KULTNE PALICE IZ ŠMARJETE VIDA STARE Narodni muzej, Ljubljana Vsa prazgodovinska najdišča s področja Slovenije, kakor tudi ostala p ra­ zgodovinska najdišča s področja Balkanskega in Apeninskega polotoka, P a­ nonske nižine in srednje Evrope imajo m ed svojim oblikovnim zakladom predmete, ki so po oblikovanosti ali po načinu izdelave nekaj posebnega in dajejo zato najdišču nek določen značaj. Tudi za šmarješka grobišča, k i so ležala pod naselbino na Vinjem vrhu, bi lahko določili tiste predmete, ki jih moremo obravnavati kot neko posebnost tega več ali manj zaključenega področja med dolino M irne na zahodu, Krškim poljem n a severu in prostranim Šentjernej skim poljem na vzhodu (karta 1) Vinji v rh je odigral tu neko posebno vlogo. Na njem je bila v zadnjem tisoč­ letju pr. n. št. naša osrednja obrambna naselbina na jugovzhodu Dolenjske, ki je bila ena najpomembnejših upravno političnih središč na jugovzhodnem predalpskem prostoru. Bila p a je tudi neka poslednja ovira, ki je preprečevala nemoten vdor tujim vplivom v središče jugovzhodnega predalpskega prostora. Med množico bronastih, železnih in glinastih izdelkov je veliko takih, ki so dali temu področju svoje posebno obeležje. N ekateri med njimi, kot npr. čelade Skledastega tipa, ali m ajhne čolničaste fibule z dolgo na koncu profilirano nogo, pa so celo tako značilni za šmarješko najdišče, da jih z vso upravičenostjo imenujemo k ar čelade šmarješkega tipa in šmarješke čolni­ časte fibule. Med drugim i predm eti, ki dajejo tem u najdišču svoj pečat, so tudi bronaste kultne palice — scepterji, ki jim bomo v tem sestavku posvetili nekaj več pozornosti. Med inventarjem nekaterih ženskih grobov starejše železne dobe so bile včasih najdene posebne bronaste, vlite ali iz pločevine izdelane palice z raz­ širjenim zgornjim ali spodnjim delom. Telo teh palic je bilo navadno bogato okrašeno z geometričnimi m otivi in je imelo na spodnji in zgornji strani niz luknjic, v katere so bile obešene verižice z obeski. Funkcija teh palic je bila dolgo nejasna, saj predm et celo ni imel pravega skupnega imena.1 Šele v no­ vejšem času so arheologi določili njihovo verjetno funkcijo. Predm et naj bi služil kot kultna palica — scepter in naj bi bil last svečenic. Kako so se te palice uporabljale in kdaj, ne moremo točno ugotoviti, čeprav so verjetno služile p ri verskih obredih in so bile znak svečenikov in njihov rekvizit. Po­ jasnilo za njihovo uporabo najdem o tudi na neki napisni plošči iz Padove,2 kjer je upodobljen prizor darovanja: na desni strani stoji oseba s kultno palico v roki, pred njo pa žena, k i ji podaja ptico kot žrtveno daritev. Osebo bi for­ malno lahko označili kot svečenika ali svečenico s seepterjem v roki. Ta scep­ ter bi lahko prim erjali s seepterjem iz Praeneste.3 Že Homer je namreč poznal •scepterje kot znak svečenikov, za kar imamo dokaze predvsem v Italiji, kakor tudi na več najdbah in upodobitvah na pontsfcih 'in etruščanskih posodah. Posebno lep prim erek je zgornji del kultne palice iz Este (izkopan leta 1909) z dvema diskoma, ki sta okrašena z nizi drobnih iztolčenih pik in z račjim protomom na vrhu zgornje plošče.4 V isti krog bi m orali postaviti tudi scepter iz picenskega Belmonta.5 V enetski scepter ji se razlikujejo od picenskih po tem, da jim m anjkajo diskaste plošče in račji protomi, zaradi česar so picenski so­ rodni grškim 'primerom.6 P rim eri kultnih palic z najdišč s terram are kulturo so om am entirani v glavnem z mrežasto narezanim i pasovi, pasovi cikcak linij ali pa s pasovi trikotnikov, poševnih ali vzporednih črt, ki so sorazmerno dolge (včasih do 30 cm). Ta preprost način om am entacije najdemo včasih 2 F. Duhn, F. M esserschm idt, II, T. 6 K ultne palice iz Kamirosa, Heroi- 12, d, 2. 