na šest let, ampak naj se nastavijo stalno. Povod temu je splošna želja, da bi se šole bolje nadzorovale ko doslej. Kadarkoli je bil razpisan natečaj za ta mesta, vselej manj je bilo prosilcev in vlada je morala pozvati učitelje, kar je povzročilo mnogo nerednosti. Šolstvo v Dalmaciji še ni dovolj razvito, niti polovica tistih šol še ni, katere so nujno potrebne, več ko polovica otrok je brez pouka, vzlic temu da stori dežela za šolstvo jako mnogo. Dalmatinske šole so večinoma jednorazredne in učitelji so tam sami sebi pripuščeni, učitelju pač je večkratno nadzorovanje le v liasek. To pa se da le doseči, ako se nastavijo stalni okr. šolski nadzorniki".
Po drugih deželah so še različnega dru-' gega mnenja, vendar pa mnogi to naredbo iz pedagogičnega stališča zagovarjajo, češ da šolstvu mnogokratne spremembe škodujejo. Drugi zopet naglašajo, da sedanji okr. šolski nadzorniki šole in učitelje premalo nadzorujejo. Tako je govoril deželni poslanec J. Kersnik v kranjskem deželnem zboru: „Negativnih vzrokov niso krivi učitelji, nego način nadzorstva, v katerem je treba temeljitega preobrata. Nadzorniki so sedaj v prvi vrsti učitelji, le če jim kaj časa preostaja, morejo ga porabiti v nadzorovanje šol. Nadzorniki naj bi se pečali
samo z nadzorstvom in naj bi bili bolj neodvisni". — Deželni predsednik baron Winkler mu je na to odgovoril, da se namerava vpeljati stalne okrajne šolske nadzornike.
Mnogi so le za izjemno vpeljavo stalnih šolskih nadzornikov, ne pa za splošno. Tako je govoril glavni poročevalec dvorni svetnik dr. Beer: Vprašanje, ali naj se imenujejo stalni ali začasni šolski nadzorniki, razpravlja se vže 20 let v šolskem slovstvu. Obžalovati bi se moralo, ko bi se v vseh deželah, kjer ne zahtevajo tega posamezne razmere, vpeljali stalni šolski nadzorniki. To so pedagogična vprašanja, katera so se pred 20 leti v učnem ministerstvu temeljito obravnavala. Vendar se še ne more izjaviti, je-li to mnenje pravo ali napačno. Zato se izreče za vpeljavo šolskih nadzornikov le za one dežele, kjer to zahtevajo posebne razmere. Dandanes je 328 okr. šolskih nadzornikov, in ako se vpeljejo stalni šolski nadzorniki splošno, imenovalo se bo 328 uradnikov, katerim bo izročeno šolsko nadzorništvo in kateri bode ločeni od šole in nc bodo v ožji dotiki s pedagogičnimi vprašanji. Zato bode on priporočal takšno postavo le za tiste dežele, katere bodo to same zahtevale.
Klerikalci so zoper to vpeljavo, ker se s tem razširja in krepi birokratična izpeljava izključljivo državnega šolskega nad-zorništva,
Mladočehi ji nasprotujejo, češ da bi dobilo učno ministerstvo prevelik vpljiv na ljudsko šolo. Odgovorilo se jim je na to, da bo ostalo pri dosedanjem, kajti stalni okrajni šolski nadzorniki se bodo imenovali po terno-predlogu deželnih šolskih svetov, a pravico odstavljanja ima ministerstvo vže sedaj.
Mnogi, osobito iz okrajev, v katerih so prebivalci različnih narodnostij, nasprotujejo tej narediti iz političnih vzrokov.
Drugi so zopet mnenja, da se ta zadeva ne more vravnati z državno postavo. Privoliti morajo temu posamezni deželni zbori, potem še le ima državni zbor privoliti de-
narna sredstva za vzdrževanje stalnih okr.
šolskih nadzornikov.
«
Mnogi so zoper to vpeljavo, ker bi bil s tem šolski nadzornik od šole ločen in bi se vpeljal v šolo birokratizem.
V učiteljskih krogih se je mišljenje o stalnih šolskih nadzornikih temeljito pre-drugačilo. Vsled prizadevanj učiteljstva imenujejo se sedaj okr. šolskim nadzornikom skoro bsez izjeme le srednješolski ali ljudski učitelji. Pač pa je zagazil vže sedaj v nekaterih krajih v šolo birokratizem. Tako piše glasilo zaveze nemških učiteljskih društev „die Volksschule" proti vpeljavi stalnih šolskih nadzornikov: „Šolski nadzornik, ki sedi vedno pri zeleni mizi, pošilja od tam učiteljem sem ter tje pcdagogične migljeje, največkrat pa zahteva od njih statističnih dat, kakor da bi se zamoglo šolstvo se številkami povzdigniti. Pri tem tudi pridno nadzoruje — mnogokrat niti ne pove, je-li zadovoljen ali ne —, on primerno od neprimernega loči, razreduje ter višji oblasti poroča. S tem pa zagazi sčasoma v birokratizem tako zelo, da postane le šolski nadzorovalen uradnik ter se svojemu poklicu popolnoma odtuji. Invidualnost učiteljev se ne more več razvijati, v šoli in v učiteljskih krogih ne vlada več veselje, šola in učiteljstvo stokata pod pritiskom birokratizma. Sčasoma se otroci samo urijo, a ne vzgajajo, ure se mehanično izpolnjujejo. Učitelji imajo velik respekt pred šolskim nadzornikom, da imajo pred njim silen strah in žalostne posledice so, da se oglašajo med učitelji mnogokrat blodne misli preganjanja".
Z vpeljavo stalnih šolskih nadzornikov hočejo povzdigniti ljudsko šolstvo. Res da bodo bolje plačani šolski nadzorniki bolje spolnjevali svojo nalogo; kajti z mnogo-kratnim nadzorovanjem so združeni stroški. Tudi je potreba, da se zboljša ugled šolskih nadzornikov; kajti ta posel je zelo važen. Da "bi se pa posrečilo stalnim šolskim nadzornikom odstraniti vse nedostatke, je jako dvomljivo. Dokler bo v Galiciji najnižja plača 200 11., a najvišja 500 11., da se
tako žalostni slučaji, ko pred meseci, ko sta učitelj in učiteljica gladu umrla, tako dolgo ni misliti, da bi se vslcd vpeljave stalnih šolskih nadzornikov šolstvu pridobilo večje število nadarjenih in izobraženih rnočij.
Galicija in gotovo tudi Dalmacija dobite stal n e„o kr. šolskenad-z omike. S t e m seje d r ž a v n o š o 1 s k o nadzorništvo vtrdilo in ž njim
tudi nova šola! Neprecenljive važnosti je pri tem, da je prosila za stalne šolske nadzornike v Galiciji tudi duhovščina. Bog daj, da bi se spremenile kmalu razmere tudi pri nas.
