kronika 72 � 2024 2 | 219–2461.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/kronika.72.2.02 cc by-sa Jaka banfi� Celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo IZVLEČEK Celjski grofje so bili dejavni tako v posvetni kot cerkveni politiki. Najpomembnejši orodji za poseganje v cerkveno politiko sta bili patronatna pravica in odvetništvo nad določeno cerkveno ustanovo. Patronat jim je omogočal kadrovati v cerkvenih ustanovah, tako da so na proste cerkvene službe predlagali duhovnike iz vrst lastne klientele, odvetništvo pa upravljati s cerkveno posestjo ter iz tega naslova uživati pripadajoče oblastne pravice in prihodke. Njihov ugled in vpliv v Cerkvi oziroma njenih ustanovah je krepilo tudi številno cerkveno dobrotništvo, ki jim je prineslo mnogo koristi, ne nazadnje pokop v samostanih. KLJUČNE BESEDE celjski grofje, cerkev, srednji vek, dobrotništvo ABSTRACT THE COUNTS OF CILLI AND THE TOOLS OF CHURCH POLITICS: PATRONAGE, ADVOCACY AND BENEFACTION The Counts of Cilli engaged in both secular and church politics. Two of the most important tools that they used to wield their influence on church politics were the right of patronage and advocacy over church institutions. Patronage enabled them to fill vacant ecclesiastic offices with priests from the ranks of their clientele, and advocacy allowed them to administer church property as well as exercise patrimonial rights and draw revenues arising therefrom. They further strengthened their reputation and influence in the Church or, rather, its institutions through generous service as benefactors of the Church, which earned them numerous benefits, not least being buried in monasteries. KEY WORDS Counts of Cilli, Church, Middle Ages, benefaction, advocacy, patronage, monasteries � dr., asistent z doktoratom, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija, jaka.banfi@nms.si, ORCID: 0000-0002-3579-2234 220 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo UVOD Celjski grofje so bili spretni v politiki, tako v posvetni kot cerkveni. Znali so izkoristiti svoj položaj patronov, odvetnikov ter dobrotnikov Cerkve in njenih ustanov (zlasti na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem in zahodnem Koroškem), da so tudi v cerkvenih zadevah širili svoj vpliv, utrjevali svoj družbeni položaj in se promovirali. Celjskemu sodelovanju s cerkvenimi ustanova- mi lahko sledimo globoko v žovneško obdobje, ko so kot razmeroma vplivni plemiči v Savinjski dolini nastopali kot odvetniki benediktinskega samostana v Gornjem Gradu, domnevno že od njegove ustanovitve leta 1140, in odvetniki ter pa- troni braslovške župnije.1 Kot odvetniki omenje- nega samostana so sicer prvikrat zabeleženi leta 1228,2 kot patrone in odvetnike braslovške župni- je pa jih prvič srečamo leta 1237, ko sta jim bila ponovno (!) potrjena patronat in odvetništvo nad braslovško župnijo, ki so ju imeli že njihovi pred- niki (tj. vsaj Gebhard II. Žovneški).3 Prvo znano dejanje dobrotništva pa je iz leta 1261.4 Patrona- ti, odvetništvo in dobrotništvo so se zelo pove- čali v celjskem obdobju, sploh v času Hermana II. Celjskega (poglavar družine v letih 1385–1435). Kopičenje patronatov in odvetništev je premo sorazmerno z družbenim vzponom in teritorial- no ekspanzijo celjskih grofov. Dobrotništvo pa je po drugi strani premo sorazmerno še s pove- čevanjem njihovega premoženja. Končni rezultat žovneško-celjske »cerkvene politike« so štiri usta- novitve samostanov, več ustanovitev cerkvá in ka- planij, več kot trideset patronatov in odvetništev nad cerkvenimi ustanovami, številne donacije in dotacije cerkvenim ustanovam ter mnoge in- vesticije v cerkvene objekte. Povsem altruistično dobrotništvo ni bilo; Cerkev je grofom povrnila najmanj s skrbjo za njihov dušni blagor. Odnosi žovneško-celjske rodbine s Cerkvijo in njenimi ustanovami so bili celotno zgodovino obstoja rodbine v povprečju dobri. Odstopanja od tega povprečja so redka. Eno bolj opaznih je okoli leta 1255, v času četrte generacije Žovneških, tj. bratov Gebharda IV., Konrada II., Leopolda II. in Ulrika I. (živeli okvirno med letoma 1220 in 1291), ki so se huje pregrešili zoper gornjegrajski samostan.5 Končni rezultat njihovih prestopkov je 1 Kdaj so Žovneški postali odvetniki gornjegrajskega sa- mostana, ni znano. Mlinarič, Celjani, str. 126, domneva, da bi to lahko bili že od ustanovitve samostana. 2 CKL, št. 17; CKSL, 1228. 3 CKL, št. 24; CKSL, 1237 IX 29. 4 CKL, št. 30; CKSL, 1261 V 11. Gre za podaritev gornine od vinograda špitalu sv. Antona v Špitaliču v Tuhinjski do- lini. 5 CKL, št. 28; CKSL, 1255 II 21. bila začasna izguba odvetništva nad omenjenim samostanom in (domnevna) predaja patronata nad braslovško župnijo samostanu kot povračilo za storjeno škodo.6 Odnose z gornjegrajskimi be- nediktinci je dokončno zgladil šele (bodoči) prvi celjski grof Friderik I. Žovneško-Celjski okoli leta 1332.7 Od takrat je imel samostan mir pred njego- vo družino. Prej omenjeni bratje Žovneški pa so enkrat pred letom 1264 prišli v kratkotrajen spor s krško škofijo, ker so si neupravičeno lastili grad Albeck na Koroškem.8 PATRONATNA PRAVICA IN ODVETNIŠTVO Patronatna pravica in odvetništvo sta bi- la izredno močna instrumenta za kadrovanje v cerkvenih ustanovah ter za upravljanje z njimi oziroma njihovim gospostvom. Izkoriščanje od- vetništva je zelo opazno pri goriških grofih, ki so ga izkoristili do te mere, da so si ustvarili lastno kneževino oziroma deželo.9 Patronatna pravica ali na kratko patronat je pravica predlagati (prezentirati) in potrditi (kon- firmirati) kandidata na prosto cerkveno službo (na primer za kaplana, vikarja, župnika) v cerkve- ni ustanovi (na primer v župniji, tj. v njeni ma- tični ali hčerinski cerkvi). Sestoji iz dveh pravic: 1) pravice predlagati (ius praesentandi) in 2) pra- vice potrditi (ius confirmandi) kandidata. Če ima določena oseba obe pravici, pravimo, da ima polni patronat (patronatus pleno iure). Patronat- ni pravici sta lahko tudi ločeni, in sicer tako, da ima ena oseba pravico predlagati in druga oseba pravico potrditi kandidata. Potrditveno pravico je imel praviloma visoki cerkveni dostojanstvenik (papež, metropolit, škof, predstojnik samostana), redkeje župnik, predlagalno pravico pa lahko tu- di posvetna oseba. To pravico je Cerkev pogosto podeljevala teritorialnim zemljiškim gospodom (visokemu in višjemu plemstvu, tj. knezom, gro- fom, gospodom)10 na podlagi njihove teritorialne oblasti. Patronat je bilo mogoče tudi zastaviti in zapustiti oziroma podedovati, a le s pristankom za to pristojnega škofa oziroma papeža.11 6 CKL, št. 24, 48, 53, 60, 120, 141, 142, 143, 144. Patronat so Žovneški večkrat podarili gornjegrajskemu samostanu, a dokončno se mu je odpovedal šele Friderik I. Žovne- ško-Celjski leta 1332. Gl. tabelo 1 v pričujoči razpravi. 7 CKL, št. 141, 142, 143, 144. 8 CKL, št. 37, 38, 40, 41. Spor je bil zglajen leta 1265. 9 Podrobneje o tem v Štih, Goriški, str. 10–33. 10 Podrobneje o ustroju srednjeveškega plemstva v Banfi, Nekaj o položaju, in Banfi, Klientela, str. 27–30. 11 Podrobneje o patronatu v Höfler, O prvih cerkvah, str. 28–34. 221 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo Celjski grofje so do leta 1456 nabrali več kot 30 patronatov nad župnijami in cerkvámi na Spo- dnjem Štajerskem, Kranjskem in zahodnem Ko- roškem. Na Kranjskem in zahodnem Koroškem so jih veliko podedovali po leta 1418 izumrlih or- tenburških grofih. Primer celjskih grofov nazor- no kaže, kako pomembno orodje je bil patronat za poseganje v cerkvene zadeve, saj so v nekate- rih pomembnih župnijah očitno kadrovali in za župnike predlagali ljudi iz svoje vazalne in urad- niške klientele, prvenstveno člane svoje dvorne kapele in dvorne pisarne. Tak očiten primer je laška župnija, ki je bila izredno pomembna, saj je bila sedež savinjskega arhidiakonata in izredno bogata. Laški župniki so bili po letu 1330 pravilo- ma celjski vazali oziroma njihovi visoki dvorni uradniki.12 Odvetništvo ali advokatura (advocatura; Vog­ tei) je zastopništvo cerkvene ustanove, na primer župnije, škofije ali samostana, v posvetnih zade- vah pred sodiščem ter upravljanje z njeno po- sestjo in premoženjem. Podobno kot patronat je Cerkev teritorialnim zemljiškim gospodom od- vetništvo podeljevala na podlagi njihove terito- rialne oblasti. Lahko je bilo zvezano z določenim zemljiškim gospostvom, kar pomeni, da je bil po- sestnik gospostva tudi odvetnik cerkvene ustano- ve, ki je ležala na ozemlju gospostva. Odvetniki so kot zastopniki cerkvene ustanove upravljali z zaupano posestjo (na primer z grofijo, zemlji- škim gospostvom, gradovi, hubami) in nanjo ve- zanimi organi oziroma uradi (na primer z nižjim (patrimonialnim) in višjim (deželskim, krvnim) sodiščem, zemljiškogosposkim uradom itd.) ter uživali različne, na odvetništvo vezane pravice in prihodke. Odvetniki so bili tudi zaščitniki cerkve- ne ustanove. Tako kot patronatne pravice je bilo mogoče kopičiti odvetništva. Odvetništvu pravi- mo tudi posvetni patronat (patronatus temporalis), tj. patronat nad posvetnimi zadevami.13 Patronat nad cerkvenimi ustanovami pa je znan kot du- hovni patronat (patronatus spiritualis).14 12 Gl. tabelo 4 v tej razpravi. 13 V tem primeru temporalis pomeni posveten, tuzemeljski, in ne časoven. 14 Podrobneje o odvetništvu v Höfler, O prvih cerkvah, str. 29–34; Andermann, Bünz, Kirchenvogtei, str. 9 sl. Gl. tu- di Kos, Vitez in grad, str. 27–29; Vilfan, Pravna zgodovina, str. 116; Štih, Simoniti, Na stičišču, str. 133. Najbolj znan primer odvetništva, ki so ga imeli celjski grofje, je nad gornjegrajskim bene- diktinskim samostanom. Od leta 1372 so bili ce- lo dedni odvetniki omenjenega samostana.15 Še zdaleč pa to ni bilo njihovo edino odvetništvo. V sledečih dveh tabelah so navedeni patrona- ti in odvetništva celjskih grofov, a smo se zaradi preglednosti omejili le na župnijske (matične) in hčerinske (podružnične) cerkve. Vseh ne more- mo potrditi s pisnimi viri, jih pa lahko predpos- tavljamo na podlagi teritorialne oblasti grofov v določeni regiji, sploh če velja pravilo, da sta bila patronat in odvetništvo nad cerkveno ustanovo zvezana s posedovanjem zemljiškega gospostva, na ozemlju katerega je ustanova ležala. Kot je raz- vidno, je večina cerkvá sodila v oglejsko cerkveno pokrajino, manjše število pa v salzburško. To in pa dejstvo, da so celjski grofje imeli veliko fevdov od oglejskega patriarhata, postavlja Oglej v polo- žaj ene najpomembnejših, če že ne najpomemb- nejše cerkvene ustanove, s katero so Celjski imeli opravka.16 Iz darovnice ogrskega kralja Sigismunda Luk- semburškega za Hermana II. Celjskega iz leta 1399, s katero ga je ustvaril za zagorskega grofa in mu podelil zagorsko grofijo (komitat oziroma županija sui generis, ustvarjena po vzoru grofij v nemškem cesarstvu in ne drugih komitatov ozi- roma županij na Ogrskem!)17 v Slavoniji, pa je raz- vidno, da so Celjski prejeli patronatne pravice za vse cerkve v Zagorju.18 Za konec tega poglavja naj omenimo, da so leta 1440 po zaslugi ogrske kralji- ce Elizabete Luksemburško-Habsburške, hčerke Barbare Celjsko-Luksemburške, dobili celo pat- ronat nad zagrebško škofijo.19 15 CKSL, 1372 IX 30. 16 V mislih imamo zemljiška gospostva, mesta in gradove. Za podatke o tem gl. v Kosi, Grajska politika; Banfi, Klien­ tela, str. 300–304; Slovenski zgodovinski atlas, str. 89–91 (av- tor besedila in zemljevidov: Miha Kosi). 17 Podrobneje o tem v Banfi, Nekaj o položaju, str. 35. 18 CKSL, 1397 VIII 14; CKSL, 1397 VIII 17; CKSL, 1399 I 27; CKSL, 1399 III 9. Gl. tudi Klaić, Zadnji knezi, str. 25–32. 19 CKSL, 1440 X 1; CKSL, 1440 XII 6; Kosi, Celjski. 222 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 20 21 22 23 24 25 26 20 Höfler, O prvih cerkvah, str. 122–123; KLA, Porcia, Herr- schaftsarchiv, 1426 IV 21. 21 Höfler, Gradivo, str. 146; Höfler, O prvih cerkvah, str. 270– 271. 22 CKL, št. 24, 48, 52, 53, 60, 70, 140, 141, 142, 143, 144, 156; Oro- žen, Das Bisthum IV, str. 5–15; Höfler, O prvih cerkvah, str. 337–338. 23 CKL, št. 24; LNŠAL, št. 111. Gl. tudi Höfler, O prvih cerkvah, str. 337–338. 