53. na iz Argosa, Olympije in Lindosa: glej 3 p, C: g. 5 3 Blinckenberg, Lindos 1, 104, Taf. 11, 4 L. c.’ , T. 12 e. 228, 230. 5 V m uzeju v Anconi. tudi na nekaterih prim erih iz okolice Este, ki imajo h k rati nekatere podobnosti z izdelki iz zgodnje kikladskega kroga (posebno iz stopnje Troja II), ki pa so večinoma koščeni, le redkeje kovinski. Venetske kultne palice imajo kot orna­ ment največkrat uporabljene koncentrične kroge, valovnice, redkeje pa tudi palmete. Vzporedno s temi dolgimi kultnim i palicami so uporabljali tudi krajše, ki so imele okrašen spodnji del telesa, na konceh pa luknjice, kjer so se obešale verižice ali pa so zatikali druge okrasne predmete. Takšne krajše kultne palice poznamo v Italiji predvsem iz okolice venetskega kulturnega kroga, iz Este, iz Borsea, iz Padove, iz Montebellune in Covareza.7 Tudi za te palice bi bili upravičeni predvidevati, da so jih uporabljali v kultne nam ene in da so bile last svečenic. V prid tej domnevi govori dejstvo, d a so jih navadno' našli v ženskih grobovih II. in III. periode skupaj z vretenci in drugimi ženskimi okrasnimi predmeti. Bronaste okrašene kultne palice, ki so značilne za estenski kulturni krog, ne bi mogli tolmačiti brez dobro ohranjenih prim erov z jugovzhodnega pred­ alpskega prostora in to predvsem iz dolenjskih najdišč. Verjetno je najbolj ohranjen (pri tem prim eru so ohranjeni vsi sestavni deli)‘prav scepter iz Šm arjete (T. 2).8 K ultne palice so bile nam reč sestavljene iz dveh delov: iz zgornjega valjastega, z razširjenim vrhom z luknjicam i za obeske in iz spod­ njega, proti koncu stožčasto zoženega dela, ki je bil običajno tudi zgoraj razšir­ jen in je imel luknjice za verižice z obeski. Celotno telo omenjene kultne palice iz Šmarjete, tako zgornji kot tudi spodnji del, je bogato okrašen z geometričnimi motivi, prevladujejo pa pasovi vzporednih in poševnih črt in cikcak linij. Tudi pri tej kultni palici se zgornji del nekoliko p ri vrhu razširi in ima cb robu luknjice za obročke, v katerih vise verižice (sestavljene so iz trojnih čle­ nov, ki so m ed seboj povezani z obročkom). Trije obeski so polkrožni s she­ m atiziranim a račjima protamocma na vsaki strani in z verižicami s trikotnim i obeski n a spodnji strani. Spodnji del scepterja ima verižice s trikotnim i obeski na zgornji strani in je okrašen s pasovi vodoravnih črt in cikcak linij. Tudi sicer je v šmarješkem kompleksu, zlasti v Šmarjeti, ohranjenih ve­ liko bronastih kultnih palic, le da so to le fragm enti posameznih delo-v scep­ ter jev. Zgornjem u delu kultne palice bi pripadali prim eri na T. 1: 1, 2, 3 in 4, medtem ko bi morali fragm ente na T. 1: 6 in 7 pripisati spodnjemu delu. V glavnem so ti scepterji okrašeni s pasovi vzporednih linij in s pasovi poševnih črt. Le fragm ent kultne palice na T. 1: 4 je okrašen z vzdolžnimi nizi večjih in manjših iztolčenih pik. Navadno so imele šm arješke kultne palice na zgornjem razširjenem delu luknjice, v katerih so visele verižice z obeski (trikotni obeski z vrezanimi koncentričnimi krogi s piko, trikotni obeski z iztolčenimi večjimi in manjšimi pikami, bobenčki itd.). Šmarješkim