Ako bo pa naredba stalnih šolskih nadzornikov v obče izpeljiva, pokazal nam bo
poskus v Galiciji in v Dalmaciji.
--
Statistični podatki iz zadnjega ljudskega štetja.
d i g e s
Priobčil Fr
Ravnokar izšla je knjiga: „VolIstan-0 r t s c h af t e n - V c r z e i e h n i s s der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder nach den Ergebnissen der Volkszählung vom 31. December 1890", katero je izdala c. ki1, statistična centralna komisija na Dunaji.
Ker so podatki o številu prebivalstva v posameznih kronovinah in glavnih mestih, kakor se nahajajo v 3. čitanki, vže zastareli, podajani nove podatke. Pridejal sem še število prebivalstva za sodnijske kraje, okrajna glavarstva ter mesta in trge po Slovenskem, kar bode porabno pri pouku zemljepisja kakor tudi domovinoslovja. Nadejam se, da. s tem ustreženi marsikateremu tovarišu. Evo vam podatki : I. Prebivalstvo dežel in glavn. mest.
1.	Dolenja Avstrija
2.	Gorenja „
3.	Solnograško .
4.	Štajersko .
5.	Koroško
G. Kranjsko .
7.	Primorsko :
aj Trst z okni. 157.466» yGoi. inSrad.220.308> e) Istra 317.610'
8.	Tirolsko 812.6961 Predailska 116.0731
9.	Češko . . . B. Moravsko
11.	Sleško . . .
12.	Galicija.
13.	Bukovina M. Dalmacija .
2,661.799; Dunaj 1,364.538 785.831; Line 47.685 173.510; Solnograd 27.244 1,282.708; Gradec 112.069 361.008; Celovec 19.756 498.958; Ljubljana 30.505
Trst	120.333
695.384; Gorica	21.825
Pazin	14.968
Inomost	23.320
Bregenc	6.739
5,843.094; Praga	182,530
2,276.870; Brno	94.462
605.649; Opava	22.867
Lvov	127.943
Krakov	74.593
646.591; Černovice	54.171
527.426; Zader	28.230
928.769;
6,607.816:
Skupaj 23,895.413;
K o c b e k.
II. Sodnijski okraji in okrajna glavarstva po Slovenskem.
Okr. glavarstva :
1. Brežice:
2. Celje:
3. Maribor:
4. Ljutomer:
Okr. glavarstva: 1. Črnomelj:
2. Kamnik:
A. Štajersko.
Sodnijski okraj:
1.	Brežice
2.	Kozje
3.	Sevnica
18.456 18.836 10.718
1.	Maribiir(desni lir.) 22.779
2.	„ (leii Irng) 28.024
3.	SI. Bistrica 19.772
4.	Sv. Lenart 18.084
1.	Gornja Radg. 12.863
2.	Ljutomer 13.809
Ptuj:
6. Slovenjgradec:
1.	Ormož
2.	Ptuj
3.	Rogatec
1.	Mahrenberg 15.645
2.	Slovenjgrad. 13.727
3.	Šoštanj 12.894
B. Kranjska:
Sodnijski okraj:
1.	Metlika
2.	Črnomelj
1.	Brdo
2.	Kamnik
11.514 16.946
16.772 23.438
48.010
1.	Celje 37.439
2.	Gornjigrad 15.394
3.	Konjice 22.659
4.	Laško 24.744
5.	Šmarje 18.745
6.	Vransko 10.476
129.457
19.497 47.193 12.460
88.659
26.672
79.150
42.266
28.460
40.210
3. Kočevje:	1.	Kočevje	19.861	8. Logatec:	1.	Idrija	15.483
	2.	Vel. Lašče	9.514		2.	Logatec	14.831
	3.	Kibnica	13.431		3.	Lož	9.959
4.	Kranj:
5.	Krško:
G.	Litija:
7.	Ljubljana:
1.	Kranj 22.231
2.	Škofja Loka 23.013
3.	Tržič	6.481
1.	Kostanjevica 12.490
2.	Krško 16.952
3.	Mokronog 14.607
4.	Radeče 9.188
1.	Litija
2.	Zatičina
23.724 13.127
1.	Ljublj. (»kol.) 42.232
2.	Vrhnika 15.437
42.806
52.025
53.237
36.851
9. Novomesto:
10. Postojina:
11. Radovljica:
1.	Novomesto 27.248
2.	Trebnje 9.876
3.	Žužemberk 11.222
1.	Bistrica
2.	Postojina
3.	Senožeče
4.	Vipava
10.791 12.359 0.360 11.969
40.273
48.346
41 479
1.	Kranj, gora 1.170
2.	Radovljica 19.327
57.669
—
2G.497 (Dalje sledi.)
Društveni vestnik.
Iz Ljubljane. Odbor „Slov. učiteljsk. društva v Ljubljani" je imel zadnji čas tri seje. Razpravljale so se različne stvari. Med njimi predlog gospoda J. K. Trošta, da odbor vloži prošnjo na vis. deželni zbor, da bi dovolil primerne nagrade onim učiteljem, ki poučujejo v šolskih delarnah. Nadaljese je poprosil slav. mestni zbor, da bi dovolil našemu društvu za priredbo Komenskega slavnostnega večera kako podporo in da naj bi se Poljske ulice" za naprej imenovale „Komenskega ulice". Glavna točka pa je bila vedno Komenskega slavnost. Društvo je nameravalo napraviti koncert, a ker je bilo razmerje posameznih glasov, posebno ženskih tako, da to ni bilo mogoče, sklenil je odbor, da priredi 19. maja samo slavnostni večer. Ker odbor za tak večer ni mogel primernejšega kraja dobiti, naprosil je slov. čitalnico, da mu je prepustila veliko dvorano. — Dne 19. maja ob '/.fi. uri je bil začetek slavnostnega večera. Oh 7. uri je bila dvorana vkljub tako grdemu vremenu vže do zadnjega kotiča pre-napolnena in tudi stranski prostori so bili tako natlačeni, da se je marsikateri moral vrniti domov.