24 Höfler, O prvih cerkvah, str. 335–337. 25 CKL, št. 190. Zdi se, da ne gre za klasično patronatno pravico, ampak zgolj za posredovanje Friderika I. Žov- neškega (Celjskega) pri oglejskem patriarhu, da imenuje Henrika, sina Filipa iz Ljubljane, za župnika. 26 CKL, št. 190. 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 27 Höfler, O prvih cerkvah, str. 231. 28 Höfler, O prvih cerkvah, str. 265–266. 29 Höfler, O prvih cerkvah, str. 267–268; CKSL, 1383 XI 25. 30 Höfler, O prvih cerkvah, str. 122–123. 31 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 32 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 33 Höfler, O prvih cerkvah, str. 334–335; Orožen, Das Bisthum III, str. 419; Regest v Otorepec, Gradivo, št. 1254. 34 Höfler, O prvih cerkvah, str. 122–123. 35 Höfler, O prvih cerkvah, str. 122–123. 36 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 37 Höfler, Gradivo, str. 161–162; Höfler, O prvih cerkvah, str. 267–268. 38 Höfler, Gradivo, str. 158; Höfler, O prvih cerkvah, str. 267– 268. Tabela 1: Župnijske (matične) cerkve na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in v ogrskem komitatu (grofiji) Zagorje, nad katerimi so imeli celjski grofje dokazano ali domnevno (*) patronatne pravice in/ali odvetništvo. Župnijska cerkev Župnija in sedež cerkve Dežela ali komitat Patronat (ius presentandi) in/ali odvetništvo Potrditev prezentacije (ius confirmandi) Obdobje Sv. Martin Baldramsdorf Koroška Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145620 Sv. Mihael Bloke Kranjska Patronat* Morda ribniška župnija 1418–145621 Marijino vnebovzetje Braslovče Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat; gornjegrajski samostan Pred 1237–1332 (patronat);22 Pred 1237–1456 (odvetništvo)23 Sv. Danijel Celje Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1333–145624 Sv. Marija Cerklje Kranjska Patronat25 Oglejski patriarhat 133926 Sv. Jurij Čatež ob Savi Kranjska Patronat* Oglejski patriarhat 1434–145627 Sv. Križ Dobrepolje Kranjska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat (morda ribniška župnija) 1418–145628 Marijino vnebovzetje Fara/Kostel Kranjska Patronat Odvetništvo Ribniška župnija 1418–145629 Sv. Jurij Feistritz an der Drau Koroška Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145630 Sv. Martin Feistritz an der Gail Koroška Patronat* Odvetništvo* Ni znano 1418–145631 Sv. Danijel Goldenstein Koroška Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145632 Sv. Jurij Gotovlje Štajerska PatronatOdvetništvo* Oglejski patriarhat Mnogo pred 1362 do 145633 Sv. Marija Kamering Koroška Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145634 Sv. Ulrik Kellerberg Koroška Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1418–145635 Sv. Martin Kirchbach Koroška Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145636 Sv. Jernej Kočevje Kranjska Patronat Ribniška župnija 1418–145637 Sv. Janez Krstnik Kočevska Reka Kranjska Patronat Odvetništvo Ribniška župnija 1418–145638 223 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 39 40 41 42 43 44 45 46 39 Höfler, O prvih cerkvah, str. 241. 40 Celjski bi lahko bili odvetniki kranjske župnije kot zas- tavni imetniki kranjskega gospostva med letoma 1363 in 1421, vendar neposrednega dokaza za to predpostavko nimamo. 41 Höfler, Gradivo, str. 39; Höfler, O prvih cerkvah, str. 219. 42 CKSL, 1399 I 27; CKSL, 1399 III 9. 43 CKSL, 1392 XII 28; CKSL, 1393 II 5; CKSL, 1415 I 23; RG III, 00971. 44 CKSL, 1392 XII 28; CKSL, 1393 II 5; CKSL, 1415 I 23; RG III, 00971; Orožen, Das Bisthum IV, str. 13, 15; Höfler, O prvih cerkvah, str. 353. 45 Höfler, Gradivo, str. 215; Höfler, O prvih cerkvah, str. 285– 286. 46 Höfler, Gradivo, str. 215. 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 47 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 48 Höfler, O prvih cerkvah, str. 277–278. 49 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 50 Höfler, Gradivo, str. 52; Höfler, O prvih cerkvah, str. 220. 51 Höfler, O prvih cerkvah, str. 348. 52 Höfler, Gradivo, str. 59; Höfler, O prvih cerkvah, str. 225– 226; CKSL, 1394 VI 10. 53 Höfler, O prvih cerkvah, str. 122–123. 54 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 55 Höfler, Gradivo, str. 157; Höfler, O prvih cerkvah, str. 267– 268. 56 Höfler, O prvih cerkvah, str. 122–123. 57 Höfler, O prvih cerkvah, str. 272–273. 58 CKL, št. 187 (ob zastavi gradu Planina leta 1339). 59 CKSL, 1364 V 18. Sv. Peter Komenda (na Gorenjskem) Kranjska Odvetništvo Malteški viteški red (Ivanovci) 1329–145639 Sv. Kancijan in tovariši Kranj Kranjska Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1363–142140 Sv. Marija Kranjska Gora Kranjska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1418–145641 Sv. Nikolaj Krapina Zagorje Patronat Zagrebška škofija 1399–145642 Blažena Devica Marija Krško Kranjska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat Pred 1392–145643 Sv. Martin Laško Štajerska Patronat Oglejski patriarhat Pred 1392–145644 Marijino vnebovzetje Leskovec pri Krškem Kranjska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat Pred 1392–1456 (patronat);45 1368–1456 (odvetništvo)46 Marijino vnebovzetje Lieseregg Koroška Patronat* Odvetništvo* Salzburška nadškofija 1418–145647 Sv. Janez Krstnik Mirna Kranjska Odvetništvo* Morda šentrupertska župnija 1339–145648 Sv. Tiburcij Molzbichl Koroška Patronat Odvetništvo Salzburška nadškofija 1418–145649 Sv. Andrej Mošnje Kranjska Patronat Odvetništvo* Od 1394 radovljiška župnija 1418–145650 Sv. Jurij Mozirje Štajerska Odvetništvo Patronat* Oglejski patriarhat 1322–145651 Sv. Peter Naklo Kranjska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat (do 1394); Radovljiška župnija (od 1394) 1418–145652 Sv. Jernej Nikelsdorf Koroška Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145653 Sv. Ulrik Ortenburg Koroška Patronat Salzburška nadškofija 1418–145654 Sv. Peter in Pavel Osilnica Kranjska Patronat Odvetništvo Ribniška župnija 1418–145655 Sv. Paternion Paternion Koroška Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145656 Sv. Marjeta Planina pri Sevnici Štajerska Patronat* Odvetništvo* Oglejski patriarhat ali cerkniška župnija Po 1363–145657 (odvetništvo morda že 1339)58 Marijino rojstvo Polhov Gradec Kranjska Odvetništvo Oglejski patriarh 1364–145659 224 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 60 61 62 63 64 65 66 67 60 Höfler, O prvih cerkvah, str. 333–334. 61 CKSL, 1392 XII 28; CKSL, 1393 II 5; RG III, 00971; Höfler, O prvih cerkvah, str. 357–358. 62 Höfler, Gradivo, str. 43; CKSL, 1394 VI 10. 63 Höfler, Gradivo, str. 154; Höfler, O prvih cerkvah, str. 266– 267; CKSL, 1383 XI 25; CKSL, 1427 IX 1 (patronat za kapla- na). 64 CKSL, 1392 XII 28; CKSL, 1393 II 5; CKSL, 1415 I 23; RG III, 00971; Höfler, O prvih cerkvah, str. 366. 65 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 66 Höfler, O prvih cerkvah, str. 320–321. 67 Höfler, Gradivo, str. 169; Höfler, O prvih cerkvah, str. 264. 68 69 70 71 72 73 74 75 68 Höfler, Gradivo, str. 142–143; Höfler, O prvih cerkvah, str. 269–270; CKSL, 1394 VI 10. 69 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 70 Höfler, O prvih cerkvah, str. 344. 71 CKSL, 1392 XII 28; CKSL, 1393 II 5; CKSL, 1415 I 23; RG III, 00971; Höfler, Gradivo, str. 195; Höfler, O prvih cerkvah, str. 276–277. 72 CKSL, 1369 I 10 (originalna listina iz 1368 ali prej se ni ohranila); Höfler, O prvih cerkvah, str. 342. Celjski grofje so dobili patronat zgolj za eno prezentacijo! 73 CKSL, 1352 II 19. 74 Höfler, O prvih cerkvah, str. 320–321. 75 Höfler, Gradivo, str. 75; Höfler, O prvih cerkvah, str. 240. Sv. Marjeta Polzela Štajerska Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1288/1358–145660 Sv. Martin Ponikve Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat Pred 1392– 145661 Sv. Peter Radovljica Kranjska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145662 Sv. Štefan -papež in mučenec Ribnica (na Dolenjskem) Kranjska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145663 Sv. Križ Rogaška Slatina Štajerska Patronat Oglejski patriarhat Pred 1392–145664 Sv. Jurij Sagritz Koroška Patronat Odvetništvo Ni znano 1418–145665 Sv. Peter Sankt Peter im Holz Koroška Patronat Ni znano 1418–1456 Sv. Vid Sankt Veit an der Glan Koroška Patronat Salzburška nadškofija 1418–1456 Sv. Jernej Apostol Slovenska Bistrica Štajerska Odvetništvo Ženski dominikanski samostan v Studenicah 1368–145666 Sv. Križ (danes Sv. Jožef) Stari trg ob Kolpi Kranjska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1418–145667 Sv. Jurij Stari trg pri Ložu Kranjska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat (do 1394); Ribniška župnija (od 1394) 1418–145668 Sv. Jurij Sternberg/Strmec Koroška Patronat Odvetništvo Salzburška gnadškofija 1418–145669 Sv. Peter in Pavel Steuerberg Koroška Patronat Odvetništvo Salzburška nadškofija 1418–1456 Sv. Martin Šalek (danes Velenje) Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1398–145670 Sv. Rupert Šentrupert na Dolenjskem Kranjska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat Pred 1392–1456 (morda že od 1336)71 Sv. Jurij Škale Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat Zgolj 1368 (patronat);72 Vsaj od 1352–1456 (odvetništvo)73 Sv. Martin Šmartn na Pohorju Štajerska Odvetništvo* Ženski dominikanski samostan v Studenicah 1368–145674 Sv. Martin Šmartno pod Šmarno goro Kranjska Patronat* Kranjski arhidiakonat 1393–145675 225 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 76 77 78 79 80 81 82 83 84 76 Höfler, O prvih cerkvah, str. 343. 77 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 78 Höfler, O prvih cerkvah, str. 281–282. 79 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 80 CKSL, 1397 VIII 14; CKSL, 1397 VIII 17. 81 CKSL, 1397 VIII 14; CKSL, 1397 VIII 17. 82 CKSL, 1392 XII 28; CKSL, 1393 II 5; CKSL, 1415 I 23; RG III, 00971; Höfler, O prvih cerkvah, str. 238–239. 83 Höfler, O prvih cerkvah, str. 351; CKSL, 1363 IV 6; CKSL, 1363 X 25; CKSL, 1364 IV 11. 84 CKSL, 1397 VIII 14; CKSL, 1397 VIII 17. 85 86 87 88 89 90 91 85 Höfler, O prvih cerkvah, str. 137. 86 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 87 Höfler, Gradivo, str. 47; Höfler, O prvih cerkvah, str. 215– 216; CKSL, 1394 VI 10. 88 Höfler, O prvih cerkvah, str. 244. 89 Kot domnevni ustanovitelji cerkve. Gl. Orožen, Zgodovi­ na Celja, str. 157. 90 Kot domnevni ustanovitelji cerkve. Gl. Orožen, Zgodovi­ na Celja, str. 157. 91 Kot domnevni ustanovitelji cerkve. Gl. Orožen, Zgodovi­ na Celja, str. 157. Sv. Mihael Šoštanj Štajerska Odvetništvo* Škalska župnija (do 1434); gornjegrajski samostan (od 1434) 1329–145676 Sv. Marija Špital ob Dravi Koroška Patronat Odvetništvo* Salzburška nadškofija 1418–145677 Sv. Marija Trebnje Kranjska Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1367–145678 Sv. Križ Tweng Koroška Patronat Odvetništvo Salzburška nadškofija 1418–145679 Sv. Nikolaj Varaždin Zagorje Patronat Zagrebška škofija 1397–145680 Sv. Marko Evangelist Vinica Zagorje Patronat Zagrebška škofija 1397–145681 Sv. Marjeta Vodice Kranjska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat Pred 1392–145682 Sv. Jernej Vojnik Štajerska Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1363–145683 Sv. Marija (danes Sv. Vid) Vrbovec Zagorje Patronat Zagrebška škofija 1397–145684 Sv. Nikolaj Vuzenica Štajerska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1377–145685 Sv. Lenart Weißenstein Koroška Patronat Odvetništvo Salzburška nadškofija 1418–145686 Sv. Jurij Zgornje Gorje Kranjska Patronat Odvetništvo Kranjski arhidiakonat (do 1394); radovljiška župnija (od 1394) 1418–145687 Marijino vnebovzetje Zgornji Tuhinj Kranjska Odvetništvo* Kamniška župnija 1418–145688 Tabela 2: Hčerinske (podružnične) cerkve na Štajerskem in Kranjskem, nad katerimi so imeli celjski grofje dokazano ali domnevno (*) patronatne pravice in/ali odvetništvo. Hčerinska cerkev Sedež cerkve Matična cerkev (župnija) in njen sedež Dežela Patronat (ius presentandi) in/ali odvetništvo Potrditev prezent cije (ius confirmandi) Obdobje Sv. Lenart Bela Peč Sv. Kancijan v Kranjski Gori Kranjska Patronat* Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1418–1456 Sv. Andrej Celje Sv. Danijel v Celju Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat Do 145689 Sv. Duh Celje Sv. Danijel v Celju Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat Do 145690 Sv. Maksimilijan Celje Sv. Danijel v Celju Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat Do 145691 226 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 92 93 94 95 96 97 98 99 100 92 Kot domnevni ustanovitelji cerkve. Gl. Orožen, Zgodovi­ na Celja, str. 157. 