scepterjem pripadajo tudi polkrožni obe­ sek (T. 1: 9), trikotni obesek z veliko okroglo zanko in trikotnim i obeski (T. 1: 8) in velik votel trikotni obesek (T. 1: 5), ki im a na spodnji strani verižico 7 F. Duhn, F. M esserschm idt II, s. schm id II, s. 55, abb. 4. D uhn ga navaja 54, op. 132. kot najbolje ohranjeno kultno palico 8 Scepter je v zbirki v N aturhist. sploh, mus. na D unaju: glej F. Duhn, F. M esser- z manjšimi trikotnim i obeski in prav tak obesek tudi na verižici, ki visi iz luknjice pri vrhu velikega obeska. Ne moremo pa z gotovostjo določiti ali so to deli ohranjenih šmarjeških scepter jev ali pa mogoče pripadajo nekim ne­ obranjenim kultnim palicam, k ar bi seveda povečalo število teh kultnih pred­ metov iz šmarjeških grobišč. Zelo dobro je ohranjen tudi scepter z Libne, ki ima še oba osnovna se­ stavna dela. Ta kultna palica je nekoliko bolj fragm entirana kot šmarješka, čeprav se po motivih om am en taci j e od nje veliko* ne razlikuje. Zgornji del kultne palice ima na razširjenem vrhnjem delu luknjico za pripenjanje veri­ žice, ki so sestavljene iz dvojnih členkov. Na verižicah visijo zelo* shem ati­ zirani ptičji ali račji protomi z luknjico v nogi, k jer sta bila v zanki obešena po dva trikotna obeska.9 Spodnji del palice je ohranjen bolj fragm entarno in brez obeskov. Tudi na drugih slovenskih najdiščih najdemo* kultne palice, vendar so vse slabše ohranjene in v večini prim erov ne moremo govoriti o celi kultni palici (karta 2). Posebno bogato je okrašen scepter, tj. ohranjeni zgornji del iz Ro- višča (T. 4: 2), katerega telo* pokrivajo drobno narezani mrežasti pasovi vzpo­ rednih črt. Nekako v sredini neenako širokega telesa palice je okrogla plo­ ščica z luknjicam i za verižico, na katerih vise trikotni obeski.1 0 Slabše je ohranjen zgornji del scepterja z Vinkovega vrha (T. 4: 5), ki ima kratke verižice s trikotnim i obeski v zgornjem razširjenem delu.1 1 Tej palici je verjetno pripadal večji obesek v obliki sončnega kolesa in shematizirane ženske postave —■ svečenice z razprostrtim i rokami, ki ima v petih luknjicah na verižicah obešene večje trikotne obeske. Na posameznih obeskih visijo na tri- in štiričlenih verižicah m anjši shematizirani račji, petelinji in človeški protomi. P rav ta obesek z Vinkovega vrha je zgovoren dokaz za kultno poreklo samih scepterjev, saj nam njegova vsebina pripoveduje o simbolih, ki izvi­ rajo iz sveta njihovih predstav (petelin, race). S tem da je obesek visel na neki kultni palici, moremo z gotovostjo sklepati, da ni bil scepter samo zunanji znak svečenic, temveč je im el tudi neki globji pomen pri verskih obredih staroselcev. Tudi obesek z Vač, ki je visel na razviti obliki kačaste fibule,1 2 vendar verjetno v sekundam i uporabi, ker je bil po vsej verjetnosti sestavni del k u lt­ ne palice, je imel neko vsebino, saj na trikotni prebiti plošči visi, razen dveh človeških figuric, ki sta na moč podobni onima z obeska z Vinkovega vrha, še obesek v obliki sončne ladje s človeško glavo. Vsebinsko bi tako ustrezal obesku z Vinkovega vrha, k ar bi pomenilo, da gre v obeh primerih za pred­ stavo* nekega božanstva, ki je bilo* za takratne prebivalce nad vse pomembno za njihovo vsakdanje življenje. Vsebinsko zanimiv je tudi drugi na Vačah (T. 4: 4) najdeni obesek, za katerega pa prav tako ne moremo določiti na kateri kultni palici je visel.1 3 V glavnem je ta obesek sestavljen iz štirih večjih 9 V m uzeju v Grazu, inv. št. 10256. w V. Stare, Rovišče, A rh. vestnik 13-14 (1962-63), T. 1: 1. 