Najprvo je pozdravil zbrane društveni predsednik gospod A. Sumer. Na to je pel mešani zbor 17 učiteljic in 25 učiteljev Nedvedovo „Naša zvezda". Akoravno so bili pevci iz vseh krajev in so imeli le jedno skušnjo, vendar so peli prav dovršeno. Za prvo točko je imel g.prof. V. Zupančič izvrsten slavnostni govor, v katerem je slikal življenje in delovanje slavnega pedagoga in je tudi omenil, da ga mi slavimo le kot pedagoga. — Moški zbor je pel prav dobro D. Jenko-vo „Molitev". Temu je sledil samospev gspdč. Suwe iz opere „Nachtlager in Granada", katero je spremljala na klavirji gspdč. J. Furlan. Posebne pohvale gospodičinama ni treba
ker ste znani kot izvrstno izvežbani učenki slav. mojstra gospoda A. Nedveda. Občinstvo jima je za izvrstno predavanje izrazilo pohvalo z gromovitim ploskanjem. 5. točka je bila „Sarafan", ruska narodna pesem, za moški zbor priredil A. Nedved, katera se je pela lepo in točno. Istotako nam je poročati glede na 11. točko „Slovo", priredil A. Förster, in „Zvezna" A. Nedvedova. Kot 6. točka je bila deklamacija gspdč. V. Rischner „Ob tristoletnici Komenskega" složil Gangl. Gspdč. je res mojstersko deklamovala, za kar je tudi žela splošno pohvalo. Mešani čveterospev „Vse mine" so peli gg. Pavla Suwa, Minka Moos, Anton Razinger in A. Sitsch prav dovršeno. Potem je igrala gspdč. J. Furlan na klavirji K. M. Weber-jev „Poziv" z njej prirojeno preciznostjo. Z burnim odobravanjem je občinstvo pohvalilo tudi 9. točko: mešana zbora A. Nedved, „Oblakom" in B. Ipavec: „Mlado leto", kakor tudi 10. A. Nedved: „Dekletu", čveterospev, katerega so naši dobro znani pevci gg. A. Štefančič, J. Bartl, J. Sirovnik in B. Sitsch izborno peli. *)
Med točkami je svirala godba našega pešpolka več komadov v občno zadovoljnost. Slavnost počastilo je mnogo odličnih rodbin. Navzoči so bili tudi gosp. dež. šolski nadzornik Suman s svojo obiteljo, župan gospod Grasselli, cesarski svetnik gospod Murnik, deželni odbornik gosp. dr. Vošnjak, ravnatelj gosp. dr. Junowicz, ravnatelj in šolski nadzornik gospod Senekovič, šolski nadzornik profesor Leveč in mnogo gospodov profesorjev tukajšnjih srednjih šol. Bilo je tudi mnogo mestnih odbornikov in drugih odličnih ljubljanskih meščanov.
Petje je vodil gosp. mestni učitelj A. Razinger. V vsem je pokazal, da je bil v resnici prav učenec slavnega A. Nedveda.
Tako je bil zavržen veter v proslavo našega velikana — pedagoga. „Slov. učiteljsko društvo v Ljubljani" pa sme biti na večer po vsem ponosno.
—1—
S Krasa, 15. majnika t. 1. Baš kot ozna-njevalca ljubezni naslikal nam je gospod Kante Komenskega v svojem krasnem slavnostnem govoru v proslavo 3001etnice njega rojstva in občnega zbora našega učiteljskega društva v 5. dan majnika t. 1. v Sežani. Za res izlioren govor dobil je govornik obilo pohvale in pritrjevanja.
Hymna Komenskemu, vglasbena po dr. Gustavu Ipaveu, kaže, da je skladatelj tekst srečno pogodil, kar se osobito lepo zapazi v zadnjem pianissimo z besedami: „v tihem zatišji" itd. Hymno je pel učiteljski zbor dokaj precizno.
Po odpeti kymni g. predsednik došle iskreno pozdravi, kateri so se vzlic slabemu vremenu v tako obilnem številu odzvali društvenemu vabilu. Bilo je namreč prisotnih 20 učiteljev udov in 3 učiteljice udinje ter kot gost g. Fran Gross, učitelj Suhorski (okraj Postojina), kateri se je tudi vpisal v naše društvo. Živel! Dalje g. predsednik omenja, da z današnjim dnem obhaja desetletnico društvenega predsedništva ter konečno prosi tovariše, naj bi ga radi njegovega šibkega zdravja ne volili več predsednikom.
G. tajnik omenja velike zasluge, katere si je stekel g. A. Benigar kot desetletni društveni predsednik, ter predlaga, naj mu novi odbor izreče pismeno zahvalo za njegovo marljivo vodstvo društva. Se vzprejme z odobravanjem.
Po overovljenji zapisnika zadnjega zborovanja, razlagal je g. Bano v 10. točkah načrt: „Kakor je opisati katerokoli občino v sežanskem okraji". Načrt je vsestransko in temeljito sestavljen, kar je g. po-davatelju v čast.
Poročilo tajnikovo kaže društveno bilanco v preteklem letu. Zboravalo se je v preteklem letu dvakrat t. j. 2. aprila 1891 v Skopem |in 1. okt. 1891 v Sežani; odbor je imel dve seji: 1, avgusta 1891 in 17. marcija 1892, „Zaveza" je imela svoj glavni zbor 1. 1891 v Trstu ter je vse prepriprave za zborovanje poverila našemu društvu. Osnovalni odbor, osobito njegov predsednik g. Kante, trudil se je, da je po svojih skromnih močeh zadostil danej mu nalogi. Tudi se posname iz tega poročila, da je imelo društvo v preteklem letu 39 udov in sicer 1 častnega, 37 pravih in 1 podpornega uda. Vsi učitelji v okraji so udje, razun 3 gg. učiteljev in 1 gspdč. učiteljice.
Da je imelo društvo v preteklem letu mnogo izdatkov ter je ostalo koncem leta mnogo zaostankov, beremo v blagajnikovem poročilu. Posamezni udje dali so novemu blagajniku potrebno navodilo, kako se mu je ravnati, glede na tirjatev, da se napravi prepotrebni „status quo".
Gospod pevovodja ni mogel podati nikakega poročila, ker se v pretečenem letu petje skoro nič ni gojilo. Da se pa kaj lehko doseže, pokazalo se je lepo danes Zato stavi gosp. pevovodja pri raznih nasvetih sledeči predlog: Novi odbor naj skrbi, da pri vsakem zborovanji postavi na dnevni red jedno ali dve pesni. Vsprejeto.
Na to so sledile razne volitve. Poverjenikom k občnemu zboru „Zaveze" so bili izbrani gospodje: A. Kosovel, A. Berginec, S. Sila in Janko Štrukelj. V društveno vodstvo pa, katero se je kar konstitu-valo sledeče gg.: 1. M. Kante, (predsednik), 2. A. Benigar, 3. Ivan Bano (I. tajnik), 4. J. Havbar, (II. tajnik), 5. A. Berginec, (blagajnik), 0. A. Luznik, (pevovodja) in 7. Fr. Tomšič, (odbornik).
In s tem naj zaključim in zakličem s pesnikom-velikanom:
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud nam nebo blagoslovi!
