Po kafoliškom svefu Radio in katoličani. Čehoslovaški škofje so poslali spomenico ravnateljstvu radia v Pragi. Že leta 1936 so ravnateljstvo obvestili o svojih pritožbah. odnosno o željah glede na radio. Nekaj "časa se je ravnateljstvo oziralo na želje katoličanov, kojih tolmač je bil čehoslovaški episkopat, pozneje pa tega ni več hotelo storiti. To je dalo škofom povod, da so v posebni spomenici opozorili ravnateljstvo na to, da je radio last vsega naroda, ne pa samo njegovega liberalnega ali socialističnokomunističnega dela. Čehoslovaški katoličani imajo z ozirom na svojo številnost in državotvornost pravico, da radio tudi njihovim težnjam in zahtevam služi. Zato zahtevajo škofje: 1. Ravnateljstvo naj skrbno pazi na to, da se ne bo v nobeni oddaji našlo kaj takega, kar bi žalilo verski in moraJni čut katoličanov. 2. Ravnateljstvo naj po vzoru drugih držav da katoličanom možnost porabe radia vsaj dve uri vsak teden. 3. Škofje zahtevajo po enega svojega zastopnika v upravi radia in tudi v posvetovalnem odboru. Svojo spomenico zaključujejo s temi besedami: »Pričakujemo, da se bodo naše opetovano izražene želje zadovoljile ter da nam ne bo treba, da bi pravice katoličanov morali uveljaviti na ^rug način.« Proti preldinjanju so začeli boj tudi na Poljskem. Vzniknila je ta borba v krogu katoliških časnikarjev, ki s tem dokaziijejo, da se zavedajo svoje kulturne naloge, ki jo imajo vršiti med poljskim ljudstvom. Časnikarji poudarjajo v številnih člankih, ki jih objavljajo v listih, da se med ljudstvom kletev vedno bolj širi ter da je treba proti njej nastopati in delati. Vlado pozivljajo, naj v tem ozini posnema italijansko vlado, ki je pred kratkim prepovedala v Italiji javno preklinjanje. Naj se kaj takega stori tudi na Poljskem! Naj se javno preklinjanie kaznuje! Če bi poljski časnikarji prišli v naše kraje, bi se čudili, kako malo stori slovensko časopisje za to, da bi se grda in surova navada preklinjanja iztrebila iz našega naroda. Katoliška nedelavnost. O priliki letnega občnega zbora Katoliške mladinske zveze v friburški škofiji (v Švici) je imel škof monsignor Bssson v friburški stolni cerkvi pridigo, ki je v njej med drugim to-le poudaril: »Potrebna nam je čista, resnično hrabra in navdušena mladina. To pa boste vi, ako boste Kristusa nosili v svojih srcih. Ni najhujše zlo sedanjega časa v tem, da se toliko sovražnikov bori zoper Kristusa in njegovo cerkev. Mnogo večje zlo je v tem, da so tisti, ki hočejo biti dobri, nedelavni, mlačni in ravnodušni ter da ne store vsega, kar je v njihovib močeh, da bi Kristus zopet prišel do gospodstva. Ce ste s Rristusom zedinjeni, boste posvetOi svet. Z delom morate začeti tam, kamor ste postavljeni in kjer morete svoj vpliv izvrševati na poseben način.« Sveta birma v dekaniji Jarenina. V soboto, 30. aprila, pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah; v nedeljo, 1. maja, pri Sv. Mariji v Jarenini; v ponedeljek, 2. maja, v Št. Ilju v Slov. goricah; v torek, 3. maja, pri Spodnji Sv. Kungoti; v sredo, 4. maja, pri Sv. Juriju ob Pesnici; v četrtek, 5. maja, pri Sv. Andreju v Svečini. (Nadaljevanje birmskega sporeda sledi prihodnji mesec.)