1 1 V. Stare, V irkov vrh. Vrh. vestnik 15-16 (1966-67), T. 5: 9 in 18: 15, 17. 12 G. Kossack, Studien zum Sym bol­ gut, der U rnenfelder und H allstattzeit M itteleuropas, Röm isch-Germanische Forschungen, Bd. 20 (1954) T. 17: 2. 13 F. Stare, Vače, Arh. kat. Slove­ nije 1 (1951) T. 58: 3, 5. delov z verižicami in manjšimi obeski. Posamezni deli bi se dali tolmačiti kot shem atizirane človeške figure, kar bi utegnilo im eti simboličen pomen, po­ sebno če domnevamo, da je tudi ta obesek visel na kultni palici (na posamez­ nih. obeskih se dajo zelo dobro analizirati posamezni deli človeške figure). K ultne palice iz drugih slovenskih najdišč pa niso tako pomembne; veči­ noma so to le fragm enti posameznih delov scepter jev, kot so prim eri iz Magda- lenske gore,1 4 iz Dobrave p ri Dobrniču,1 5 iz Podzemlja1 6 in iz Stične1 7 ali pa deli obeskov, ki so viseli na verižicah izgubljenih kultnih palic (Magdalenska gora, Stična) in razni obeski, k i so lahko deli uničenih kultnih scepterjev in visijo v drugotni uporabi na lokastih fibulah tipa sv. Lucija (Most na Soči [Sv. Lucija], Bitje). V novejšem času je bil najden v grobu na Znančevih nji­ vah v Novem mestu tudi del kultne palice z okrašenim telesom in ostanki verižic z obeski, ki bi ga lahko s pridom uporabili pri kronološki opredelitvi, ker je najden v zaključeni grobni enoti. Izven jugovzhodnega predalpskega prostora so posamezni deli palic znani iz Velemszentvida na M adjarskem, iz Donje doline, iz H allstatta in že ome­ njeni prim eri iz italskih najdišč (karta 2). 14 V Nar. muz. v L jubljani, Inv. št. P 4013, P 4014, P 4015. 15 V Nar. muz. v L jubljani. Inv. št. P 4795. 16 V N ar. muz. v Ljubljani. Inv. št. P 10879. 17 N eobjavljeno v Nar. muz. Inv. št. P 12081, P 11974 in P 11944. Ostre kronološke m eje m ed prvim pojavom kultnih palic, njihovo upo­ rabo in nehanjem ne moremo določiti točno, ker je bilo tem predmetom po­ svečeno prem alo pozornosti. Tako za večino prim erov ne poznamo niti na­ tančnejših najdiščnih podatkov. Prvi pojav scepterjev si moremo tolmačiti z motiviko in simboli, ki so sestavni del teh palic. Ti pa segajo nedvomno v obdobje KŽG, kjer moramo iskati izvor uporabljani simboliki (račji pro torni, sončna kolesa, koncentrični krogi) in pa sami tehniki izdelave motivov, v tehniki vbodov in izboklin (Punkt-Buckel Manier), ki so bili lastni nosilcem tega kulturno historičnega horizonta. Ali ni mogoče iskati pojasnilo za kultno uporabo scepterjev prav v ob­ močju jugovzhodnih Alp in n a ozemlju Venetov, saj je bila tradicija KŽG ravno tu zelo močno zakoreninjena in se je obdržala globoko v razvito že­ lezno dobo. Za ožjo kronologijo je uporabnih le nekaj grobnih celot. Predvsem je to skeletni grob II (kompleks najdbe 3) iz gomile I v Rovišču,1 8 1 9 kjer so ležale štiri votle narebrene nanožnice, ostanki bronastega scepter j a, fibule z lokom v obliki račjega protoma in glinasta vretenca (T. 4: 1—3). Grob se da časovno dobro opredeliti z naröbrenim i nanožnicami, ki jih postavljamo v prvo polo­ vico Ha D stopnje, kar nam dobro dokum entira grob 22 gomile XIII iz Brezja pri M im i peči.2 0 V tem grobu je ležala sicer še tudi čolničasta fibula šm arje­ škega tipa, katero pa lahko presojam o kod nekoliko starejši predmet, ki da­ tacijo groba v prvo polovico Ha D horizonta bistveno ne izpremeni. V grobu iz Rovišča