—o—
Iz Kranjskega šolskega »kraja. Zborovanje učiteljskega društva za kranjski šolski okraj vršilo se je dne 5. t. m. v mestni dvorani kranjski. Po 10. uri dopolüdne otvori prvomestnik nadtičitelj L. Jelene zborovanje s pozdravom navzočim. V svojem nagovoru se dalje spominja v tekočem društvenem letu zamrlega tovariša in društvenika učitelja Ant. Rozman-a iz Žabnice, omenja' 300-letnice Komenskega kot najvažnejšega dogodka na pedagogiškem polji v tek. letu ter jtoroča. da je upravni odbor „Zaveze" sklenil zavezino letošnje zborovanje imeti v našem Kranji, kar se z veseljem vzame na znanje. Nadalje omenja trpke osode, ki je zadela prošnje naše za regulacijo odstotkov naših plač in z obžalovanjem kaže na neosnovano grajo kranjskega šolstva, katero smo čuli iz deželne zbornice.
Gospod tajnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri.
Na to se vrši volitev poverjenikov v „Zavezino" zborovanje. Izberejo se: gospica učiteljica K. Golf, gg. učitelji Debeljak, Likozar, Luznar, Traven in nadučitelj L. Jelene,
Po tem sledi razprava nadučitelja L. Jelenc-a: „O metodiki zgodovinskega pouka". Obširno in težavno snov razpredelil je govornik pregledno ter, kolikor je pri ogromnem obsegu te tvarine v ozkem okviru možno, temeljito govoril: a) o važnosti ; h) o gradivu, cj o metodah, t. j. regresivni, progresivni in kronologični metodi tega pouka. Z zanimanjem sledila je skupščina dobro premišljeni zgradbi zanimive razprave o tem baš v sedanjih časih toli važnem in — žal — po slabi metodi precej zanemarjenem predmetu ljudske šole ter z glasnim odobravanjem sprejela predlog gosp. učitelja J. Režek-a, naj se poročevalcu izreče zahvala na njegovem predavanji.
Z zadovoljstvom povzeli smo potem iz poročila tajnikovega, da je naš neumorno delujoč odbor v kratkem času nabral za nameravani spomenik ranj-cemu tovarišu Ant. Rozman-u toliko prostovoljnih doneskov, da se tisti lahko takoj naroči. Sklene se, to tudi storiti ter odboru dovoli potrebno svoto, kar bi spomenik stal nad nabrane doneske. Ta svota se ima smatrati kot društveni prispevek za spomenik.
Nadučitelj L. Jelene poroča nadalje, da bo „Zaveza" nabirala za Komenskega muzeja v Pragi in Brodi šolskih knjig ter bode o svojem času začela tudi nabirati za Komenskyjev spomenik, koji se bode postavil v Brodi. On prosi, naj bi čestiti navzoči poslali našemu odboru kaj knjig, da jih odda „Zavezi" ter predlaga, naj društvo dovoli za spomenik 5 gld. Se sprejme.
V pripravljalni odsek, ki ima vse potrebno ukreniti za zborovanje „Zaveze" o binkoštih, določi se po predlogu nadučitelja L. Jelenc-a društveni odbor pomnožen z gospico učiteljico M. Roos ter gg. učitelji Krenner, Lachainer in Pezdič.
Z nekaterimi zahvalnimi besedami in s „Slava" presvitlemu cesarju, kateremu klicu se navzoči navdušeno odzovejo, sklene prvomestnik zborovanje.
Skupni obed nas je pa še dalje družil, kjer smo svoje rodoljubje kazali s tem, da smo mej sabo zložili precejšno svotico za družbo sv. Cirila in Metoda ali jo za sedaj še ne odposlali, temveč naložili, dokler naraste na 100 gld., da se bode tudi naše društvo ponosom svetilo mej pokrovitelji, v kar nam pomozi vstrajnost in zavednost naša. Mrak nas je razdružil; ločili smo se, a v zavesti, da se skoro in večkrat zopet vidimo v resno delovanje: vsaj velja pripraviti dostojen sprejem ljubljenim bratom, dragim gostom. In v to ime, da se nam to posreči po naši želji in nameri: Pomozi Bog!	—c.
Iz ptujskega okraja. Čast članom našega učiteljskega društva! Zbralo se jih je 32 k zborovanju 1. maja v Ptuji. — Predsednik Robič otvori zborovanje s posebnim veseljem, ker vidi lepo število sotovarišev k resnemu delu zbranih, med njimi tudi dva nova člana: gg. učitelja Kavčič-a pri Novi cerkvi in podučitelja Zupančič-a v Selu, katera predsednik prisrčno pozdravi in vabi, da naj vsak po svoji moči deluje za prospeh našega društva. Zborovalci jima zakličejo krepek „Živio!"
I. Zapisnik zborovanja dne 7. aprila se odobri. II. Zbor sklene: a) da naj društveni izlet izostane, a spomin 3001et.nice Komenskega naj društvo proslavlja ob priliki okrajne učiteljske konferencije. b) da bo društvo pri letošnjem glavnem zboru „Zaveze" gotovo zastopano, se odpošlje jeden odposlanec na društvene stroške.
III. Posvetovali smo se o letošnjih konferenčnih vprašanjih; poročali so: a) gosp. Robič o zanimanji ljudstva za šolo; b) gosp. Farkaš o obdelovanji realij in c) gosp. Ogorelec o pokončni pisavi.
Poročevalci so svoje misli le v glavnih potezah razodeli ter navedli dotične stavke, katere priobčim v prihodnji številki, ako je Vam, gospod urednik, ljubo. *) Razgovora so se vdeležili ad aj gosp. Zopf, ad h) gg. Pogrujc in Zopf, ad c) gosp. Kavkler. Hvala gg. poročevalcem, da so nam podali podlogo za povoljno rešitev letošnjih konferenčnih vprašanj.
IV. Zaradi okr. učiteljske konferencije, katera bo 20. junija v Ptuji, izostane društveno zborovanje. Torej na veselo svidenje 20. junija.
Ormož. Učiteljstvo ormožkega okraja je imelo dne 24. aprila svoje zborovanje. O določeni uri so se razun četirih zbrali vsi redni udje v ormoški šoli. Kot gosta sta društvo počastila gosp. c. kr. nadzornik Ivan Banner, katerega je predsednik in zbrano učiteljstvo z „živio"-klici pozdravilo, ter Ferd. Rauschl, nadučitelj ormožki.