93 Höfler, O prvih cerkvah, str. 367–368. 94 Höfler, O prvih cerkvah, str. 138. 95 Höfler, O prvih cerkvah, str. 359–360. 96 Höfler, O prvih cerkvah, str. 364. 97 Höfler, O prvih cerkvah, str. 138; Otorepec, Gradivo, št. 1183. 98 Höfler, O prvih cerkvah, str. 367. 99 Höfler, O prvih cerkvah, str. 239–240. 100 Höfler, O prvih cerkvah, str. 239–240. 101 102 103 104 105 106 107 108 101 Höfler, O prvih cerkvah, str. 348; Orožen, Das Bisthum II/2, str. 129–137. 102 Domnevno, glede na to, da so celjski grofje od leta 1336 posedovali Podsredo. 103 Höfler, O prvih cerkvah, str. 334. 104 Höfler, O prvih cerkvah, str. 365. 105 Höfler, O prvih cerkvah, str. 354–355. 106 Höfler, O prvih cerkvah, str. 354–355. 107 Höfler, O prvih cerkvah, str. 331–332. 108 Höfler, O prvih cerkvah, str. 365. Sv. Nikolaj Celje Sv. Danijel v Celju Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat Do 145692 Cerkev Sv. Lenarta Drevenik Sv. Križ pri Rogaški Slatini Štajerska Patronat* Odvetništvo* Oglejski patriarhat Pred 145693 Devica Marija na Kamnu pri Vuzenici Sv. Nikolaj v Vuzenici Štajerska Patronat Odvetništvo* Vuzeniška župnija 1383–145694 Sv. Nikolaj Lemberg pri Šmarju Sv. Martin v Ponikvi (do 1335) Štajerska Patronat Odvetništvo Verjetno oglejski patriarhat Pred 1262–145695 Sv. Janez Krstnik Podsreda Sv. Mihael v Pilštanju Štajerska Patronat* Odvetništvo* Krški škof 1338–145696 Sv. Jernej Ribnica na Pohorju Sv. Nikolaj v Vuzenici Štajerska Patronat Odvetništvo Vuzeniška župnija Neznano od kdaj do 145697 Sv. Jernej Rogatec Sv. Križ v Rogaški Slatini Štajerska Patronat Odvetništvo Oglejski patriarhat 1301–145698 Sv. Urh Smlednik Sv. Marjeta v Vodicah Štajerska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat Pred 1392–1456 (patronat);99 1329–1456 (odvetništvo)100 Sv. Marija Solčava Sv. Jurij v Mozirju Štajerska Odvetništvo* Patronat* (nad kaplanijo) Gornjegrajski samostan 1322–1456101 Žalostna Mati Božja Stara Sveta gora nad Podsredo Sv. Janez Krstnik v Podsredi Štajerska Patronat* Odvetništvo* Oglejski patriarhat ali podsreška župnija 1336–1456102 Sv. Andrej Andraž nad Polzelo Sv. Marjeta v Polzeli Štajerska Odvetništvo* Ni znano 1288–1456103 Sv. Janez Krstnik Vinška Gora (pri Velenju) Sv. Martin v Šaleku Štajerska Patronat* Odvetništvo* Ni znano Ni znano Mati Božja Šmarna gora Sv. Marjeta v Vodicah Kranjska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1392–1456 Sv. Marija Zagorje (pri Pilštanju) Sv. Mihael v Pilštanju Štajerska Patronat* Odvetništvo* Gornjegrajski samostan Neznano od kdaj do 1456104 Sv. Egidij Zidani Most Sv. Martin v Laškem Štajerska Patronat Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1336–1456 (odvetništvo);105 1423–1432 (patronat);106 Sv. Nikolaj Žalec Sv. Peter v Šempetru Štajerska Odvetništvo* Oglejski patriarhat 1322–1456107 Sv. Jakob Žusem Sv. Mihael v Pilštanju (do 1394); Sv. Jakob v Žusmu (od 1394) Štajerska Odvetništvo* Gornjegrajski samostan 1364–1456108 227 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo CERKVENO DOBROTNIŠTVO Cerkveno dobrotništvo (na tem mestu ni- mamo v mislih dobrotništva Cerkve, ampak do Cerkve) lahko razumemo kot podporo določene cerkvene ustanove oziroma, gledano širše, kot ravnanje v korist Cerkve.109 Motivi srednjeveških dobrotnikov so bili različni, prenagljeno pa bi bi- lo, če bi v vseh primerih govorili o čistem altruiz- mu, ko dobrotnik od obdarovane ustanove (ali ne nazadnje Boga) ni pričakoval ničesar v zameno za svoje dobrotništvo, dasiravno čistih religioznih vzgibov ne moremo izključiti. Neredko je dobrot- nik daroval namensko za dušni blagor zase in/ali za svojo rodbino, za kar je lahko obdarovana cer- kvena ustanova poskrbela s številčno (ne)ome- jenimi in datumsko (ne)določenimi branji maš, molitvami, večnimi lučmi ter drugimi cerkvenimi obredi.110 Večje ali dlje časa trajajoče dobrotništvo se je lahko dobrotniku povrnilo v obliki imetja kanoničnih pravic (na primer patronata ali od- vetništva), častnega članstva v cerkvenem redu, pravice do pokopa na posvečenem kraju (v cerkvi ali samostanu) itd. Ne nazadnje je lahko dobrot- nik upal, da mu bo dobrotništvo povrnil Bog tudi brez posredovanja Cerkve, in to že na zemlji ali v nebesih. V dobi celjskih grofov je bilo cerkveno dob- rotništvo običajno; plemstvo, meščani in ce- lo podložniki so lahko vsak po svojih željah in zmožnostih na zelo različne načine obdarovali cerkvene ustanove. V mislih imamo predvsem vsebinsko različne beneficije, donacije, dotacije, pitancije in volila.111 K temu lahko prištejemo tudi ustanovitve in fundacije112 cerkvenih ustanov, na primer kaplanij, kapel, cerkvá in samostanov ali cerkveno vodenih špitalov (hospicev),113 kar pa so 109 Temeljna razprava o cerkvenem dobrotništvu srednjeve- škega plemstva in meščanstva z današnjega slovenskega ozemlja: Kos, Plemiška darovanja. 110 Gl. tudi Mlinarič, Celjani, str. 125–126. Podrobneje o tem v Kos, Plemiška darovanja, str. 36–46. 111 Beneficij je za trajno ustanovljena cerkvena služba oziro- ma opravilo (= obred), ki se plačuje iz za to namenjenega vira. Beneficij prinaša korist ustanovi in ustanovitelju. Donacija je kakršnokoli sredstvo, podarjeno določeni ustanovi. Donirali so lahko tudi osebe – podložnike. Do- tacija je praviloma denarno sredstvo, podarjeno določe- ni ustanovi. Pitancija je priboljšek pri hrani in pijači ob posebnih priložnostih. Volilo je tisto, kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za de- diča. Osnovne razlage omenjenih pojmov so v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. 112 Fundacije so materialna sredstva, namenjena za usta- novitev ali vzdrževanje kake ustanove. Ustanovitev brez ustrezne fundacije v praksi ni mogoča. 113 Podrobneje o srednjeveških špitalih (hospicih), tudi z ozirom na slovenski prostor, v Kosi, Potujoči srednji vek, str. 198–204. si lahko privoščili le bogati. Ustanovitev samosta- na ali cerkve ni nujno najiskrenejši izraz cerkve- nega dobrotništva, je pa zagotovo najopaznejši. Naročila za izgradnjo oltarjev in drugih manjših sakralnih objektov lahko ravno tako štejemo za ustanovitve. Po vsebini so donacije odraz časa: gre predvsem za podaritev posesti (zlasti hub),114 činža115 (zlasti desetin), prihodkov od česa itd. Iz- raz dobrotništva so tudi podelitve privilegijev, tj. posebnih pravic, ki jih je določeni cerkveni usta- novi potrdil teritorialni zemljiški gospod (na pri- mer oprostitev plačevanja določenih pristojbin). Za konec lahko k dobrotništvu pogojno prišteje- mo še zaščitništvo cerkvene ustanove. Iz sledeče tabele je razvidno, da so bila dob- rotništva celjskih grofov številna in da se začnejo pojavljati že v žovneški dobi. Posebej blizu so si bili s kartuzijanskim redom, saj so se s časom iz- kazali kot njegovi veliki dobrotniki. Podpirali pa so tudi ustanove drugih redov: benediktinskega, cistercijanskega, dominikanskega, frančiškanske- ga, minoritskega in pavlinskega.116 Eden največjih projektov celjskih grofov oziroma Hermana II. Celjskega, ki je veliko dejanje cerkvenega dob- rotništva, je bila ustanovitev kartuzijanskega sa- mostana v Pleterjah leta 1407 (gradnja se je začela že leta 1403). Samostan so grofje večkrat obdaro- vali ter zanj kot njegovi pokrovitelji, zaščitniki in dobrotniki sploh zelo dobro skrbeli.117 Marijino cerkev v Pleterjah pa je leta 1420 posvetil neza- konski sin Hermana II. – freisinški škof Herman (IV.) Celjski (†1421; škof med letoma 1412 in 1421).118 Samostan deluje še danes.119 Že Herman II. je imel stike tudi s kartuzijanskim samostanom pri Grenoblu, bolje poznanim kot Velika kartuzija (Grande Chartreuse), prvo ustanovljeno in glavno 114 Kmetij s pripadajočimi podložniki in podložniškimi ob- veznostmi. 115 Podložniške dajatve (nemško Zins). 116 Gl. Mlinarič, Celjani; Oter Gorenčič, The Counts of Cilli. 117 CKSL, 1403 s. d.; CKSL, 1405 III 24; CKSL, 1405 IV 24; CKSL, 1407 II 23; CKSL, 1407 IV 25; CKSL, 1407 VI 3; CKSL, 1407 VII 10; CKSL, 1407 IX 12; 1408 I 16; CKSL, 1408 VI 18; CKSL, 1413 XI 8. Kasnejše darovnice omenjenemu samostanu: CKSL, 1414 II 2; CKSL, 1414 IV 20; CKSL, 1424 XI 9; CKSL, 1426 I 9; CKSL, 1427 V 11; CKSL, 1428 s. d.; CKSL, 1428 IV 24; CKSL, 1428 V 8; CKSL, 1429 I 22; CKSL, 1429 I 22; CKSL, 1431 IX 30; CKSL, 1432 VI 13; CKSL, 1433 VI 15; CKSL, 1433 VI 21; CKSL, 1439 V 2; CKSL, 1441 II 14; CKSL, 1445 IV 4; CKSL, 1447 IV 25; CKSL, 1447 V 19; CKSL, 1447 IX 3. 118 CKSL, 1420 XI 1. 119 Uradna spletna stran pleterske kartuzije: http://www. kartuzija-pleterje.si/index.html (dostop: 15. 3. 2024). Te- meljno znanstveno delo o pleterski kartuziji: Mlinarič, Kartuzija Pleterje. Kot zanimivost navajamo, da je danes na vsem svetu aktivnih le 23 kartuzij (18 moških in 5 žen- skih). Število redovnikov in redovnic je okoli 380. 228 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo hišo reda.120 Zaradi dobrotništva je bila njegova rodbina že leta 1391 deležna velikih »duhovnih milosti«, leta 1409 pa je bil omenjeni grof ime- novan za zaščitnika kartuzijanskega reda.121 Kako dolgo in na kakšne načine je Herman II. podpiral Veliko kartuzijo in kartuzijanski red, ne vemo, je pa znano, da je med letoma 1432 in 1435 hiši do- niral 20 dukatov letno.122 Za velika dobrotnika in zaščitnika kartuzijanskega reda sta obveljala tudi njegov sin Friderik II. in vnuk Ulrik II.123 Drugi samostani, ki so jih ustanovili celjski grofje, so še pavlinski v Lepoglavi v hrvaškem Zagorju (1401), dominikanski Novi Klošter pri Polzeli (1453) in frančiškanski pri Maria Enzersdorfu pri Dunaju (1454).124 Dobrotništvo celjskih grofov v Cerkvi in nje- nih ustanovah ni ostalo neopaženo. Herman I. Celjski in njegova soproga si zaradi zaslug nista 120 Podrobneje o tem v Mlinarič, Celjani, str. 134–135. 121 Mlinarič, Celjani, str. 134. 122 Mlinarič, Celjani, str. 134. 123 Mlinarič, Celjani, str. 139–141. 124 Kosi, Celjski. prislužila samo večnega počitka pri celjskih mi- noritskih bratih, ampak sta bila kot laika spreje- ta v njihov red.125 O Hermanu II., Frideriku II. in Ulriku II. ter njihovih zaslugah za kartuzijanski red smo že govorili. Pokopa v samostanu pa so bili deležni tudi drugi člani rodbine.126 O ug- lednem položaju celjskih grofov in dobrih odno- sih s Cerkvijo pričajo tudi papeški privilegiji za grofe. Posebej dobro evidentirani so tisti, ki jih je prejel Friderik II. Celjski, in sicer med letoma 1412 in 1447: dovoljenje za zasebno mašo v krajih z interdiktom, dovoljenje za premični oltar, dovo- ljenje, da si izmed svojih dvornih kaplanov ene- ga izbere za svojega spovednika, spregled posta v postnem času, spregled izvenzakonskega rojstva za sina Hansa, odpustitev vseh grehov pri posled- nji spovedi in drugo.127 128 129 130 131 132 133 134 135 125 CKSL, 1370 VI 2. 126 Gl. poglavje Grobnice. 127 CKSL, 1412 XI 6; CKSL, 1439 IV 2; CKSL, 1447 XI 10 (dve listini); CKSL, 1447 XI 15. 128 Mlinarič, Celjani, str. 136. 129 Mlinarič, Celjani, str. 139. 130 CKSL, 1374 V 25; Mlinarič, Celjani, str. 132. 131 CKL, št. 28; Mlinarič, Celjani, str. 126. 132 CKL, št. 31; Mlinarič, Celjani, str. 127. 133 CKL, št. 24, 48, 52, 53, 60, 70, 140, 141, 142, 143, 144, 156; Oro- žen, Das Bisthum IV, str. 5–15; Mlinarič, Celjani, str. 127. 134 Mlinarič, Celjani, str. 139. 