je bila nam reč tudi skodela z jajčastim i izboklinami, ki vsekakor sodi v omenjeni časovni horizont, saj je ta oblika posode ena izmed značilnosti Ha D m aterialne kulture. Fibula z lokom v obliki račjega protoma, pa že zaradi spodvite samostrelne peresovine sodi v Ha D stopnjo, če ne upoštevamo niti obliko fibule, za katero smo tudi ugotovili, da sodi v okvir prve polovice 5. stol. pr. n. št. Grob iz Rovišča bi morali tako vsekakor opredeliti v čas poznejše Ha D stopnje, kam or bi sodila tudi kultna palica iz tega groba. V grobu 6, gomile XIII iz Brezja pri M imi peči2 1 sicer ni ohranjeno telo kultne palice (T. 3: 6—14). Trikotni obesek z verižicami in petelinjimi protomi, ki vise n a bobenčku p a bi brez dvoma lahko presojali kot del takšne palice. Da so bobenčfci viseli n a scepterjih imamo dokum entirano v več primerih, med njimi tu d i v Šm arjeti sami, k jer visi tak votel bobenček na scepterju T. 1: 2. in na velikem v celoti ohranjenem scepterju, ki je v Prirodoslovnem muzeju na Dunaju (T. 2: 1). Tako ni zadržkov zakaj ne bi mogli tudi brezjanski bo­ benček vrednotiti kot del kultne palice. Trikotni obeski s petelinjimi protomi na verižicah imajo tudi prim erjavo v velikem obesku z Vinkovega vrha, za katerega pa je skoraj gotovo, da je visel na kultni palici, kjer je na enem njegovih trikotnih obeskov visel tudi petelinji protom. Grob iz Brezja je ča­ sovno dobro opredeljen z najm lajšo obliko kačaste fibule s kolenastim pre- 18 N eobjavljeno v Nar. muz. v L ju b ­ ljani. Inv. št. P 3989, P 12082, P 12083, P 8107 d in obeski na fibulah P 10124, 1043. 19 V. Stare, Rovišče, Arh. vestnik 13-14 (1962-63) T. 1: 1, 2, 3. 20 K. K rom er, Brezje, Arh. kat. Slo­ venije 2 (1959) T. 50: 1—9. 2 1 L. c. T. 35: 1—9. gibom, ki so opredeljene v razvito obdobje Ha D stopnje, kamor bi postavili tudi bob en ček z obeski. Tudi precej poškodovan bobenček iz groba 10, gomile VII iz Brezja2 2 je ležal v grobu skupaj z razvito obliko kačaste fibule (T. 3: 1—5), kar zopet govori v prid časovnemu opredeljevanju v Ha D stopnjo, kamor takšne fibule sodijo. Kronološko oporo imamo tudi v bogato razčlenjenem obesku iz Vač,2 3 ki je visel na razviti obliki kačaste fibule, katero postavljamo v čas sredine Ha D stopnje. Predvidevamo lahko, da je bil obesek tu že v drugotni uporabi, kar pa ne izprem eni njegove časovne opredelitve. Za datiranje je možno tudi koristno uporabiti zelo bogat grob iz Poggio delTmpicato v Tarquiniji, saj je bil med njegovim inventarjem najden tudi bro­ nasti bobenček (del kultne palice) z iztolčenimi nizi večjih in manjših pik in dvojnim račjim protomom na pokrovu.2 4 Nekateri predmeti tega groba ka­ žejo na močno tradicijo KŽG; tako ima sulica plam enasto obliko, kar je zna­ čilno celo za zgodnje obdobje tega horizonta. H KŽG oblikovnim značilnostim je prištevati tudi fragm ent sončnega kolesa. Za dvorezno bodalo v okrašeni nožnici imamo prim erjavo v grobu 94 in grobu 148 iz Tem i.2 5 V grobu 94 je bodalo ležalo skupaj s polmesečno britvijo in plam enasto sulico, kar oprede­ ljuje grob v prvo polovico Ha B stopnje. V isti čas lahko postavimo tudi bodalo iz groba 148, saj je ležalo skupaj s polmesečno britvijo, s fibulo z di­ skasto nogo in zgodnjo Ha B sulico. Čelada z okrašenim grebenom je izdelana v značilni žamogrobiščni teh­ niki z iztolčenimi večjimi in manjšimi krogi in je skoraj popolnoma iden­ tična s čelado iz groba z okrašenimi golenicami iz Veji, ki ga