Po pozdravu nastopi gosp. nadzornik, ter razpravlja nalogo: „Kako je realije obdelovati, da bodo jezikovni pouk podpirale in pospeševale ?" Kot uvod navede ukaz slav. c. kr. dež. šolsk. sveta z dne 28. nov. 181)1, št. 7222, ter med razvijanjem omeni, da se v šolskem letu s 40 tedni more 12 etičnih, 14 naravoslovnih in 14 zemljepisnnih l>eril, torej v jednem tednu najmanj jedno berilo obdelovati. Dalje nam gospod govornik pokaže na berilu „vrabec", kako se berilo po odstavkih obdeluje, kako se iz vsakega odstavka glavna misel poišče, na šolsko tablo zaznamva, tako da konečno učenci brez vprašanj znajo povedati glavne misli berila. Čez jedno uro trajajoči govor je bil dokaj temeljit ter vzbudil pazljivost pri poslušalcih.
O vprašanji „Kako naj učitelj zanimanje ljudstva za šolo vzbuja in pospešuje?" govoril je gosp. Anton Kosi iz Središča. Med drugim navedel je sledeča sredstva :
a) učitelj naj skrbi, da si pridobi pri ljudstvu veljavo; to se zgodi, ako svoje dolžnosti v šoli in zunaj šole natanko spolnuje.
bj naj se odlikuje po čistem značaji, ter daje občanom lep vzgled.
e) naj si skuša poboljšati gmotno stanje. d) zahaja naj le v odlična društva, njegovo vedenje naj bo vzorno.
Gospod govornik je rešil nalogo v občno za-dovoljnost.
Med dopisi bi bilo omeniti vabilo ptujskega pevskega društva k pristopu. — Prečita se sestavek, ki so je poslal slav. okrajnemu zastopu, oziroma dež. odboru za zboljšanje učiteljskih plač.
Poverjenikoma za „Zavezo slov. učiteljskih društev1' se prostovoljno oglasita g. Porekar iz Huma in gospod Kosi iz Središča.
Komenskega svečanost misli društvo obhajati meseca septembra in se v to svrho izvoli trojica, da ukrene vse potrebno.
*) Prosimo!	Uredn.
Po zborovanji, ki je trajalo blizo tri tiri, smo se zabavljali prosto mod seboj, in vršile so se razne napitniee. Želeti je, da se pri prihodnjem zborovanji snidemo polnoštevilno.	M. S.
Sv. Trojica v Slov. gor. Kadar se začne narava oživljati, kar se je letos žalibože vršilo pozneje ko sicer, tedaj vsakdo rad prime za palico ter odide v prosto, da se tamkaj nasrka svežega zraka. Majnikovi izleti so vže neka stara vkorenin-jena navada in še danes se je radi poprimejo posamezne obitelji, društva, itd. Učiteljsko društvo šentlenarčko je obhajalo svoj majalis dne 14. t. m. pri Sv. Antonu v Slov. gor. — Dan je bil krasen, samo vdeležba ni bila ka.j povoljna. Res jo, za nekatere društveni!;e je ta kraj oddaljen, pa kaj temu, z dobro voljo lahko vse dosežemo in tudi k Sv. Antonu pridemo! Toda bilo nas je toliko, da je društvo lahko zborovalo. Gospod voditelj antonjevski je okrasil šolsko poslopje z različnimi zastavami, ter vabil društvenike s prisrčnim „Dobro došli!" Kot gosta sta se zborovanja vdeležila nadučitelja veterana, gg. Dominkuš in Mavric. Društvu na novo pristopil je gospod Vreča iz Negove.
Ob 11. uri otvori gospod predsednik zborovanje ter pozdravi navzoče. Po odobrenji zapisnika zadnje seje poročal [je gospod Bregant: „O vzbujanji zanimanja ljudstva za narodno šolo". Poročevalec je kazal na raznih vzgledih, kako bi se dalo to doseči. Stavljene točke so se skupno vsprejele. Dostavila sta še nekaj gospod Mavric in Kovačič, kar se je tudi vsprejelo. Temu je sledilo poročilo g. Pečovnik-a o „šolski kroniki šent-antonjevski". Ker je kronika zelo obširna, poročal je samo o nekaterih bolje važnih točkah. Gospod predsednik se je obema poročevalcema za njuni trud zahvalil. Sklenilo se je, da se bode prihodnje zborovanje dne 2. junija t. 1. vršilo pri Sv. Trojici. Na dnevni red pride poročilo o naših slovnicah. Želi se, da bi gospodi tovariši do tistega časa nabirali prav marljivo pomanjkljivosti, katere se v slovnicah nahajajo — ter pri zborovanji priobčili.
Po zborovanji je bil obed pri gospodu Alt-u. — Prva zdravica je zadonela presvitlemu cesarju, kateri je pred '23 leti ravno ta dan, novo šolsko postavo podpisal, ter ogladil omiki pot v vsako naj-ubožnejšo hišo. Tej napitniei so še sledile razne. Pri odhodu se je vsaki izrazil zadovoljnega o izletu ter željo izjavil, da bi prihodnjič zopet tako združeni bili, svesti si gesla: „Ar slogi je moč!" —c.
Dobova. Učiteljsko društvo za brežiški in sev-niški okraj slavilo je dne 5. maja spomin tristoletnice rojstva Komenskega v šolskih prostorih v Vidmu. Vdeležba je bila mnogobrojna ; kot gosta počastila sta zborovanje se svojim prihodom gosp. dr. T. Romili in gosp. ravnatelj J. Lapajne iz Krškega. Predsednik gosp, J. Mešiček otvori zborovanje s prijaznim po-
zdravom navzočih, povdarjajoč važnost današnjega zborovanja. Potem je ravnatelj gosp. Fr. Jamšek v slavnostnem govoru orisal život in delovanje Komenskega. — Označil je značaj njegov talco-le: „Na Komenskein mora vsak nepristranski človek občudovati :
1.	Njegovo udanost v voljo božjo, njegovo potrpežljivost in pravo njegovo pobožnost.
2.	Njegovo ljubezen do človeštva sploh, osobito do naroda svojega.
3.	Njegovo jekleno voljo in njegov plemeniti, možati značaj.
4.	Njegovo neumorno delavnost in vstrajnost.
5.	Njegovo skromnost in ponižnost pri tolikej vsestranskej učenosti".
Svoj govor pa sklenem s Komenskyjem, ki pravi, „da le tisti je prvi narod, ki ima najboljše šole, in da pod nebom vodi le jedna cesta k p o b o 1 j š a n j u našega blagostanja: dobra vzgoja naše m 1 a d i n e".
„Večna slava velikemu pedagogu, neumrlemu Komensky-ju".
Izvrstnemu govoru sledilo je burno odobravanje; gospod ravnatelj je blagovolil rokopis govora pri-djati zapisniku tega zborovanja.
Pesem „Tri noči" deklamoval je gosp. Fr. Zwirn v občo zadovoljnost navzočih.