135 Mlinarič, Celjani, str. 139. Tabela 3: Znana cerkvena dobrotništva celjskih grofov in obveza obdarovane cerkvene ustanove. Cerkvena ustanova Kdaj Kaj Obveza obdarovane ustanove ali zgolj dušni blagor za Celjske zaradi dejanja samega (tj. (domnevno) brez obveze) Avguštinski samostan na Muti Pred 1435 Dotacija128 Ni znano 1446 Dotacija129 Molitve Avguštinski samostan v Fürstenfeldu 1365 Donacija sredstev Maša 1374 Donacija130 Molitve, aniverzarij Benediktinski samostan v Gornjem Gradu 1255 Dotacija in pitancija131 Molitve, aniverzarij 1262 Jamstvo dotacije v primeru smrti člana družine132 Ni znano 1278, 1286, 1291, 1327, dokončno 1332 Donacija patronata nad braslovško župnijo (odškodnina za samostanu prizadejano škodo)133 Dušni blagor Neznano kdaj (pred 1454) Ustanovitev in fundacija Marijine kapele v samostanski cerkvi134 Štirje letni aniverzariji, večna maša 1415 Donacija posesti Večna luč 1445 Donacija vinogradov v Savinjski dolini135 Ni znano 229 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 136 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 6062; LNŠAL, št. 318. 137 CKSL, 1454 s. d. 138 Mlinarič, Celjani, str. 136. 139 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1433 V 1. 140 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1435 VII 17. 141 AT ÖStA/HHStA, St. Paul, Benediktiner, 1447 VII 7; Mli- narič, Celjani, str. 135–136. 142 AT ÖStA/HHStA, St. Paul, Benediktiner, 1447 VIII 20. 143 Orožen, Zgodovina Celja, str. 158. 144 Orožen, Zgodovina Celja, str. 157. 145 CKSL, 1364 II 2. 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 146 CKSL, 1371 VII 13/20. 147 CKSL, 1442 IV 15. 148 Höfler, O prvih cerkvah, str. 348; Orožen, Das Bisthum II/2, str. 129–137. 149 Orožen, Das Bisthum II/2, str. 131. 150 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5866. 151 CKSL, 1375 V 25; Weiss, Quellen, 1375 V 25. 152 Höfler, O prvih cerkvah, str. 318. 153 Höfler, O prvih cerkvah, str. 367. 154 Höfler, O prvih cerkvah, str. 359. 155 Orožen, Zgodovina Celja, str. 157. 1447 Potrditev starih pravic in oprostitev plačevanja davka od samostanske hiše v Celju136 Ni znano 1454 Donacija dohodkov od vinogradov (obljubljena po smrti Friderika II. Celjskega)137 Molitve za Friderika II. Celjskega Benediktinski samostan Millstatt 1422, 1426 Potrditev starih privilegijev138 Ni znano 1433 Dovoljenje za izgradnjo samostanskega gostišča v Millstattu139 Ni znano 1435 Donacija dveh jezer in pripadajoče ribolovne pravice140 Ni znano Benediktinski samostan Sankt Lambrecht 1401 Oprostitev plačevanja gornine od ljutomerskega vinograda Ni znano Benediktinski samostan Šentpavel v Labotski dolini 1427 Potrditev starih privilegijev (oprostitev plačevanja mitnine na mitnici na Muti in v Dravogradu)141 Ni znano 1447 Potrditev starih privilegijev (oprostitev plačevanja mitnine na mitnici na Muti in v Dravogradu)142 Ni znano Cerkev Sv. Andreja v Celju Neznano kdaj Ustanovitev in fundacija cerkve (ustno izročilo)143 Morda skrb za dušni blagor Cerkev Sv. Duha v Celju Neznano kdaj Ustanovitev in fundacija cerkve ter beneficij (ustno izročilo)144 Morda skrb za dušni blagor Cerkev Sv. Jerneja v Rogatcu 1364 Donacija desetin145 Ni znano 1371 Ustanovitev in fundacija kaplanije146 Patronat nad kaplanijo Cerkev Sv. Marije v Petrovčah 1442 ali prej Ustanovitev in fundacija kaplanije147 Dušni blagor Cerkev Sv. Marije v Solčavi Neznano kdaj Ustanovitev in fundacija kaplanije148 Ni znano, morda patronat nad kaplanijo 1415 Beneficij v kaplaniji149 Večna luč Cerkev Device Marije na Kamnu 1383 Ustanovitev in fundacija kaplanije Patronat nad kaplanijo Cerkev Sv. Janeza Krstnika v Podsredi 1443 Trajen beneficij (župniki so upravičeni do 3 mark pfeningov letno, plačanih iz podsreškega urada)150 Ni znano Cerkev Sv. Maksimilijana v Celju 1375 Beneficij za župnika151 Večna luč Marijina romarska cerkev na Ptujski gori 1405 Ustanovitev in fundacija stranskih oltarjev152 Morda maša Cerkev Sv. Lenarta na Dreveniku Pred 1456 Morda ustanovitev in fundacija cerkve153 Ni znano Cerkev Sv. Nikolaja v Lembergu pri Šmarju Pred 1335 Verjetno ustanovitev in fundacija cerkve154 Ni znano Cerkev Sv. Nikolaja v Celju Neznano kdaj Ustanovitev in fundacija cerkve (ustno izročilo)155 Morda skrb za dušni blagor 230 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 156 157 158 159 160 161 162 163 156 Mlinarič, Celjani, str. 136; CKSL, 1393 III 23. 157 Stiftsarchiv Rein, Urkunden, 1399 XII 11. 158 Mlinarič, Celjani, str. 130; CKSL, 1386 V 25. 159 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1399 XII 13. 160 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1422 VI 5. 161 SI AS 1063, sig. 4697 (prepis: CKSL, 1425 VI 24); StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Abschriften, sig. 5036; Mlinarič, Celjani, str. 135. 162 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5628; Mlinarič, Celjani, str. 139. 163 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5577d, 5978c; KLA, Allgemeine Urkunden- reihe, 1445 V 9; Mlinarič, Celjani, str. 139. 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 164 Mlinarič, Celjani, str. 128–130. 165 Mlinarič, Celjani, str. 130. 166 Mlinarič, Celjani, str. 139. 167 Mlinarič, Celjani, str. 139. 168 Mlinarič, Celjani, str. 136, 139–140; Kosi, Celjski. 169 Mlinarič, Celjani, str. 136; Kosi, Celjski. 170 CKSL, 1391 II 24; Valvasor, Die Ehre XI, str. 235–236. 171 CKSL, 1408 XI 25. Kaj naj bi ta ustanova oziroma stifft bil(a), v listini ni navedeno. 172 Prepis listine v Valvasor, Die Ehre XI, str. 236–237 (regest: CKSL, 1421 III 19/26). 173 Valvasor, Die Ehre XI, str. 235–236 (regest: CKSL, 1391 II 24). Cerkev Sv. Marije v Zagorju (pri Pilštanju) Pred 1456 Domnevno ustanovitev in fundacija cerkve Ni znano Cistercijanski samostan Kostanjevica 1393 Donacija posesti156 Ni znano Cistercijanski samostan Rein 1399 Potrditev starega privilegija (oprostitev plačevanja gornine (tj. davka) od vina, pridelanega v ljutomerskih vinogradih)157 Ni znano Cistercijanski samostan Stična 1375 Dotacija in pitancija158 Molitve, aniverzarij, maša, vigilije, večna luč za Celjske in Goriške Cistercijanski samostan Vetrinj 1399 Potrditev starega privilegija (oprostitev določenih služnosti)159 Ni znano 1422 Donacija odvetništva v kraju Wrießnitz v Podjunski dolini160 Ni znano 1425 Privilegij (oprostitev plačevanja mitnine od blaga, tovorjenega skozi Muto)161 Tedenska maša, aniverzarij 1438 Potrditev starih privilegijev Tedenska maša, aniverzarij 1439 Potrditev starih privilegijev (oprostitev plačevanja mitnine od vina, tovorjenega skozi Muto, Vuzenico in Slovensko Bistrico)162 Tedenska maša, aniverzarij 1445 Potrditev starih privilegijev (oprostitev plačevanja mitnine od vina, tovorjenega skozi Muto, Vuzenico in Slovensko Bistrico)163 Tedenska peta maša, aniverzarij Dominikanski samostan na Ptuju 1335 Donacija sredstev za vzdrževanje duhovnika164 Dnevna maša, aniverzarij trikrat na leto 1357 Ni znano165 Aniverzarij z vigilijo in 24 maš zadušnic 1448 Dotacija166 Molitve 1450 Donacija 200 sirov167 Molitve Dominikanski samostan Novi Klošter 1453 Ustanovitev in fundacija samostana (začetek gradnje okoli leta 1449)168 Ni znano Frančiškanski samostan v Maria Enzersdorfu v Avstriji 1453 Ustanovitev in fundacija samostana169 Ni znano Grajska kapela na gradu Krško 1391 Ustanovitev in fundacija grajske kapele170 Patronat nad kapelo 1408 Odpoved lastništvu posesti (fevda), ki je bila darovana kapeli171 Ni znano 1421 Davčne olajšave172 Ni znano Grajska kapela Sv. Janeza Evangelista na gradu Žovnek Pred 1391 Ustanovitev in fundacija grajske kapele173 Verjetno patronat nad kapelo 231 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 174 CKSL, 1400 X 1. 175 Kos, Vitez in grad, str. 304–307. 176 Povijesni spomenici 1441–1465, št. 237, str. 251–252. 177 Mlinarič, Celjani, str. 134. 178 Mlinarič, Celjani, str. 134. 179 Mlinarič, Celjani, str. 135. 180 Mlinarič, Celjani, str. 132. 181 Mlinarič, Celjani, str. 132–134. 182 Mlinarič, Celjani, str. 134. 183 Mlinarič, Celjani, str. 134. 184 185 186 187 188 189 190 191 192 184 SI AS 1063, sig. 4854 (prepis: CKSL, 1426 VIII 24); Mlina- rič, Celjani, str. 138. 185 CKL, št. 31; Mlinarič, Celjani, str. 127. 186 CKSL, 1368 IX 10; Mlinarič, Celjani, str. 131. 187 CKSL, 1373 IV 28. 188 Mlinarič, Celjani, str. 131; CKSL, 1373 IV 28. 189 Mlinarič, Celjani, str. 131. 190 Mlinarič, Celjani, str. 134. 191 Mlinarič, Celjani, str. 139. 192 Mlinarič, Celjani, str. 139. Grajska kapela Blažene Device Marije v knežjem dvoru v Celju Pred 1400 Domnevno ustanovitev in fundacija grajske kapele174 Verjetno patronat nad kapelo Grajska kapela Sv. Andreja na gradu Kunšperk Po 1395 Morda ustanovitev in fundacija grajske kapele175 Verjetno patronat nad kapelo Kapela Božje matere v Zlatarju v hrvaškem Zagorju 1454 Dotacija kapele, ki so jo ustanovili podložniki Celjskih176 Maša Kartuzijanski samostan Grande Chartreuse (Velika kartuzija) pri Grenoblu 1391, 1396, 1397, 1399, 1400 Dobrotništvo (ni znano, kaj točno)177 Skrb za dušni blagor in aniverzarij 1409 Dobrotništvo (ni znano, kaj točno)178 Herman II. Celjski je zaradi svojih zaslug imenovan za zaščitnika kartuzijanskega reda Pred 1432–1435 Letna dotacija v višini 20 dukatov179 Ni znano Kartuzijanski samostan Bistra 1372 Privilegij (oprostitev plačevanja mitnine na mitnicah v postojnskem gospostvu) in donacija vinograda180 Ni znano 1400 Jamstvo varstva, podelitev nižjega sodstva nad samostanskimi podložniki, pitancija181 Molitve 1403 in 1404 Jamstvo varstva182 Ni znano 1404 Privilegij (oprostitev plačevanja davkov ob proščenju pri cerkvi Sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici)183 Ni znano 1426 Izdatna donacija sredstev za izgradnjo treh meniških hišk184 Maša za Veroniko Deseniško in Friderika II. Celjskega Kartuzijanski samostan Jurklošter 1262 Jamstvo dotacije v primeru smrti člana družine185 Ni znano 1368 Donacija sredstev186 Maša zadušnica, aniverzarij z vigilijami Pred 1373 Ustanovitev in fundacija kapele na samostanskem pokopališču187 Ni znano 1373 Donacija desetin in dotacija188 Dnevna maša, večna luč v pokopališki kapeli 1401 Ustanovitev in fundacija oltarja v križnem hodniku189 Molitve, dušni blagor 1407 Potrditev nižjega sodstva nad samostanskimi podložniki in oprostitev plačevanja mitnine na mitnicah v zagorski grofiji190 Ni znano 1431 Potrditev starih privilegijev191 Ni znano 1432 Donacija patronata nad cerkvijo Sv. Egidija v Zidanem Mostu192 Ni znano 1439 Donacija vinske in žitne desetine Ni znano 232 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 193 194 195 196 197 198 199 200 193 Mlinarič, Celjani, str. 139. 194 Mlinarič, Celjani, str. 139. 195 Mlinarič, Celjani, str. 136. 196 Mlinarič, Celjani, str. 136. 197 Mlinarič, Celjani, str. 136. 198 Mlinarič, Celjani, str. 140. 199 Mlinarič, Celjani, str. 132, 134–135. 200 CKSL, 1407 II 23; CKSL, 1407 IV 25; CKSL, 1407 VI 3; CKSL, 1407 VII 10; CKSL, 1407 IX 12; 1408 I 16; CKSL, 1408 VI 18; CKSL, 1413 XI 8: CKSL, 1414 II 2; CKSL, 1414 IV 20; CKSL, 1424 XI 9; CKSL, 1426 I 9; CKSL, 1427 V 11; CKSL, 1428 s. d.; CKSL, 1428 IV 24; CKSL, 1428 V 8; CKSL, 1429 I 22; CKSL, 1429 I 22; CKSL, 1431 IX 30; CKSL, 1432 VI 13; CKSL, 1433 VI 15; CKSL, 1433 VI 21; CKSL, 1439 V 2; CKSL, 1441 II 14; CKSL, 1445 IV 4; CKSL, 1447 IV 25; CKSL, 1447 V 19; CKSL, 1447 IX 3. 201 202 203 204 205 206 207 208 209 201 Mlinarič, Celjani, str. 135; CKSL, 1433 VI 15. 202 CKL, št. 31; Mlinarič, Celjani, str. 127. 203 CKL, št. 33; Mlinarič, Celjani, str. 127. 204 CKL, št. 152. 205 Mlinarič, Celjani, str. 131. 206 Mlinarič, Celjani, str. 131. 207 Mlinarič, Celjani, str. 132. 208 Mlinarič, Celjani, str. 134. 209 Mlinarič, Celjani, str. 134. 