M erhart opre­ deljuje v drugo polovico 8. stol. pr. n. št. Prav takšna čelada je ležala skupaj z antenskim mečem, ki jih v Italiji datiramo v drugo polovico Ha B stopnje. Po teh vidikih in kronoloških prim erjavah bi lahko grob 1 iz Poggio delTmpicato okvirno opredelili, prav zaradi polmesečne britve nekako v drugo polovico Ha B stopnje (natančneje v čas med Ha B 2 in Ha B 3) in bi morali tudi bronasti bobenček z račjim a protomoma vrednotiti v okviru tega časa. M otivika in tehnika izdelave sta vsekakor žamogrobiščni, k ar se ujema z mislijo, da je ves kult, katerega simbol so bili račji protomi, izhajal iz tega obdobja, in se je kot tradicija obdržal še v teku razvite železne dobe. Ta m otiv dvojnih račjih protomov srečamo posebno pogosto v Italiji, in to kot dekorativne elem ente na raznih predm etih (hišna žara iz Tarquinija,2 6 ročaj posode iz Vetulonije,2 7 ročaji polmesečnih britev iz Bologne - S. Vitale2 8 in ročaji posod iz istega najdišča2 9 ), ki jih moremo oblikovno in po tehniki izdelave stavljati v zvezo z žamogrobiščno m aterialno kulturo. 22 L. c. T. 25: 12—15. 23 G. Kossack, Studien zu m Sym bol­ gut, (1954) T. 17: 2. 24 N. Aberg, Bronzezeitliche und Früheisenzeitliche Chronologie I (1930) s. 73, sl. 210; H. M üller-K arpe, Beiträge zur Chronologie der U rnenfelderzeit Nördlich und Südlich der A lpen, Rö­ m isch-G erm anische Forschungen, 20 (1959) T. 28: 1—22. 25 H. M üller - Karpe, 1. c. T. 41, A 1—9 in B 1—6. 26 H. M üller - Karpe, 1. c. T. 30, D 7. 27 L. c. T. 46, L. 28 L. c. T. 65, B 1, C 1, E 1 in F 1. 28 L. c. T. 67: 20. Končno si lahko zastavimo še vprašanje, ki se nam vsiljuje oh pregledu kultnih palic iz Šm arjete glede n a prostor, kjer leži področje šmarjeških grobišč. Ponovno bi lahko ugotovili, da leži področje šmarjeških grobišč na vedno prehodnem ozemlju, kjer so se m enjavali kulturni vplivi iz severa in juga ter vzhoda in zahoda. Preko tega področja so se menjavale kulturne dobrine z Balkanskega polotoka na jugovzhodni predalpski prostor in obratno ter prav tako s področja Italije na prostor naših najdišč. Na področju dolenj­ skih najdišč, posebno na šm arjeških grobiščih, lahko zaznamo te kulturne izmenjave, ki jih lahko ugotavljam o že v času KŽG. Na tem področju namreč zaznavamo še posebno močno tradicijo te kulture, ki je bila tu izredno močno zakoreninjena in jo lahko sledimo še skozi vse obdobje starejše železne dobe. K ultne palice so na področju šm arjeških grobišč ohranjene v mnogih pri­ merkih, kar je posebno očitno, ker lahko brez zadržkov ugotovimo, da ni najdišča v okviru jugovzhodnega predalpskega prostora, pa tudi izven njega, kjer bi ta predm et bil prisoten v tolikih prim erih s tako raznolikimi veriži­ cami in obeski. Ob tolikšnem številu scepterjev ni naključje, da se je tu ohra­ nila edina znana kultna palica z obema sestavnima deloma, z vsemi verižicami in s pripadajočimi obeski. Pomembni so posebno polkrožni, s shematiziranima račjima protomoma ob straneh, ki bi utegnili simbolizirati človeško podobo z racama — svečenico (T. 2). Na večini kultnih palic je, razen vrezanih motivov poševnih, vodoravnih in cikcak črt ter motiva »smrekove vejice«, uporabljen tudi motiv večjih in manjših iztolčenih pik ali pa m otiv vrezanih ali iztolčenih koncentričnih kro­ gov s piko, tj. motiv, katerega izhodišče je vsekakor iskati v idejnem svetu KŽG in je tudi izdelan v tako imenovani žarnogrobiščni tehniki, ki se je kot tehnična