S pozornostjo so tudi vsi sledili razpravi gosp. E. Moric-a o nagnenji mladine k samopašnosti. Koliko se greši pri vzgoji otrok s tem, da jih stariši razvajajo v jedi in pijači ter jih jemljejo v gledališče, na ples in razne druge zabave. Nezadovoljnost, po-neverjenje itd. so nasledki te razvade. Govornik nasvetuje med drugim kot pomočke proti tej prikazni : vaditi otroke zmernosti, poučevati jih na podlagi beril o tem, dajati jim vsestransko dober vzgled.
Pri volitvi novega odbora bili so jednoglasno izbrani: gosp. J. Mešiček, predsednikom; gosp. Fr. Jamšek, podpredsednikom; gosp. E. Slane, odbornikom ; gosp. E. Moric, pevovodjem; gspdč. M. Piuk, blagajnikom; gosp. F. Eksel in J. Stante, zapisnikarjema. Za odposlanca lc zaveznemu zborovanju bila sta izbrana gg. Fr. Zwirn in Fr. Rauter. —-e. ■
Braslovče. Dne 5. maja zborovalo je „Savinjsko učit. društvo" v prijaznem Št. Pavlu. Zbralo se je zadostno število udov. Počastil nas je tudi se svojo navzočnostjo vrli tovariš g. A. Petriček.
Zborovanje je otvoril g. predsednik s prisrčnim pozdravom navzočim, ob jednem se zahvalil gospodu tovarišu K. Maršic-u, ki je šolsko sobo, v kateri se je vršilo zborovanje in proslavljala 300-letnica rojstva veleuma J. A. Komenskega, tako okusno na-kinčal. Po prečitanein in odobrenem zapisniku, po-daväl je gosp. S. Meglic životopis slavnega pedagoga Komenskega in njega delovanje ter naštel njegove najimenitnejše spise,
Potem se je vršila volitev v društveni odbor za bodoče leto, ki je imela ta-le izid: gg. J. Vidic, predsednik, A. Farčnik, podpredsednik, K. Maršic, tajnik in J. Reich, blagajnik. — Poverjenikom za letošnji občni zbor „Zaveze" sta bila izvoljena gg. Zotter in K. Maršic.
Ko' se še sprejme nasvet gospoda Vidic-a, kateri se naj stavi pri okrajni, »ziroma pri deželni učit, konferenciji. sklene g. predsednik zborovanje. —č.
Maribor. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za mariborsko okolico priredi dne 2. junija t. 1. društveni izlet k Sv. Juriju ob Pesnici, kjer bode tudi običajno zborovanje po tem-le vsporedu: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Poročilo o knjigah glede spisja na ljudski šoli. 3. Volitev odposlancev k letošnjemu zborovanju „Zaveze". 4. Slučajnosti. K temu zborovanju vabijo se vsi društveniki pa tudi nečlani-pri-jatelji šole in učiteljstva s pristavkom, da je zbirališče za izlet v četertek 2. junija ob '/jO. uri zjutraj (ko pride poštni vlak od juga) na kolodvoru v Mariboru, od koder se izlet vrši in corpore.
Odbor.
Iz Radovljice. Učiteljsko društvo za radovljiški šolski okraj zborovalo bode dne 2. junija t. 1. ob i), uri dopolüdne v šolskem poslopji v Lescah z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in
volitev dveh pregledovalcev računov. 4. Praktična vporaba vbočnega zemljevida, kaže g. H. Podkrajšek. 5. Šolska mladina in poštna hranilnica, govori gosp. K. Simon. 6. Volitev treh odposlancev k zavezinemu občnemu zboru. 7. Volitev novega odbora. Odbor.
Šmarje. Šmarsko-rogačko učiteljsko društvo zboruje dne 2. junija t. 1. oh II. uri dopolüdne v Sinarji pri Jelšah, da se razgovaija o konferenčnih vprašanjih in o telovadili. K ohilnej vdeležbi vabi vljudno	odbor.
Iz Doljenskega, (Vabilo) k zborovanju učit društva za novomeški okraj, katero se hode vršilo 2. junija t. 1. ob 10. uri dopolüdne v Toplicah. Vspored: 1. Nagovor predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Volitev odposlancev k glavnemu zborovanju „Zaveze". 4. Pouk o deških ročnih delih. (Poročevalec g. V. Zavrl). 5. Posvetovanje o prireditvi slavnosti v spomin SOOletnice rojstva J. A. Komenskega. 6. Slučajnosti. Odbor.
Iz „Zaveze slov. učit. društev".
Ormoška „Posojilnica" je darovala za društvene namene 5 gld., za kar ji izrekamo posebno hvalo.
Društvenino so dalje poslala sledeča društva: Radovljiško 330 gld., Goriško 8'40 gld., Novomeško 3'60 gld., Ptujsko 3,— gld.	Direktorij.

Dopisi in <
Ljubljana. Tri izpraševalni komisiji v Ljubljani oglasile so se za preskušnjo učiteljske usposobljenosti, ki se je vršila od dne 2. do 7. t. m. tele učit. moči in sicer za meščanske šole gospodične: Šolska sestra Maria Flucher iz Maribora; Franja Zagorc, učiteljica v Rehnovem zavodu v Ljubljani; Melanija Sittig, podučiteljica v Galiciji in šolska sestra Stanislaja Voh iz Maribora. Za ljudske šole gg.: L Albrecht, začasni učitelj pri sv. Ani nad Tržičem; Jos. Armič, pomožni učitelj v Ljubljani; J. Cerar, začasni učitelj v Škocijanu pri Turjaku ; H. Dominko, suplent na učiteljišči v Kopru (za ljudske šole z nemškim poučnim jezikom); Frid. Jazbec, zač učitelj na Selih pri Šumbergu; Hugon Pihale, podučitelj v Št. Lovrencu na Štajerskem; Josip Stritar, podučitelj pri sv. Jederti na Štajerskem; J. Zupan, začasni učitelj v Dolskem; gospodične: Viljemiua Burian, podučiteljica v Brežicah; Olga Leskovic, začasna učiteljica v Planini; šolska sestra Lipovšek, učiteljica v ljubljansk. Marijanišči; gospa Ernestina Oman, začasna učiteljica v Doberlivasi na Koroškem; Ana pl. Rauscher, začasna učiteljica v Št. Petru pri Rudolfovem; Nik. Suppan, bivša pomožna u iteljica na ljubljanski nemški dekliški šoli
rüge vesti.
(za šole z nemškim poučnim jezikom); Pavla Suwa, začasna učiteljica v Dobrepoljah; Viktoria Tavčar, začasna učiteljica v Št. Vidu na Štajerskem; šolska sestra B. Teršavec iz Celja (za nemške šole); Julija Klodič-Sabladoski iz Trsta; za francoščino so se oglasile gospice: Ana Pfau iz Trsta, Ivana Heinrich iz Lubljane in Alberta Terglau iz Ljubljane.