1444 Davčna olajšava193 Aniverzarij z vigilijami, molitve 1444 Donacija posesti za gradnjo štirih meniških hiš in vzdrževanje redovnikov194 Ni znano 1445 Donacija posesti195 Ni znano 1447 Potrditev starih privilegijev Ni znano 1449 Oprostitev plačevanja vinske desetine od nekih vinogradov196 Ni znano 1451 Donacija posesti (vas Dramlje)197 Ni znano 1453 Donacija Ni znano 1455 Potrditev starih in novih privilegijev198 Ni znano Kartuzijanski samostan Pleterje 1407 Ustanovitev in izdatna fundacija samostana (začetek gradnje okoli leta 1403) ter poklonitev raznih privilegijev199 Dušni blagor za družino 1407–1447 Številne darovnice (donacije in dotacije), med drugim leta 1444 sredstva za izgradnjo štirih novih meniških celic200 Molitve, maše, aniverzariji, vigilije itd. – skratka redna skrb za dušni blagor 1433 Donacija posesti in dohodkov201 Aniverzarij za pokojnega grofa Friderika III. Ortenburškega Kartuzijanski samostan Žiče 1262 Jamstvo dotacije v primeru smrti člana družine202 Ni znano 1262 Donacija hub zaradi samostanu povzročene škode203 Dušni blagor za družino 1334 Donacija posesti204 Dušni blagor in odvetništvo nad posestjo 1377 Potrditev starih privilegijev205 Ni znano Pred 1385 Donacija posesti (dvora)206 Odvetništvo nad posestjo in neki dohodki od posesti Okoli 1385 Privilegij za samostansko hišo v Celju (oprostitev plačevanja mestnega davka in drugo)207 Ni znano (verjetno dušni blagor) 1401 Potrditev starih privilegijev in podeljene posesti208 Molitve, aniverzarij 1429 Donacija posesti209 Ni znano 1444 Potrditev starih privilegijev Molitve, aniverzarij 1445 Donacija posesti Dušni blagor 1449 Privilegij (oprostitev plačevanja vinske desetine) Ni znano 1450 Donacija posesti Ni znano 1451 Dotacija Ni znano 233 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 210 CKSL, 1360 II 16; Mlinarič, Celjani, str. 130. 211 Mlinarič, Celjani, str. 139. 212 Mlinarič, Celjani, str. 128; Orožen, Zgodovina Celja, str. 158. 213 Mlinarič, Celjani, str. 131. 214 Mlinarič, Celjani, str. 131. 215 Mlinarič, Celjani, str. 131; CKSL, 1386 VI 17. 216 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5947b; Mlinarič, Celjani, str. 139. 217 Mlinarič, Celjani, str. 139. 218 Mlinarič, Celjani, str. 132. 219 CKSL, 1445 VI 22. 220 CKSL, 1364 VI 24 (dve listini). Gl. tudi Orožen, Zgodovina Celja, str. 160. 221 222 223 224 225 226 227 228229 230 231 232 233 221 CKSL, 1364 VI 24 (dve listini). Gl. tudi Orožen, Zgodovina Celja, str. 160. 222 CKL, št. 30. 223 CKSL, 1448 XII 23. 224 Mlinarič, Celjani, str. 128. 225 Mlinarič, Celjani, str. 128. 226 CKL, št. 31; Mlinarič, Celjani, str. 127. 227 Mlinarič, Celjani, str. 136. 228 CKSL, 1374 IX 14. 229 Oter Gorenčič, Grofje Celjski, str. 54. 230 Weiss, Quellen, 1379 IX 29. 231 Weiss, Quellen, 1384 I 17. 232 CKSL, 1439 IV 20; LNŠAL, št. 302. 233 Orožen, Das Bisthum VI, str. 226; Höfler, O prvih cerkvah, str. 364; CKSL, 1452 VI 17. Minoritski samostan na Ptuju 1360 Donacija sredstev za ustanovitev beneficija210 Aniverzarij 1448 Donacija sredstev211 Molitve Minoritski samostan v Celju 1348 Ustanovitev in fundacija kapele212 Aniverzarij 1369 Donacija za vzdrževanje duhovnikov213 Maša, aniverzarij 1374 Dotacija in donacija nekih letnih dohodkov214 Večna maša, večna luč v samostanski kapeli 1386 Beneficij in dotacija215 Dve večni maši, večna luč 1439, 1444 Donacija dohodkov, oprostitev plačevanja gornine216 Ni znano 1452 Oprostitev plačevanja neke desetine217 Ni znano Pavlinski samostan v Lepoglavi 1401 Ustanovitev in fundacija samostana218 Dušni blagor 1445 Beneficij219 Peta maša za dušni blagor 1455 Potrditev starih privilegijev Špital Sv. Duha v Celju Pred 1364 Ustanovitev in fundacija špitala220 Ni znano 1364 Potrditev stare fundacije221 Dušni blagor Špital Sv. Antona v Špitaliču v Tuhinjski dolini 1261 Donacija gornine222 Dušni blagor Špital v Laškem 1448 Ustanovitev in fundacija špitala (odpoved lastništvu nad fevdi, ki sta jih za ta namen darovala Hans Meusenreuter in soproga)223 Dušni blagor Ženski dominikanski samostan Marenberg 1306 Donacija hub224 Dušni blagor za žovneškega vazala 1347 Donacija hub225 Odvetništvo nad hubami Ženski dominikanski samostan Studenice 1262 Jamstvo dotacije v primeru smrti člana družine226 Ni znano 1431 Privilegij (oprostitev plačevanja mitnine od blaga, kupljenega in prodanega na letnem sejmu v Studenicah)227 Ni znano Župnijska cerkev Sv. Danijela v Celju Neznano kdaj Ustanovitev in fundacija kapele Sv. treh kraljev (kasneje Žalostne Matere Božje) Ni znano 1374 Donacija sredstev228 Večna maša 1448 Beneficij Žalostne Matere Božje229 Tedenska maša Župnijska cerkev Sv. Jerneja v Slovenski Bistrici 1379 Donacija hube230 Dnevna maša Pred 1384 Beneficij231 Tedenska maša Župnijska cerkev Sv. Marjete v Planini pri Sevnici 1439 Donacija hiše za župnika in oprostitev plačevanja trškega davka232 Dnevna maša 1452 Donacija sredstev233 Večna luč in peta maša 234 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 DVORNA KAPELA IN DVORNA PISARNA Dvorna kapela in dvorna pisarna sta bila ura- da celjske dvorno-teritorialne uprave ter neke vrste vezni člen med Cerkvijo in grofi. Prva je skr- 234 CKSL, 1427 IX 1. 235 CKL, št. 31; Mlinarič, Celjani, str. 127. 236 CKL, št. 31; Mlinarič, Celjani, str. 127. 237 Höfler, Gradivo, str. 195. 238 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5143b. 239 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1433 XII 4. 240 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1439 VIII 17. 241 Oter Gorenčič, Grofje Celjski, str. 30. 242 Höfler, O prvih cerkvah, str. 334–335; Orožen, Das Bisthum III, str. 419; Regest v Otorepec, Gradivo, št. 1254. 243 Höfler, Gradivo, str. 15, 76, 83. 244 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1422 V 22. 245 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1439 VIII 10. 246 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. bela za duhovno oskrbo celjske rodbine, druga pa je imela administrativne naloge, med drugim sestavljanje, overjanje, izstavljanje in arhiviranje listin. Višji uradniki dvorne pisarne (kanclerji in sekretarji) so bili skrbniki t. i. secretuma, najpo- membnejšega pečata, s katerim je bilo mogoče overiti listino. Oba urada sta se začela razvijati v obdobju Friderika I. in končno podobo dobila v času Hermana II. Njun razvoj lahko okvirno za- mejimo z letnicama 1330 in 1390. Spočetka sta bi- la oba urada verjetno združena v enega (dvorno kapelo), ki je opravljal naloge obeh kasnejših.247 Vse do izumrtja rodbine leta 1456 sta bila urada v občutni domeni duhovščine, in to tudi 247 Podrobneje o tem v Banfi, Uprava in Banfi, Klientela, str. 193–201; Domenig, Die Kanzlei; Domenig, »toun kunt«, str. 115–116; Schwanke, Beiträge; Schwanke, Die Kanzlei. Župnijska cerkev Sv. Štefana – papeža in mučenca v Ribnici (na Dolenjskem) 1427 Ustanovitev oltarja in donacija sredstev za vzdrževanje kaplana234 Patronat nad oltarjem (tj. pravica do prezentacije kaplana pri tem oltarju) Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah 1262 Jamstvo dotacije ob smrti člana družine235 Ni znano Župnijska cerkev Sv. Martina v Ponikvah 1262 Jamstvo dotacije ob smrti člana družine236 Ni znano Župnijska cerkev Sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem 1415/1420 Gradnja nove cerkve237 Ni znano Župnijska cerkev Sv. Nikolaja v Vuzenici 1428 Potrditev starih privilegijev iz leta 1369238 Ni znano Župnijska cerkev Sv. Marije v Špitalu ob Dravi 1433 Ustanovitev in fundacija oltarja, kaplanije ter beneficij (večna maša v čast Sv. Ane)239 Dušni blagor (tudi za Friderika III. Ortenburškega) 1439 Privilegij (osvoboditev posesti, namenjene za vzdrževanje oltarja v zvoniku cerkve od zemljiškogosposkega sodišča oziroma urada)240 Ni znano Župnijska cerkev Sv. Jurija v Slovenskih Konjicah Neznano kdaj Trije beneficiji241 Ni znano Župnijska cerkev Sv. Jurija v Gotovljah Pred 1256 Morda ustanovitev in fundacija cerkve242 Ni znano Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Zgornjem Tuhinju Po 1418 Morda ustanovitev in fundacija cerkve (po Valvasorju)243 Ni znano Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Liesereggu 1422 Donacija posesti in prihodkov za kapelo in oltar244 Dušni blagor 1436 Prepustitev darovane posesti (odpoved lastništvu)245 Ni znano Župnije v grofiji Ortenburg 1426 Privilegij za vse župnike vseh celjskih patronatnih župnij v ortenburški grofiji, da lahko svoje imetje zapustijo komurkoli želijo246 Aniverzarij v cerkvi Sv. Marije v Špitalu ob Dravi 235 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo potem, ko sta se okoli leta 1400 razdelila v dva samostojna urada. Kapelo so brez izjeme tvorili duhovniki, pisarno pa v večini, saj so bili izobra- ženci svojega časa. Bili so pismeni in latinščine vešči ljudje ter kot taki nepogrešljivi uradniki na vsakem dvoru. Vpliv članov dvorne kapele in pi- sarne, tj. kaplanov in dvornih pisarjev, na celjske grofe je moral biti opazen, kar potrjuje dejstvo, da so bili številni kaplani in višji uradniki pisarne svetovalci grofov.248 Pri dvorni kapeli je treba iz- postaviti, da ni istovetna z grajsko kapelo. Grajska kapela ni urad, ampak objekt, namenjen verskim obredom, za katerega skrbi grajski kaplan, ki ni nujno član dvorne kapele.249 250 251 252 253 254 Pri uradnikih celjske dvorne kapele in pisar- ne iz vrst duhovščine lahko zaznamo kadrovanje 248 Gl. tabelo 4 v pričujoči razpravi. 249 MHEZ VII, št. 26; RG, V 00246; CKSL, 1439 IV 25; Koma- tar, Ein Chartular, št. 73; Banfi, Klientela, str. 214. 250 CKSL, 1450 III 5; CKSL, 1450 IV 13; TKL II, št. 250, 251; MHEZ VII, št. 217; Ortvay, Pozsony város III, str. 218; Schwanke, Die Kanzlei, str. 86; Banfi, Klientela, str. 211, 212. 251 Celjska kronika, str. 107; RG VI, 00380; Schwanke, Die Kanzlei, str. 86; Banfi, Uprava, str. 31; Banfi, Klientela, str. 209. 252 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, 1413 III 14; KLA, Allge- meine Urkundenreihe, 1422 V 22. 253 Schwanke, Die Kanzlei, str. 85. Leta 1448 je omenjen kot prior dominikanskega samostana na Ptuju. Gl. CKSL, 1448 X 7; Banfi, Klientela, str. 214. 254 SI AS 1063, sig. 4423, sig. 5364; CKSL, 1408 XI 11; Banfi, Klientela, str. 217; Šilc, Starejša zgodovina, str. 71. celjskih grofov v cerkvenih zadevah s pomočjo patronata, natančneje, prezentacijske pravice. Da bi grofje svoje kaplane in pisarniško osebje, pa tudi druge uradnike iz vrst duhovščine finančno preskrbeli in jih hkrati uporabili kot svoje pred- stavnike na pomembnih položajih, so nekatere očitno s tem namenom prezentirali za župnike v tistih župnijah, nad katerimi so imeli patronat. Tudi če niso opravljali svoje župnijske službe in so jih nadomeščali vikarji, so bili upravičeni do prebende, tj. prihodkov od službe. Spodnja tabe- la prikazuje člane celjske dvorne uprave, ki so bili župniki. Zaradi primerjave so upoštevani tudi tis- ti uradniki, ki so bili župniki v župnijah, nad ka- terimi celjski grofje niso imeli patronata oziroma tega ne moremo potrditi z viri. 255 256 257 258 259 255 CKSL, 1414 XI 9; CKSL 1423 VIII 26; CKSL, 1425 IV 4; Ban- fi, Klientela, str. 217. 256 Otorepec, Gradivo, št. 1353; CKSL, 1380 IX 21; CKSL, 1389 II 19; Schwanke, Die Kanzlei, str. 81, 85; Blaznik, Historična topografija 1, str. 406; Orožen, Das Bisthum IV, str. 119; Ba- raga, Grad Mirna, št. 50; Weiss, Quellen, 1380 IX 21; Banfi, Klientela, str. 208, 213. 257 SI AS 1063, sig. 590; CFK I, fol. 62v; CKSL, 1441 IX 1; CKSL, 1457 II 10; RG V, 01888; Birk, Urkunden-Auszüge, str. 141–143; Banfi, Klientela, str. 89, 202, 211, 212, 214; Weiss, Quellen, 1446 IV 20. 258 CKSL, 1457 II 10; Birk, Urkunden-Auszüge; Orožen, Das Bisthum IV, str. 121; RG VIII, 022368; Höfler, O prvih cerkvah, str. 353; Banfi, Klientela, str. 202, 211, 212, 214. 259 Novostraschezky, Stiriens Eden, str. 54, ne navaja vira. Tabela 4: Dvorni kaplani in uradniki celjskih grofov iz vrst duhovščine ter njihove funkcije na celjskem dvoru in župnijske službe. Župnije, za katere se ne vé, ali so bile (kadarkoli) v patronatnih pravicah celjskih grofov, so označene z *. Oseba Funkcija (kdaj) Župnik v župniji (kdaj) Andrej During Kaplan (1442) Leskovec pri Krškem (1439–1442?)249 Andrej Glogaver Sekretar (1450–1455) Pisar (1450–1455) Šentrupert na Dolenjskem (do 1450)250 Baltazar Montschiedel Kancler (1452–1455) Radovljica (1452–1455)251 Bertold Kaplan (1422) Lieseregg (1413–1422)252 Eberhard Seus Kaplan (1449) Ni znano253 Filip Komorni pisar (1408) Komornik (1414) Zakladnik (1414) Vodice (1408)254 Kamnik* (1414–1425)255 Friderik Kaplan (1380) Kancler (1386–1389) Laško (1377–1392)256 Friderik Apprecher Svetovalec (1441) Kaplan (1440) Pisar (1445) Ponikve (1440/41–1446)257 Laško (1447–1468)258 Hans iz Sevnice Kuhinjski mojster (1400) Rottendorf (morda Reteče pri Škofji Loki?)*259 236 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 260 261 262 263 264 265 266 267 260 SI AS 1063, sig. 4211; CKSL, 1364 VI 24; Schwanke, Die Kanzlei, str. 85; Blaznik, Historična topografija 1, str. 89; Orožen, Das Bisthum III, str. 281; Weiss, Quellen, 1364 VI 24; Banfi, Klientela, str. 209. 