prvina ohranila še pozno v starejšo železno dobo. In prav v obdobju KŽG m oram o iskati vznik in pomen kultnih palic, ki so se kot izraz duhovnega sveta staroselcev ohranile skozi vse obdobje starejše železne dobe, posebno pogosto pa v prvi polovici Ha D stopnje (prva pol. 5. stol. pr. n. št.). To pa je tudi čas, ko imamo dokumentirano zelo močno kul­ turno historično jedro v šm arješkem kompleksu, ki se je izražalo med drugim verjetno z močno zakoreninjenim i kultnimi obredi, pri katerih so njihove svečenice uporabljale okrašene bronaste kultne palice kot znak svojega po­ slanstva. O PIS PREDMETOV 1. F ragm entirana bronasta k u ltn a palica z ostanki verižice s kijastim obeskom in ostankom trikotnega obesika. O krašena je s pasovi svitkastih odebelitev. Inv. št. 1152. Ohr. d. 9,7 cm. T. 1: 3. 2. F ragm entirana bronasta k u ltn a palica z ostankom verižice z dvojnim tr i­ kotnim obeskom, ki sta okrašena z vrezanim i koncentričnim i krogi s piko. Telo p a­ lice je okrašeno z nizi večjih in m anjših iztolčenih pik. Inv. št. P 1153. D. okoli 6,4 cm. T. 1 : 4. 3. F ragm ent bronaste kultne palice, okrašene z vrezanim i cikcak črtami. O hra­ njena je tudi bronasta verižica s trikotnim obeskom, ki je okrašen z vrezanim i koncentričnim i krogi s piko. Inv. št. P 1154. Ohr. d. 5,7 cm. T. 1: 6. 4. B ronasta kultna palica z bogato okrašenim telesom. O hranjeni sta tudi dve verižici iz dvojnih členkov. N a en i visi poškodovan bronast votel bobenček, ki je okrašen z iztolčenimi večjim i in m anjšim i pikami. Na drugi verižici pa visi trikoten obesek z vrezainm i koncentričnim i krogi s piko. Inv. št. P 1155. D. 13.5 cm. T. 1: 2. 5. B ronasta kultna palica, delno fragm entirana, okrašena s pasovi vrezanih črt (vzporednih, poševnih in v m otivu »smrekove vejice«). O hranjena je tudi bronasta verižica s trikotnim i obeski, od katerih sta dva okrašena z iztolčenimi večjimi in m anjšim i pikam i, tretji pa je okrašen z vrezanim i koncentričnim i krogi s piko. Inv. št. P 1156. D. 11,2 cm. T. 1: 1. 6 . B ronasta kultna palica, ki se proti spodnjem u delu zožuje (spodnji del k u lt­ ne palice) in je okrašena s pasovi prečnih vrezov. V luknjici na zgornji strani je vdeta bronasta verižica, na k ateri visi trikoten obesek, okrašen z iztolčenimi večjim i in m anjšim i pikami. Inv. št. P 1157. D. 7,3 om. T. 1: 7. 7. B ronast trikoten votel obesek, okrašen z iztolčenim i pikami. Ob spodnjem robu im a pet luknjic, v katerih so na bronastih verižicah iz okroglih členkov viseli trikotni bronasti obeski, okrašeni z iztolčenimi večjim i in m anjšim i pikami. O hra­ njeni so le trije taki obeski. C entralni del ima luknjico tudi na zgornji strani, kjer visi na verižici trikoten obesek, okrašen z iztolčenimi pikam i. Obesek je verjetno del kultne palice. Inv. št. P 917. V. vel. obeska 5,2 cm. T. 1: 5. 8 . B ronast trikoten obesek z veliko okroglo zanko na zgornji strani. O krašen je z vrezanim i koncentričnim i krogi s piko. Spodaj im a tri luknjice, v katerih vi­ sita na bronastih verižicah po dva trikotna obeska, okrašena z iztolčenimi pikami. P ripada verjetno kultni palici. Inv. št. P 1123. V. vel. obeska 4,7 cm. T. 1:8. 