Vprašanja za pismeni izpit bila so ta-le:
I. Za ljudske šole: aj Slovenščina: 1. Kako je učitelju postopati pri vprašanji in odgovorih? — 2. Kakšen namen imajo domače naloge in kako učitelj ravnaj ž njimi, da dosežejo svoj namen ? - bj Nemščina: Welche Vorzüge hat ein guter Schulunterrri ht vor dem Privatunterrichte und unter welchen Verhältnissen erscheint der letztere als eine Notwendigkeit? — c) Matematika: 1. V nekem zavodu je bilo v 1 letu 2500 gld. čistega dohodka; od tega se je potrošilo za najemščino 400 gld., za domače potrebe v vsak mesec 62'/2 gld., za kurjavo 125 gld., za obleko 275 gld., za različne druge stvari 350 gld.; ostanek se je vložil v pridobitek-Koliko °/o čistega dohodka znaša vsak teh postavkov ?
/ 22/a - 17, . *l:2 >/,\ 137, _ ? _ 2. ^---- . _—J X	- ?
— 3. Die Oberfläche eines senkrechten Cylinders beträgt 131:88dm11, seine Mantelfläche IfrZüdui*; wie gross ist a. sein Cubikinhalt, b. der Cubikinhalt und die Oberfläche des ihm eingeschriebenen regelmässigen sechsseitigen Prisma? — cžJReali.je: 1. Kuhinjska sol (metodična obravnava). — 2. Das Birnbarometer, Einrichtung und Gebrauch, -- 3. Opis velike ogerske nižave.
n. Za m eščanske šole: aj Pedagogika: 1. Wesen der Mnemotechnik und Wert derselben für den Schulunterricht. — 2. Erklärung des genetischen Verfahrens beim Unterrichte an Beispielen aus der gewählten Fachgruppe. - 3. Wie soll eine zweckentsprechende Schulbank beschaffen sein? —• h) Nemščina: Grillparzer und seine Bedeutung für die deutsche Literatur in Oesterreich. — e) Matematika: 1. Die Gleichung	2 _x _ g ^
log (4 x — 15) ist aufzulösen. — 2. Es ist zu zeigen, dass zwischen den Seiten des einem Kreise eingeschriebenen regelmäßigen Fünf-, Sechs- und Zelmeckes folgende Relation besteht: « s 2 s2 X s 2 ». — Welchen 5 6 10
Flächenraum hat jede der fünf Erdzonen, wenn der Durchmesser der Erdkugel 1716-96 Meilen, der Abstand der Ebenen der Wendekreise vom Erdmittelpunkte 341-73 Meilen, und der Abstand der Ebenen der Polarkreise vom Erdmittelpunkte 787*53 Meilen beträgt? - 4. Der Möbelfabrikant Alois Pechan hier liefert heute an Dr. Christian Lechleitner hier 2 Stück Betten ä 65 fl., 2 Stück Nachtkästen ä 21 fl. und 1 Stück Waschkasten mit Marmor zu 54 fl., diverse Reparaturen um 19 fl. 60 kr. I)r. Christian Lechleitner zahlt heute haar 145 fl. Dieser Fall soll in den Büchern des Möbelfabrikanten Alois Pechan verzeichnet werden. — d) P r i ro d o p i sje: 1. Die Kopffüßler (Ceplialopoden). — 2. Die Schachtelhalme (Equisetaceen). — 3. Das hexagonale Krystall-system; einige Mineralien, die in diesem Systeme krystallisiren, sind anzuführen. — e) Pri rod o-slovje: 1. Erklärung des Wesens der Farbenzerstreuung. Erscheinungen, die hierauf beruhen, sind anzuführen. — 2. Die Gesetze der Bewegung eines freifallenden Körpers sind zu erklären. — 3. Der Phosphor, Vorkommen, Eigenschaften und Gewinnung desselben. - f) Z e m 1 j e p i s j e : 1. Die Zonen klimatische, Thier- und Pflanzenzonen) mit besonderer Berücksichtigung Europas. -- 2. Politische Geographie der Balkan-Halbinsel. — 3. Das österreichische Küstenland, mit Skizze. — g) Zgodovina: 1. Die Jugenderziehung nach der Solonischen und Lykurgischen Verfassung. — 2. Die Verhältnisse Innerösterreichs zur Zeit Kaisers Friedrichs III. und Maximilians I. — 3. Die Türkenkriege unter Leopold I. und Karl VI. — hj Prostoročno risanje: Eine Zusammenstellung von Holzmodellen und ein Gypsmodell sind nach der Anschauung zu
zeichnen, die. Lichteteilen, der Selbst- und Schlagschatten anzugeben. — ij Lepopis: Zu schreiben sind mehrere volle Zeilen 1. in deutscher Current-schrift, 2. in englischer Cursiv- und 3. in der Rundschrift. — j) Nemščina: za kandidatinje, ki se hočejo usposobiti za pouk v francoskem jeziku: Der Frühling (eine Beschreibung).
Preskušno so razven jedne učiteljice prestale vse učit. moči z dobrim vspehom, kandidatinje za meščanske šole celo z odliko.
Popravek: V zadnjem poročilu glede izpitov pred mariborsko komisijo naj se proti koncu popravi : F er d. Reich (le za nemški učni jezi k) mesto: (s poskušnjo iz sloveniščine).
Iz Sežane. (Uradna okrajna učiteljska konferencija) bode 28. junija ob 10. uri do-poludne v Sežani. Dnevni red: 1. Poročilo nadzor-nikovo. 2. Poskus z učenci v pokončni pisavi. 3. Kako naj se v šoli goji ljubezen do materinščine, rojstve-nega kraja in domovine sploh. 4. Poročilo knjižnične komisije. 5. Volitev stalnega odbora in knjižnične komisije.
Iz Kamnika. (Uradna učiteljska konferencija za kamniški okraj) bode 17.julija ob 8. uri dopoltidne v Mengeši s6 sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo nadzornikovo. 2. Domači šolski okraj; poročevalec gospod Malenšek h Tuhinja. 3. Kako naj se druži oblikoslovje se številjenjem; poročevalec gospod Itecelj iz Jhana. 4. Poročilo odbora za oceno knjig otroške knjižnice; poročevalec g. Burnik. 5. Poročilo knjižničnega odbora, 6. Volitev odbora pod točko 4, 5 in stalnega za prihodnjo uradno konferencijo. 7. Predlogi, nasveti, ki pa naj vsaj teden poprej dopošljejo gospodu šolskemu nadzorniku.
Iz Istre. V pomislek zbranemu učiteljstvu pri zborovanji „Zaveze" v Kranji bi stavil nastopne
točke:
1.	„Zaveza" naj bi poskusila, da bi „Vdovsko podporno društvo v Ljubljani" pod posebnimi pogoji raztegnilo svoje delovanje tudi preko Kranjske, tako, da bi k velekoristnemu društvu pristopili tudi lehko učitelji s Primorske, Štajerske in znabiti tudi s Koroške.