261 CKSL, 1382 I 11; Otorepec, Gradivo, št. 1336; Schwanke, Die Kanzlei, str. 81, 85; Orožen, Das Bisthum IV, str. 118–119; Weiss, Quellen, 1377 VI 16; Weiss, Quellen, 1378 III 25; Re- gesten 3, št. 1563; Banfi, Klientela, str. 210. 262 SI AS 1063, sig. 5986; CKSL, 1374 IX 14; Blaznik, Historična topografija 1, str. 405; RG I, 00106; Weiss, Quellen, 1368 I 24; Banfi, Klientela, str. 212–213. 263 BCCF, Archivio dell'antica Communità di Cividale, Lo- renzo d'Orlandi, H-9, št. 139; StLA, Sammlungen, Allge- meine Urkundenreihe, Abschriften, sig. 4522; Schwan- ke, Die Kanzlei, str. 81; Banfi, Klientela, str. 214. 264 SI AS 1063, sig. 4677; CKSL, 1409 IX 3. 265 RG, VI 02756; Banfi, Klientela, str. 214. 266 CKSL, 1450 III 5; CKSL, 1450 IV 13; TKL II, št. 250, 251; Banfi, Klientela, str. 214. 267 SI AS 1063, sig. 6596; CKSL, 1390 XI 12; CKSL, 1390 XII 8; CKSL, 1391 XI 21; CKSL, 1399 XI 18; CKSL, 1407 I 26; DOZA, Urkunden, 1404 III 5; MDC X, št. 978 (1391 XI 19); Blaznik, Historična topografija 1, str. 406; Orožen, Das Bis­ thum IV, str. 119–120; Banfi, Klientela, str. 201, 214. 268 269 270 271 272 273 274 275 276 277 278 279 268 SI AS 1063, sig. 6596; CKSL, 1404 VII 30; CKSL, 1407 I 26; CKSL, 1411 II 15; DOZA, Urkunden, 1404 III 5; Blaznik, Historična topografija 1, str. 406; Orožen, Das Bisthum IV, str. 119–120; Banfi, Klientela, str. 201, 214. 269 RG V 01973; RG V 04176; RG V 06555; RG V 09063; RG V 04906; Urkunden IX, št. 514. 270 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5143b. 271 De Vitt, Gubertino I, št. 386, str. 504–505. 272 Otorepec, Gradivo, št. 780, 853. Tega leta župnija še ni bila v patronatu celjskih grofov! 273 ADG Regesten, 1344 III 14; CKSL, 1344 III 26; CKSL, 1356 XII 5. V listini iz leta 1356 ni omenjen kot pisar. 274 RG, VI 03951; Banfi, Klientela, str. 214. 275 SI AS 1063, sig. 345; CKSL, 1400 VI 29; GMK, Listine (1309–1839), 1399 III 12; GMK, Listine (1309–1839), 1401 VIII 17; Otorepec, Gradivo, št. 1308, 1343; RG II, 07758. 276 SI AS 1063, sig. 4863; CKSL, 1431 V 20; Schwanke, Die Kanzlei, str. 86. 277 SI AS 1063, sig. 4500; CKSL, 1441 IV 19; CKSL, 1441 IV 21; CKSL, 1441 IX 1; CFK I, fol. 59, 62v, 68v, 121; MHEZ VII, št. 1, 22; RG V, 06555; Blaznik, Historična topografija 1, str. 407; Banfi, Klientela, str. 202, 209, 211. 278 CKSL, 1434 I 21; Banfi, Klientela, str. 214. 279 RG VI 04130. Henrik (I.) Protonotar (1364–1374) Celje (1357?/1364–1374)260 Henrik (II.) Protonotar (1377–1382) Laško (1377–1382)261 Henrik (III.) Pisar (1374) Kaplan (1374) Laško (1368–1377)262 Henrik Plöchl Pisar (1413) Ni znano263 Janez Kaplan (1409) Zagreb (1409, kanonik)264 Janez Czernik iz Crossena Kaplan (1448) Ni znano265 Janez Harrer Kaplan (1450) Šentrupert na Dolenjskem (1450)266 Janez von Mila Svetovalec (1404–1407) Kaplan (1404–1407) Škale* (1374) Vodice (1390–1399)267 Laško (1398–1411)268 Janez Karschaw Prokurator v Rimu (1439–1441) Kočevje (1439–1441)269 Jurij Neberbel Kaplan (1428) Vuzenica (1428)270 Konrad (von Neunburg? Von Gleisdorf?) Kaplan (1338) Škrljevo* (1338)271 Konrad von Gleisdorf Kaplan (1336–1338) Šentrupert na Dolenjskem (1336–1338)272 Konrad von Neuburg Pisar (1344–1356?) Nova Cerkev (1344–1356)273 Leonard Morringer iz Esslingena (dominikanec) Kaplan (1449–1455) Ni znano274 Leopold Apfaltrer Kaplan (1400) Kranj* (1400)275 Mert (iz Krškega? iz Ribnice?) Kancler (1431) Nova Cerkev (1431)276 Mert iz Krškega Svetovalec (1441) Sekretar (1441) Kancler (1441–1446) Laško (1438–1446)277 Mert iz Ribnice Kaplan (1434) Morda pisar (1434) Ni znano278 Mert iz Sevnice Prokurator v Rimu (1451) Dobrepolje (1451)279 237 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 280 281 282 283 284 285286 287288 289 PREGLED OSTALIH USLUŽBENCEV CERKVENIH USTANOV V PATRONATU CELJSKIH GROFOV Za primerjavo oziroma kot zanimivost si pog- lejmo še uslužbence cerkvenih ustanov, ki niso bili dejavni v celjski dvorno-teritorialni upravi (oziroma ne vemo, da bi bili), a so bili cerkveni 280 RG III, 01618; AFMUV I, str. 40; AFMUV III, str. 305; Oro- žen, Das Bisthum IV, str. 120; Banfi, Klientela, str. 201, 210, 215. 281 CFK I, fol. 92v; Banfi, Klientela, str. 214. 282 I registri, VII.43. 283 Otorepec, Gradivo, str. 273, št. 1374. 284 RG, VI 05675. 285 ADG Regesten, 1432 VII 17; Weiss, Quellen, 1433 I 10; Die Salzburger Lehen, I, št. 20/32; Tanodi, Poviestni spomenici, št. 82; Banfi, Klientela, str. 160. 286 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 287 CKL, št. 17, 24; Orožen, Das Bisthum IV, str. 38; LNŠAL, št. 58, str. 138 (transumpt). 288 CKL, št. 28. 289 CKL, št. 48, 52, 53; Orožen, Das Bisthum IV, str. 39; LNŠAL, št. 39, str. 119; LNŠAL, št. 44, str. 123; CKSL, 1286 s. d.; Weiss, Quellen, 1286 s. d. uslužbenci (župniki, vikarji, kaplani, grajski ka- plani) v tistih župnijah in njihovih podružni- cah (torej matičnih in hčerinskih cerkvah) ter grajskih kapelah, ki so bile oziroma naj bi bile v patronatnih pravicah celjskih grofov. Nekateri od njih so bili iz družin, ki so sodile med vazale celjskih grofov. Predpostavljamo lahko, da so jih prezentirali celjski grofje. 290 291 292 293 290 CKL, št. 57; Blaznik, Historična topografija 1, str. 56; Oro- žen, Das Bisthum IV, str. 39; LNŠAL, št. 49, str. 127; CKSL, 1291 VII 27; CKSL, 1304 VIII 5; Otorepec, Gradivo, št. 199, 209, 210, 212, 213, 225, 226. Da je iz Slovenj Gradca, je raz- vidno v Otorepec, Gradivo, št. 221. 291 Otorepec, Gradivo, št. 452. 292 Otorepec, Gradivo, št. 454; Orožen, Das Bisthum IV, str. 40. 293 SI AS 1063, sig. 116; CKL, št. 122, 123, 139, 140; CKSL, 1324 VIII 19; LNŠAL, št. 108, str. 179. Blaznik, Historična to­ pografija 1, str. 56–57; Orožen, Das Bisthum IV, str. 40. V CKL, št. 158 je naveden kot Johanne de Reychok (z Rifnika, op.) archidiacono Sevnie. V CKL, št. 211, je omenjen tudi kot Hans von Reichenek (z Rifnika, op.), vendar to pot kot ljubljanski župnik in savinjski arhidiakon. Za opata je bil izvoljen spomladi 1342 (gl. AT ÖStA/HHStA, Allge- meine Urkundenreihe, 1342 VI 17). Weiss, Quellen, 1328 XI 15; Otorepec, Gradivo, št. 558, 561, 592, 593, 607, 720, 730, 848. Mihael Falconis Svetovalec (1418) Sekretar (1415–1418) Zdravnik (1415–1418) Laško (1415–1418)280 Mihael iz Krapine Kaplan (okoli 1436) Ni znano281 Peter Polc Kaplan (1415) Moravče* (1415)282 Stanislav Kaplan (1398) Velenje (1398)283 Valentin Chuen iz Kamnika Kaplan (1447) Cerknica* (1447)284 Wolfgang Wurm Protonotar (1430–1433) Ponikve (1430–1433)285 Tabela 5: Uslužbenci cerkvenih ustanov v času, ko so imeli celjski grofje nad njimi dokazano ali domnevno patronatne pravice. Cerkveni uslužbenci iz celjskih vazalnih družin so označeni z *. Kdo Služba Kraj Kdaj Peter Župnik Baldramsdorf 1426286 Konrad Župnik Braslovče 1237287 Hans Vikar Braslovče 1255288 Bertold Župnik Braslovče 1278–1286289 Magister Volker iz Slovenj Gradca Župnik Braslovče 1288–1310290 Vajgand Vikar Braslovče 1322–1325291 Pavel iz Pliberka (ali Beljaka) Župnik Braslovče 1322–1325292 Hans z Rifnika*, sin Ucmana z Lemberga Župnik Braslovče 1324–1332293 238 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 294 295 296 297 298 299 300 301 302 303 294 Blaznik, Historična topografija 1, str. 94, 97; Weiss, Quel­ len, 1420 VII 20, 1427 XI 21; Banfi, Klientela, str. 160, 208, 210; AT ÖStA/HHStA, Salzburg, Erzstift (798–1806), All- gemeine Urkundenreihe, 11 XI 1430; St. Peter, Archiv der Erzabtei (1005–1981), 1427 V 30; Höfler, O prvih cerkvah, str. 336; Weiss, Quellen, 1413 V 29; StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Abschriften, sig. 4524b. 295 Weiss, Quellen, 1444 XII 4; Weiss, Quellen, 1446 IV 20; Weiss, Quellen, 1451 X 23; Blaznik, Historična topografija 1, str. 98; Orožen, Das Bisthum III, str. 281; Kos, Iz metliške- ga mestnega arhiva, št. 3; StLA, Sammlungen, Allgemei- ne Urkundenreihe, Abschriften, sig. 5947b. 296 CKL, št. 190. 297 AT ÖStA/HHStA, Allgemeine Urkundenreihe, 1384 V 20; KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1413 III 14; KLA, Por- cia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 298 Archiv der Erzdiözese Salzburg, Urkunden, 1446 IV 8. 299 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 300 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 301 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 302 Blaznik, Historična topografija 1, str. 240; Orožen, Das Bis­ thum III, str. 418; LNŠAL, št. 25, str. 106. 303 Blaznik, Historična topografija 1, str. 240; Höfler, O prvih cerkvah, str. 334; Orožen, Das Bisthum III, str. 418–419; CKL, št. 60 (samo regest!); LNŠAL, št. 44, str. 123; CKSL, 1286 s. d; Weiss, Quellen, 1286 s. d. 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316317 318 319 304 Orožen, Das Bisthum III, str. 419; Otorepec, Gradivo, št. 549, 725. 305 Orožen, Das Bisthum III, str. 419. 306 Orožen, Das Bisthum III, str. 419. Ime je v listini zapisano le z začetnico. 307 Orožen, Das Bisthum III, str. 419. Ime je v listini zapisano le z začetnico. 308 AT ÖStA/HHStA, Salzburg, Domkapitel (831–1802), Allgemeine Urkundenreihe, 1395 III 23; Orožen, Das Bis­ thum III, str. 419; LNŠAL, št. 411, str. 442; CKSL, 1390 V 13. 309 Valvasor, Die Ehre XI, str. 237; Otorepec, Gradivo, št. 1421. 310 RG II, 01907; Otorepec, Gradivo, št. 1346, 1347. 311 RV IV, 02228. 312 Otorepec, Gradivo, št. 1431. 313 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 314 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 315 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 316 RG III, 00274. 317 Orožen, Das Bisthum IV, str. 119. 318 CKL, št. 142; Orožen, Das Bisthum IV, str. 115; Otorepec, Gradivo, št. 361, 398, 417, 1077; LNŠAL, št. 107, str. 178. Mor- da gre za dve različni osebi (na primer strica in nečaka). 319 CKSL, 1338 IX 23; Orožen, Das Bisthum IV, str. 116. Peter Wurm Župnik Celje 1412–1432294 Simon iz Groina Župnik Celje 1439–1451295 Henrik, sin Filipa iz Ljubljane Župnik Cerklje 1339296 Jošt Mötnitzer Župnik Feistritz an der Drau 1384–1426297 Ulrik Pollinger Župnik Feistritz an der Gail 1446298 Kristjan Župnik Feistritz an der Gail 1426299 Konrad Župnik Freßnitz 1426300 Gašper Župnik Goldenstein 1426301 Friderik Župnik Gotovlje 1263302 Hugo Župnik Gotovlje 1286–1291303 Vajgand Župnik Gotovlje 1327–1335304 Bernard Župnik Gotovlje 1357305 H. (polno ime ni znano) Kaplan Gotovlje Do 1362306 L. (polno ime ni znano) Kaplan Gotovlje Od 1362307 Vasold iz Dellacha Župnik Gotovlje 1390–1395308 Herman Krerager Grajski kaplan Grad Krško 1401–1421309 Friderik Babnoldi iz Nürnberga Grajski kaplan Grad Žovnek 1391–1398310 Nikolaj iz Vuzenice Grajski kaplan Grad Žovnek 1428311 Hans, sin Konrada Gehenderja iz Memingena Kaplan Kamen pri Vuzenici Pred 1401312 Matej Župnik Kamering 1426313 Hans Predinger Župnik Kellerberg 1426314 Hans Pommerl Župnik Kirchbach 1446 Friderik Župnik Kirchbach 1426315 Herman (IV.) Celjski Župnik Laško Do 1412316 Mihael Župnik Laško Do 1391317 Seifried z Vrbovca Župnik Laško 1315–1319; 1332–1348318 Herman iz Širja* Župnik Laško 1338319 239 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 320 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 331 332 333 334 320 CKSL, 1338 IX 23; Orožen, Das Bisthum IV, str. 116. 321 CKSL, 1361 II 13; CKSL, 1363 I 21; AT ÖStA/FHKA, Urkun- den (1170–1894), 1341 XI 13; Blaznik, Historična topografija 1, str. 405; Orožen, Das Bisthum IV, str. 116, 117; SI AS 1063, sig. 105, 116; Brunner, Das ältere Gallenberger Urkunden- archiv, št. 10, 11. 322 CKSL, 1353 III 3; Otorepec, Gradivo, št. 1206; Blaznik, Hi­ storična topografija 1, str. 405; Orožen, Das Bisthum IV, str. 117; LNŠAL, št. 136, str. 204. 323 Orožen, Das Bisthum IV, str. 119. 324 Orožen, Das Bisthum IV, str. 120. 325 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 4540f. 326 Blaznik, Historična topografija 1, str. 406. 327 Otorepec, Gradivo, št. 1349. 328 Otorepec, Gradivo, št. 1350. 329 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 330 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 331 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 4425. 