URN_NBN_SI_DOC-VXGENTMY

ŽENEVSKE SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE KNJIŽNICE Irena K ernel Delo v knjižnici je težko m eriti in vrednost opravljenih stori­ tev je relativna, zato so potrebne prim erjave ne le vsakoletnih de­ lovnih dosežkov neke ustanove s preteklim i, temveč tudi z drugim i sorodnim i dejavnostm i v okviru mesta, republike, države in z nor­ m ativi UNESCO v m ednarodnem m erilu. Ocena dela in predvsem ocena, kako, na kakšen način smo svo­ je delo opravili, je še bolj objektivna, če jo lahko soočimo z do­ sežki enakih ustanov v drugih državah. K njižnični delavci ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic doslej nismo imeli skoraj nobenih možnosti za študijske oglede knjižnic zunaj naših meja. Tako nismo našli niti potrditve niti praktičnih koristnih spodbud za m orebitno preusm eritev dosedanje­ ga načina dela. V letu 1976 sem im ela priložnost, da sem nekaj mesecev živel v Švici. Na svoje stroške in z delno pomočjo Delavske knjižnice v L jubljani sem si ogledala sistem splošnoizobraževalnih knjižnic v Ženevi. K er so javne knjižnice nam enjene vsemu prebivalstvu, m oramo čimveč vedeti o okolju, kjer delujejo. Za ta povzetek ob­ sežnega poročila, ki ga je razm nožila Delavska knjižnica v L jub­ ljani, pa bo najbrž dovolj le nekaj bolj ali m anj znanih osnovnih podatkov o Švici, ženevskem kantonu in m estu Ženeva. Švice ni po velikosti niti za dve Sloveniji, ima pa 6 m ilijonov ljudi. Politično je razdeljena na 25 kantonov. U radni jeziki so tri­ je: nemški, francoski in italijanski. Nemško govori 72, francosko pa okoli 20 odst. prebivalcev, zato sta to prevladujoča jezika, vendar dosledno upoštevajo trojezičnost, zato imajo tudi za Reto rom ane posebne radijske oddaje itd., čeprav uporablja ta jezik le 1 odst. Švicarjev. Ženevski kanton je eden od treh kantonov, kjer prebivalstvo govori francosko in eno najbolj odprtih območij na svetu, saj živi­ jo v njem predstavniki skoraj vseh narodov in držav. K švicarski zvezi kantonov se je priključil ženevski kot zadnji šele po dunaj