Ako se pa to pri imenovanem društvu v Ljubljani ne da doseči, naj pa „Zaveza" skrbi, da se | jednako društvo osnuje za vse slovensko učiteljstvo. Sicer bode posamezna učiteljska društva priniorana delati na to. „Slovensko učit. društvo za koperski okraj" je vže začelo misliti na snovanje jednakega društva.
2.	j,Zaveza" naj pošlje peticijo o težnjah učiteljskega stanu glede na primerne in dostojne učiteljske plače naravnost naučnemu ministerstvu. Le-to ima moč, da zaukaže posameznim deželam na mero-
dajnem mestu, da one plačujejo svoje učitelje — po zakonu od države izdanem. Lepo pa prosim: nikar, da bi se komu, kakor sieer, ta pot tako čudna zdela. Ako niso še, kar bi nekateri lebko, bodo konečno razvideli, da so se baš oni motili, ki so drugače mislili in svetovali. Tudi zamere se ni treba bati. Sieer pa bi se o tej stvari, ako bi bilo treba, lebko dosti povedalo.
3. Za vse to delovanje je treba denarja in moči. Za-to pa:
aj Se naj nastanovi denarni fond Komensky, po svojih močeh. Iz tega fonda bi pokrivali potrebščine v „Zavezi".
b) „Zaveza" naj si dobi svojega odvetnika kateri bo opravljal vse take stvari, koje imajo pot na višje mesto, a da jih advokatski podpre.
„Zaveza" torej, ako hoče kaj doseči za pobolj-šanje gmotnega stanja učiteljstva, mora si postaviti neko tendencijo izpeljivo. Sicer pa je škoda naših potij in stroškov.
Takih mislij je torej tukajšnje učiteljstvo, posebno pa pisec teh vrstic, kar je kot zastopnik tudi vže nasvetoval — zaman.	Odbornik!*)
(Odlikovanje). Presvitli cesar podeli! je ministru za uk in bogočastje dr. Pavlu baronu Gautsch-u pl. F ran k en t h ur n u veliki križ Leopoldovega reda.
(Deželni zakoni) za ljudske in meščanske šole, koje je letos sprejel deželni zbor tirolski, dobili so Najvišje potrjenje.
(Priznanje) je dal izreči c. kr. dež. šolski svet štajerski nadučitelju Ivanu Kavklerju za referat pri lanski okrajni učiteljski koufereneiji.
(Šola za slepe otroke v Gradci.) V Odilijin zavod za slepce v Gradci se sprejemljejo novinci meseca junija in julija. Slepi otroci, ki imajo na Štajerskem domovinsko pravico, sprejem-
*) Ustregli smo Vašej želji, ker spoštujemo Vaše prepričanje. Ako in koliko pa so Vaši nasveti izpeljivi, o tem si svoje mnenje pridržujemo do primernega časa. — Srčno pozdravljeni! Uredn.
Ijejo se brezplačno. Prošnje za sprejem pošiljajo se ravnateljstvu Odilijinega zavoda za slepce v Gradci Leonhardstraße 110. Priložiti jim je: krstni list domovinski list in izkaz uboštva, ako se prosi za brezplačen sprejem ali za znižanje določene letnine, slednjič zdravniško spričevalo, v katerem je izkazano, da je prošnik v resnici slep, sicer pa zdrav ter sposoben za uk. O pogojih sprejema poroča natančneje. ravnateljstvo.
(Proslavo 300-letni ce J. A. Komenskega. Novi spomenik postavijo na oslavo 300-let,nice J. A. Komenskega v Iloficih na Moravskem. Spomenik odkrijejo na binkoštni pondeljek s sijajno slav-nostjo.
(Uč. društvo za Kranjski šol. okraj. P. n. vdeležnikom glavnega zborovanja „Zaveze" v Kranji!) Učit. društvo za kranjski šolski okraj izvolilo jo poseben „pripravljalni odsek", kojemu je naloga vse potrebno preskrbeti za Zavczino glavno zborovanje v Kranji. — Ker se je nadejati mnogobrojne vdeležbe, zajamčil je omenjeni odsek stanovanja v Kranji po vseh gostilnah in kar jih je bilo mogoče dobiti po zasebnih hišah. Gostiti vde-ležniki naj se torej blagovolijo oglašati za stanovanja pri načelniku pripravljalnega odseka, nadučitelju L. Jelene-u v Št. Juriji pri Kranji ter naj ob jednem vsaj do 3). t. m. gotovo izjavijo, ali se vdeleže binkoštno nedeljo opoliklne banketa, kuvert 1 gld.	Pripravljalni o d s e k.
Listnica
Uredništva: Gradivo za to številko nam je tako naraslo, da smo morali precej stavka odložiti za drugo pot. Prosimo torej dotične sotrudnike potrpljenja !
Upravništva: Vse tiste p. n. naročnike, kateri nam za tekoče leto niso še nič naročnine poslali ali kateri so še od preje kaj na dolgu ter so vže račune prejeli, vljudno prosimo, da se nas 1. prih. meseca gotovo spomnijo.
Razpisi natečajev.
Učiteljska služba.
Na trirazrednici v L a p o r j a h se umešča učitelj -sko mesto z dohodki IV. plačilnega reda.
Prosilci naj svoje redno obložene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani vložijo predpisanim potem do 15. junija t. 1. krajnemu šolskemu svetu v Lapor j ah, pošta Slov. Bistrica.
Okr. š. svet Slov. Bistrički, 7. maja 1892.
Predsednik: Marek s. r.
St. 420.
Razpis učiteljskih služeb.
V tem okraji se s tem razpisuje:
a)	mesto učiteljice na četirirazredniei v B o v c i in
b)	mesto učitelj a-voditelj a na jednorazr. na Li v k u. Prosilci pod b) morajo biti sposobni, učiti tudi
veronauk. Dohodki obeh mest so III. plačilne vrste.
Prošnje s postavnimi spričevali naj se vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov po razglašenji razpisa v časniku „Osservatore Triestino" po predpostavljenih oblastnih.
0. kr. okr. šolski svet v Tominu, 3. maja 1892.
Predsednik: Marenzi s. r.
Vsebina. I. Četrta skupščina „Zaveze slov. učit. društev" v Kranji. — II. Naše kmečko dekle pa ljudska šola. (Za nagrado.) (Konec.) — III. Stalni okrajni šolski nadzorniki. — IV. Statistični podatki iz zadnjega ljudskega štetja. — V. Društveni vestnik. — VI. Dopisi in drage vesti. — Listnica. — VII. Natečaji.
hitsuiik [u vložnik: „Zaveza"
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J, Otorepec.)