332 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 333 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 334 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 345 346 347 335 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 336 CKSL, 1439 IV 20; LNŠAL, št. 302. 337 Orožen, Das Bisthum VI, str. 226. 338 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5866. 339 CKSL, 1346 VI 14; CKSL, 1347 XI 11. 340 Oter Gorenčič, Srednjeveška stavbna zgodovina, str. 44, op. 209. 341 Otorepec, Gradivo, št. 1444. 342 RG III, 01863; RG IV, 02847. 343 Historia Australis, str. 224; Schwanke, Die Kanzlei, str. 86; RG VI, 03951; Banfi, Uprava, str. 32, 33; Banfi, Klientela, str. 161, 211, 214; Blaznik, Historična topografija 2, str. 124; CKSL, 1450 III 5. 344 SI AS 1063, sig. 6003; LNŠAL, št. 267, str. 304; CKSL, 1421 III 27. 345 CKSL, 1427 IX 1; CKSL, 1429 II 11; TKL II, št. 214, 219. Leta 1405 je deloval še kot cesarski (državni) notar. Gl. SI AS 1063, sig. 377; RG IV, 03401. 346 Orožen, Das Bisthum VI, str. 62. 347 Blaznik, Historična topografija 2, str. 236; Orožen, Das Bis­ thum VII, str. 62; Otorepec, Gradivo, št. 697, 853, 1219. Ni jasno, ali naj pod Rohatz razumemo Rogatec ali Rogaško Slatino. Gopolt Župnik Laško 1338320 Hans iz Širja* Župnik Laško 1353–1363 (1337 – 1342 vikar)321 Viljem z Vrbovca* Župnik Laško 1353–1357322 Peter Kamil iz Kalumpne Župnik Laško 1391323 Franc iz Vidma Župnik Laško 1412–1415324 N. (neimenovani) Župnik Laško 1413325 Jošt iz Laškega Župnik Laško 1417326 Herman Župnik Leskovec pri Krškem 1391327 Nikolaj Župnik Leskovec pri Krškem 1391328 Hans von Praunack Župnik Lieseregg 1426329 Erazem Župnik Molzbichl 1426330 Magister Peter Hildebrand Večni vikar Mozirje 1410331 Hans Župnik Nikelsdorf 1426332 Peter Kaplan Ortenburg 1426333 Hans Skudich Župnik Paternion 1426334 Anselm Župnik Paternion 1426335 Konrad Župnik Planina pri Sevnici 1439336 Janez Sulivamp Vikar Planina pri Sevnici 1452337 Tomaž Župnik Podsreda 1443338 Hans iz Širja* Župnik Ponikve 1346–1347339 Sieghard Župnik Ponikve 1396340 Herman Župnik Ponikve 1405341 Oton Stuppel Župnik Ponikve 1412–1417342 Leonard iz Kamnika Župnik Ponikve 1450343 Hajdel Gumpeller* Župnik Radovljica 1421–1422344 Gašper Župnik Ribnica (na Dolenjskem) 1427–1442345 Ucman z Lemberga* Župnik Rogatec Do 1319346 Anton Župnik Rogatec 1334–1358347 240 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo 348 349 350 351 352 353 354 355 356 357 358 359 348 Otorepec, Gradivo, št. 1219. Ni jasno, ali naj pod Rohatz razumemo Rogatec ali Rogaško Slatino. 349 CKSL, 1371 VII 13/20. 350 Orožen, Das Bisthum VII, str. 63. 351 Otorepec, Gradivo, št. 1426; Weiss, Quellen, 1401 VII 30. Cerkev in patrocinij se ne omenjata, zato se ne vé, ali gre za Rogatec ali Rogaško Slatino. 352 SI AS 1063, sig. 395 (prepisa: CKSL, 1407 V 21; Weiss, Quel­ len, 1407 V 21); StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkun- denreihe, Abschriften, sig. 4522. 353 RG IV, 10264. 354 CKSL, 1422 IX 27. 355 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 356 Otorepec, Gradivo, št. 920. 357 Otorepec, Gradivo, št. 920, 1173. 358 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 5022. Cerkveni patrocinij ni naveden! 359 CKSL, 1430 III 11. V viru piše zgolj rectorem parrochialis eclesie in Pölan, ne da bi bil cerkveni patrocinij naveden. 360 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 375 360 CKSL, 1429 II 11; RG IV, 05394; RG V, 06300. 361 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 362 Otorepec, Gradivo, št. 1350, 1406. 363 CKSL, 1369 I 10 (dve listini). 364 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 365 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 366 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 367 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 368 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 369 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 370 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1443 IV 6. Kaplanov pri- imek v listini ni naveden. 371 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 372 Otorepec, Gradivo, št. 1193; Šilc, Starejša zgodovina, str. 70. 373 Šilc, Starejša zgodovina, str. 71. 374 Šilc, Starejša zgodovina, str. 71. 375 Blaznik, Historična topografija 2, str. 504; Otorepec, Gradi­ vo, št. 1298, 1301. Andrej (ml.), sin Andreja (st.) iz Rižane Župnik Rogatec 1358348 Herman Župnik Rogatec 1371349 Janez Župnik Rogatec 1379350 Ladislav Župnik Rogatec 1401351 Ortolf Wernburger* Župnik Rogatec 1407–1413352 Luka, sin Hansa Vikar Rogatec 1419353 Janez Turjaški* Župnik Rogatec 1422354 Hans Gillperg Župnik Sagritz 1426355 Gregor (Gregor, sin Matije iz Kamnika?) Župnik Smlednik 1341356 Gregor, sin Matije iz Kamnika Vikar Smlednik 1341–1355357 Friderik Kaplan Solčava 1365 Erazem Diakon Solčava 1413 Neimenovani Vikar Solčava 1426 Lazar Stözzel Župnik Stari trg ob Kolpi? 1425358 Osterman Rauber* Župnik Stari trg ob Kolpi? 1430359 Jurij Werdenegger* Župnik Stari trg pri Ložu do 1422; 1431360 Nikolaj Župnik Sternberg/Strmec 1426361 Wulfing Župnik Šentrupert na Dolenjskem 1391–1401362 Ulrik Župnik Škale 1369363 Lenart Wampeck Župnik Špital ob Dravi 1426364 Hans Metnitzer Kaplan Špital ob Dravi 1426365 Mihael Slesit Kaplan Špital ob Dravi 1426366 Mihael iz Ribnice Kaplan Špital ob Dravi 1426367 Erazem Gall* Kaplan Špital ob Dravi 1426368 Hans Gall* Kaplan Špital ob Dravi 1426369 Hans (Gall? Metnitzer?) Kaplan Špital ob Dravi 1443370 Hans N. Župnik Tweng 1426371 Elija (ml.), sin Elije (st.) iz Celja Župnik Vodice 1356–1371372 Martin iz Ribnice Župnik Vodice 1438373 Mihael Župnik Vodice 1453374 Ulrik Župnik Vuzenica 1374–1383375 241 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo GROBNICE 376 377 Za grobnice na posvečenih mestih (v cerkvah, samostanih) bi lahko rekli, da imajo tri funkci- je: telo pokojnika izročajo neposredno v varstvo cerkvene ustanove, pokojniku dajejo sakralen značaj (in posledično upanje, da je njegova du- ša rešena) ter ohranjajo spomin nanj, sploh če so ljudem na očeh. Če je v grobnici pokopanih več članov iste družine, govorimo o družinski grobni- ci. Pokop v cerkveni ustanovi, sploh samostanu, je bil velika čast – praviloma so si ga prislužili le največji dobrotniki in ustanovitelji ustanove. Večina moških članov Žovneških in Celjskih je poslednji počitek našla v enem od štirih samo- stanov. Največ jih je pokopanih v družinski grob- nici v benediktinskem samostanu v Gornjem Gradu. Kdaj je bila grobnica zgrajena, ne vemo, tudi ne, kdo točno je bil tam pokopan. Vsekakor grobnica ni mogla obstajati pred letom 1140, ko 376 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 4518d, 4518e. 377 RG IV, 03862; CKSL, 1414 XI 9 (Georgio plebano in Sel­ denhofen je verjetno Jurij Petschacher). je bil samostan ustanovljen. Kasneje sta nastali še dve družinski grobnici: ena v kartuzijanskem samostanu v Žičah in druga v minoritskem sa- mostanu v Celju. Herman II. Celjski pa je bil (kot edini iz svoje rodbine) pokopan v pleterski kartu- ziji, kot se za fundatorja samostana in zaščitnika reda spodobi. 378 379 ZAKLJUČEK Patronat in odvetništvo sta bila ključni orodji celjskih grofov za poseganje v cerkveno politiko. Pridobivali so ju na različne načine: na podlagi svoje teritorialne oblasti, kot zastavni imetniki zemljiških gospostev, z dedovanjem, nekaj morda tudi z golo silo (tj. s protipravno prisvojitvijo) ter kot povračilo zaradi cerkvenega dobrotništva. S patronatom so učinkovito kadrovali v cerkvenih ustanovah, saj so ga lahko izkoristili za to, da so na proste cerkvene službe predlagali duhovni- ke iz vrst lastne klientele, neredko iz vrst svojih 378 KLA, Porcia, Herrschaftsarchiv, 1426 IV 21. 379 StLA, Sammlungen, Allgemeine Urkundenreihe, Ab- schriften, sig. 4918b; Höfler, O prvih cerkvah, str. 355. Jurij iz Vač Župnik Vuzenica 1413376 Jurij Petschacher* Župnik Vuzenica 1414/20–1424377 Leo Župnik Weißenstein 1426378 Peter de Luna (iz Lounya na Češkem) Župnik Zidani Most 1423379 Duhovnije na slovenskem ozemlju okoli leta 1300 (Slovenski zgodovinski atlas, str. 83). 242 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo uradnikov, in jih tako preskrbeli s prihodki od cerkvene službe (prebendo). Odvetništvo jim je omogočalo, da so upravljali s cerkveno posestjo, uživali iz odvetništva izhajajoče oblastne pravice ter prihodke in se uveljavili kot cerkveni zastopni- ki in branitelji. Analiza patronatov in odvetništev celjskih grofov kaže, da je bilo njihovo število pre- mo sorazmerno z družbenim vzponom in terito- rialno ekspanzijo grofov, kar je razumljivo samo po sebi. Celjski grofje, kakorkoli pobožni so že bili, pa so se uveljavili tudi kot izdatni dobrotniki Cerkve in njenih ustanov. Tudi če je bil v ozadju dobrotništva altruizem, ni dvoma, da jim je pri- našalo številne koristi, saj je ne nazadnje krepilo njihov ugled in vpliv v instituciji. 380 Financiranje Članek je nastal v okviru raziskovalnega projekta J6-4622 Umetnostna dediščina grofov Celjskih, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ADG – Archiv der Diözese Gurk, Klagenfurt (Arhiv škofije Krka, Celovec) Regesten – Regesti listin arhiva škofije Krka (tipko- pis) Archiv der Erzdiözese Salzburg, Salzburg Urkunden 380 Vir: Mlinarič, Celjani, str. 126–128; Kosi, Celjski. AT ÖStA – Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj FHKA – Finanz- und Hofkammerarchiv Urkunden (1170–1894) HHStA – Haus-, Hof- und Staatsarchiv Allgemeine Urkundenreihe Salzburg, Erzstift (798–1806) Allgemeine Urkundenreihe. Salzburg, Domkapitel (831–1802) Allgemeine Urkundenreihe. St. Paul, Benediktiner BCCF – Biblioteca Civica di Cividale del Friuli Archivo dell'antica Comunità di Cividale Lorenzo d'Orlandi CKSL – Centralna kartoteka srednjeveških listin (ur. Božo Otorepec (tipkopis)). Hrani Zgodovinski in- štitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana DOZA – Deutschordenszentralarchiv, Dunaj Urkunden CFK I – Fevdna knjiga grofov Celjskih za grofiji Or- tenburg in Celje 1436–1447 (= SI AS 1073, Zbirka ro- kopisov, I-57r (tipkopis Boža Otorepca hranijo na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani)) GMK – Gorenjski muzej, Kranj Listine (1309–1839) Tabela 6: Grobnice svobodnih gospodov Žovneških in grofov Celjskih (upoštevani so zgolj moški člani rodbine). Člani, za katere domnevamo, da so pokopani v grobnici, so označeni z *.380 Lokacija grobnice Kdo je v njej pokopan Benediktinski samostan v Gornjem Gradu Gebhard I. Žovneški († po 1154)* Gebhard II. Žovneški († po 1173)* Gebhard III. Žovneški († okoli 1230)* Leopold I. Žovneški († po 1224)* Konrad I. Žovneški († pred 1255)* Konrad II. Žovneški († 1262) Leopold II. Žovneški († 1286) Gebhard IV. Žovneški († 1291) Kartuzijanski samostan Žiče Ulrik II. Žovneški († 1316) Friderik III. Celjski († 1454) Minoritski samostan v Celju Friderik I. Celjski († 1360) Ulrik I. Celjski († 1368) Hans Celjski († 1372)* Herman I. Celjski († 1385)* Friderik II. Celjski († 1454) Ulrik II. Celjski († 1456) Kartuzijanski samostan Pleterje Herman II. Celjski († 1435) 243 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo KLA – Kärntner Landesarchiv, Celovec. Allgemeine Urkundenreihe. Porcia, Herrschaftsarchiv. RG – Repertorium Germanicum Online. Deutsches Historisches Institut in Rom, Rim. SI AS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana AS 1063 – Zbirka listin (1163–1868) St. Peter, Archiv der Erzabtei, Salzburg. Urkunden (1005–1981). Stiftsarchiv Rein. Urkunden. StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec. Sammlungen. Allgemeine Urkundenreihe. Abschriften. OBJAVLJENI VIRI AFMUV I – Acta Facultatis Medicae Universitatis Vin­ dobonensis. Vol. I, 1399–1435 (Hg. Karl Schrauf ). Wien: Verlag des medicinischen Doctorencolle- giums, 1894. AFMUV III – Acta Facultatis Medicae Universitatis Vin­ dobonensis. Vol. III, 1490–1558 (Hg. Karl Schrauf ). Wien: Verlag des medicinischen Doctorencolle- giums, 1904. Birk, Ernst: Urkunden-Auszüge zur Geschichte Kaiser Friedrich des III. in den Jahren 1452–1467 aus bis- her unbenützen Quellen. Archiv für Kunde Österrei­ chischer Geschichtsquellen XI, 1853, str. 101–149. Blaznik, Pavle: Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. 2. N–Ž. Maribor: Obzorja, 1988 (Historična topografija Slo- venije II). Blaznik, Pavle: Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500. 1. A–M. Maribor: Obzorja, 1986 (Historična topografija Slo- venije I). Brunner, Walter, Božo Otorepec: Das ältere Gallenber- ger Urkundenarchiv. Mitteilungen des Steiermärki­ schen Landesarchiv 44/45, 1995, str. 61–208. Celjska kronika – Die Cillier Chronik. Text mit kriti- scher Einleitung und historischen Erläuterungen. Franz Krones, Die Freien von Saneck und ihre Chro­ nik als Grafen von Cilli. Graz: Verlag Leuschner & Lubensky, 1883. CKL – Celjska knjiga listin I. Listine svobodnih gospodov Žovneških do leta 1341 (ur. Dušan Kos). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; Celje: Muzej novejše zgodovine, 1996. De Vitt, Flavia: Gubertino da novate e i patriarchi d'Aqui­ leia. Protocolli e registri notarili 1328–1358. Roma: In- stituto storico Italiano per il medio evo, 2022. Die Salzburger Lehen in Steiermark bis 1520. I. Teil (Hg. Alois Lang). Graz: Steiermärkische Landesdrucke- rei, 1937 (Veröffentlichungen der Historischen Lan- des-Kommission für Steiermark, 30). Historia Australis – Aeneae Sylvii Senensis, sive Pii Pa- pae II, Historia Australis. Annalecta monumentorum omnis aevi Vindobonensia. Tom. II. Opera et studio Adami Francisci Kollarii. Vindobonae: Joannis To- mae Trattner, 1762, str. 1–474. Höfler, Janez: Gradivo za historično topografijo predjože­ finskih župnij na Slovenskem: Kranjska (elektronska knjiga). Ljubljana: Viharnik, 2015. Höfler, Janez: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Ljubljana: Viharnik, 2013. Komatar, Franc: Ein Cartular der Karthause Pletriach. Mittheilungen des Musealvereins für Krain 14, 1901, str. 23–71. Kos, Milko: Iz metliškega mestnega arhiva. Etnolog 10–11, 1937–1939, str. 25–49. LNŠAL – Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana: 1140– 1500 (ur. Jure Volčjak). Ljubljana: Nadškofija, 2020. MDC X – Monumenta historica ducatus Carinthiae. Ge­ schichtliche Denkmäler des Herzogtums Kärnten. Bd. 10 (Hg. Hermann Wiessner). Klagenfurt: Geschi- chtsverein für Kärnten, 1968. MHEZ VII – Monumenta historica episcopatus Zagrabi­ ensis. Vol. VII. Croatica christiana – Fontes 21. Mo- numenta historica 3 (ed. Andreas Lukinovic). Za- greb: Krščanska sadašnjost; Hrvatski državni arhiv, 2004. Novostraschezky (= Dunder, Wenzeslaus G.): Stiriens Eden. Das Santhal und die Umgebung von Neu-Cilli in der südlichen Unter-Steyermark. Wien, Leipzig: Hir- schfeld, 1847. Ortvay, Tivadar: Pozsony város története III. Mellékle­ tek Pozsony 1300–1526. évi történetéhez. Pozsony: Stampfel Károly, 1894. Otorepec, Božo: Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znan- stvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski in- štitut Milka Kosa, 1995 (Viri za zgodovino Sloven- cev, 14). Poviestni spomenici slobodnoga kraljevskoga grada Varaž­ dina. Sv. I. Zbornik izprava 1209–1526 (ur. Zlatko Ta- nodi). Varaždin: Svobodina Narodna tiskara, 1942. Povijesni spomenici zagrebačke biskupije 1441–1465. Vol. 7 (ur. Andrija Lukinović). Zagreb: Krščanska sada- šnjost; Arhiv Hrvatske, 2004. Regesten 3 – Regesten zur Geschichte der Juden in Öster­ reich im Mittelalter. 3. Bd., 1366–1386 (Hgg. Eveline 244 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo Brugger und Birgit Wiedl). Innsbruck: Studienver- lag, 2015. TKL II – Turjaška knjiga listin. II. zvezek: Dokumenti 15. stoletja (ur. Matjaž Bizjak in Miha Preinfalk). Ljub- ljana: Založba ZRC, 2009 (Thesaurus memoriae. Fontes 8). Weiss, Quellen – Weiss, Norbert: Das Städtwesen der ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter: Quellen. (Priloga k: Weiss, Norbert. Das Städtwesen der ehe­ maligen Untersteiermark im Mittelalter vergleichende von Quellen zur Rechts-, Wirtschaft-, und Sozialgeschi­ chte). Graz: Selbstverlag der Historischen Landes- kommission für Steiermark, 2002 (Forschungen zur Geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, 46). LITERATURA Andremann, Kurt, Bünz, Enno: Kirchenvogtei und ad- lige Herrschaftsbildung im europäischen Mittelal- ter. Eine Einführung. Kirchenvogtei und adlige Herr­ schaftsbildung im europäischen Mittelalter (ur. Kurt Andermann, Enno Bünz). Jan Thorbecke Verlag, 2019, str. 9–20 (Vorträge und Forschungen, 86). Banfi, Jaka: Celjski grofje kot fevdni gospodje in njihov fevdni dvor. Prispevki za novejšo zgodovino 64, 2024, št. 1 (Zbornik Andreja Studna), str. 18–34. DOI: https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.01 Banfi, Jaka: Klientela celjskih grofov (doktorska diserta- cija). Ljubljana, 2023. Banfi, Jaka: Nekaj o položaju celjskih grofov in srednje- veškem plemstvu sploh. Kronika 71, 2023, št. 1, str. 29–42. DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.71.1.02 Banfi, Jaka: Uprava grofov Celjskih (1341–1456). Kro­ nika 70, 2022, št. 1, str. 21–58. DOI: https://doi. org/10.56420/Kronika.70.1.02 Baraga, France in Marin, Marko in Knapič, Darinka: Grad Mirna v srednjeveških listinah. Mirna: Studio 5, 2005 (Grad Mirna, 3. zvezek). Domenig, Christian: »toun kunt«. Die Grafen von Cilli in ihren Urkunden (1341–1456) (doktorska disertacija). Klagenfurt, 2004. Domenig, Christian: Die Kanzlei der Grafen von Cil- li. Spätmittelalter in landesherrlichen Kanzleien Mit- teleuropas. Alte Tradition und der mühsame Weg zu neuen Fragen und Antworten (ur. Tomáš Velička). Berlin: LIT Verlag, 2021, str. 123–140 (Geschichte: Forschung und Wissenschaft, 73). Kos, Dušan: Plemiška darovanja cerkvenim ustano- vam (s posebnim ozirom na 14. stoletje). Zgodo­ vinski časopis 47, 1993, št. 1, str. 25–52. Kos, Dušan: Vitez in grad: vloga gradov v življenju plem­ stva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in sloven­ skem Koroškem do začetka 15. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. DOI: https://doi. org/10.3986/9616500821 Kosi, Miha: Celjska klientela. Socialna in prostorska mobilnost plemstva v službi grofov Celjskih. Druž­ bena identiteta in mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem (ur. Boris Go- lec). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019, str. 11–64. Kosi, Miha: Celjski. Novi Slovenski biografski leksikon. Zv. 4: C (ur. Barbara Šterbenc Svetina). Ljublja- na: Založba ZRC, 2022, str. 83–98 (dostopno tudi na: https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/ sbi1023780/). Kosi, Miha: Grajska politika – primer grofov Celjskih. Kronika 60, 2012, št. 3 (Iz zgodovine slovenskih gra- dov), str. 465–494. Kosi, Miha: Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1998. Kosi, Miha: Representative Buildings of the Counts of Cilli – an Expression of Dynastic Propaganda. Acta Historiae Artis Slovenia, 25, 2020, 2, str. 25–47. DOI: https://doi.org/10.3986/ahas.25.2.02 Mlinarič, Jože: Celjani in njihov odnos do samostanov. Zbornik mednarodnega simpozija Celjski grofje, stara tema – nova spoznanja. Celje, 27.–29. maj 1998 (ur. Ro- landa Fugger Germadnik). Celje: Pokrajinski mu- zej Celje, 1998, str. 125–142. Mlinarič, Jože: Kartuzija Pleterje 1403–1595. Pleterje: Kartuzija, 1982. Orožen, Ignac: Das Bisthum und Diözese Lavant, II–VI. Celje, Graz, Maribor, 1875–1887. Orožen, Janko: Zgodovina Celja in okolice. II. del. Srednje­ veško Celje kot središče državotvornega stremljenja: do­ ba narodne samostojnosti, Savinjska marka, knezi in grofje Celjski. Celje: Goričar & Leskovšek, 1927. Oter Gorenčič, Mija: Grofje Celjski in Velika Marijina bratovščina na Dravskem polju. Acta Historiae Ar­ tis Slovenica, 27, 2022, 1, str. 11–75. DOI: https://doi. org/10.3986/ahas.27.1.01 Oter Gorenčič, Mija: Srednjeveška stavbna zgodovina kapele Sv. Jakoba v Konjicah. Acta Historiae Artis Slovenica, 28, 2023, 1, str. 7–67. DOI: https://doi.org/ 10.3986/ahas.28.1.01 Oter Gorenčič, Mija: The Counts of Cilli and the Habs- burgs as supporters of monasteries through the prism of their artistic representation. Od Rudolfa do Maksimilijana = From Rudolf to Maximilian: vzpon Habsburžanov v vzhodnoalpskem prostoru (1273–1526) = the rise of the Habsburgs in the Eastern Alpine area (1273–1526): program simpozija in povzetki referatov = conference programme and abstract booklet: 19.–20. ok­ tober 2023, 19–20 October 2023, Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana (ur. Miha Preinfalk in Mija Oter Go- renčič). Ljubljana: Založba ZRC, 2023, str. 27. Schwanke, Robert: Beiträge zum Urkundenwesen der Grafen von Cilli (1341–1456). Mitteilungen des 245 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo österreichischen Instituts für Geschichtsforschung XIV (Erg.-Bd.). Innsbruck, 1939, str. 411–422. Schwanke, Robert: Die Kanzlei der Grafen von Cilli (1341–1456) (Staatsprüfungsarbeit am Institut für österreichische Geschichtsforschung). Wien, 1935. Slovenski zgodovinski atlas (ur. Drago Bajt in Marko Vi- dic). Ljubljana: Nova revija, 2011. Šilc, Jurij: Starejša zgodovina Vodic in bližnje okolice. Dediščina ljudi in krajev: zbornik občine Vodice (ur. Branko Čuk). Vodice: Občina, 2020, str. 67–100. Štih, Peter in Simoniti, Vasko: Na stičišču svetov: Sloven­ ska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2009. Štih, Peter: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. Ljubljana: Znanstveni inšti- tut Filozofske fakultete, 1994 (Razprave Filozofske fakultete). Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogthums Crain. Laybach: Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev: Od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska ma- tica, 1991. SUMMARY The Counts of Cilli and the Tools of Church Politics: patronage, advocacy and benefaction Patronage and advocacy were two key tools with which the Counts of Cilli wielded their influence on church pol- itics. They attained them in various ways: through terri- torial power, as holders of seigniories in pledge, through inheritance, and in some cases probably by sheer force (i.e., through unlawful acquisition) as well as in compen- sation for serving as benefactors of the Church. Through patronage, they pursued an effective recruitment policy in matters of the Church by filling vacant ecclesiastic offices with priests from among their clientele, not seldom from the ranks of their own officials, thus providing them with revenues allotted to church clerics (prebend). Advocacy, on the other hand, enabled them to administer church property as well as exercise the patrimonial rights and rev- enues arising from their service as advocates and position themselves as the defenders of the Church. The analysis of over thirty patronages and advocacies of the Counts of Cilli shows that their number was, quite understandably, directly proportional to the counts’ social ascendancy and territorial expansion. The number of patronages and advocacies in the possession of the Counts of Cilli rapid- ly increased after 1418, when they inherited many from the extinct Counts of Ortenburg in Carniola and western Carinthia. Furthermore, the Counts of Cilli also estab- lished themselves as the benefactors of the Church and its institutions. Even if their service as benefactors was based on purely altruistic motives, it undoubtedly also earned them numerous benefits, not least through strengthen- ing their reputation and influence in the institution itself. They supported various monastic orders, most of all the Carthusians. Already in their lifetime, the heads of the family from the last three generations of the Counts of Cil- li—Hermann II, Frederick II, and Ulrich II—were regarded as the patrons of the Carthusian Order. The major monu- ment commemorating them as the Church’s benefactors, however, is the Carthusian monastery in Pleterje, which was founded in 1407 and is still in operation today. 246 | kronika 72 � 2024 2 jaka banfi | celjski grofje in orodja cerkvene politike: patronat, odvetništvo in dobrotništvo Grb grofov Celjskih na sklepniku v samostanu Pleterje (foto: Gorazd Bence, 2018).