9. B ronast polkrožen obesek iz tanke bronaste pločevine z luknjico na zgornji strani. O krašen je z iztolčenim i večjim i in m anjšim i pikam i, ki potekajo polkrožno. Obesek je del kultne palice. Inv. št. P 1129. V. 2,8 cm. T. 1: 9. K ultstäbe aus Šm arjeta Alle prähistorischen F undstätten in Slowenien w ie auch die anderen sloweni­ schen F undstätten im Bereich der B alkan- und App>eninenhalbinsel, pannonischer Ebene u n d M itteleuropa haben u n ter ihren Form schätzen Gegenstände, die ihrer Form u n d H erstellungsart n ach etwas Besonderes darstellen und d er F undstätte dam it einen bestim m ten C h arakter verleihen. A uch im G räberfeld von Sm arjeta, das unterhalb der Siedlung von V inji vrh lag, k an n m an Gegenstände bestim m en, die als B esonderheit dieses Gebiets behan­ delt w erden könnten, Gebietes, das m ehr oder w eniger abgeschlossen zwischen M irna-T al im W esten und K rško polje und Š entjem ejško polje im Osten liegt (Karte 1). U nter den Gegenständen, die der F undstätte ih r Siegel aufgedrückt haben, befinden sich auch bronzene K ultstäbe — Szepter. U n ter dem Inventar der F rauengräber aus der Eisenzeit w urden eigentüm lich gegossene oder aus Blech gearbeitete Stäbe m it verdicktem oberen oder unterem Ende gefunden. Sie w aren m it geom etrischen M otiven reich geschmückt und hatten oben eine R eihe von kleinen Löchern, in denen K etten m it Anhängseln befestigt w aren. Die Funktion dieser Stäbe w urde erst kürzlich festgestellt, der Gegenstand h atte ja lange Zeit nicht einm al einen einheitlichen Namen. Erst in neuerer Zeit w urden sie von den Archäologen als K ultstäbe — Szepter — bezeichnet. Eine E r­ klärung zu ih rer Anwendung findet m an auf einer Inschriftenplatte aus Padua,* auf der eine Opferezene dargestellt ist. W eiterhin sind K ultstäbe bekannt aus E ste ,4 P ränesta 3 und dem picentischen B elm onte .5 V erzierte K ultstäbe, die fü r den K ulturkreis von Este charakteristisch sind, könnten ohne die gut erhaltenen Beispiele aus den F undstätten von Dolenjsko, vor allem von Sm arjeta, wo der am besten erhaltene Stab überhaupt gefunden w urde, nicht gedeutet w erden .8 H ier blieben m ehrere Exem plare von K ultstäben erhalten, davon w ürden dem oberen Teil die Exem plare auf T. 1: 1—4 angehören und dem unteren Teil die beiden E xem plare auf T. 1: 6 , 7. Auch von anderen slow enischen Fundstätten sind uns Szepter bekannt, w ie in Libna ,9 Vinkov vrh ,11 Vače,12 M agdalenska gora ,14 D obrava pri Dobrniču ,15 Pod­ zem elj,16 S tična 17 und Novo mesto. A ußerhalb des südöstlichen V oralpenraum s sind neben den bereits erw ähnten B eispielen aus den italischen Fundstätten noch ein­ zelne Teile solcher Stäbe aus Velemsszentvid in Ungarn, aus Donja dolina und aus H allstatt bekannt (Karte 2). Eine strenge chronologische G renze zwischen dem ersten A uftauchen der K u lt­ stäbe, der Zeit ihrer A nw endung und ihrem Verschwinden ist nicht genau zu be­ stimmen, w eil fü r die M ehrheit genauere Daten über ih re Fundstätten nicht vor­ liegen. Das erste Erscheinen d er Szepter muß m it den Motiven und Symbolen gedeutet w erden, die ein B estandteil dieser Stäbe sind und zweifellos in das Zeit­ alter der U m enfelderkultur reichen, wo der U rsprung d er angewendeten Sym bolik gesucht w erden m uß .19 -22 Schließlich können w ir uns noch die Frage stellen, die sich bei der D urchsicht der K ultstäbe von Sm arjeta im H inblick auf den Raum, wo die G rabfelder von Sm arjeta liegen auf drängt. Dieses G ebiet liegt im Durchgangsraum, wo K ultur rein - flüsse ausgetauscht w urden von N ord und Süd, von Ost und West. Dieser K ulturaus­ tausch w ird hier bereits in der Zeit der U m enfelderkultur festgestellt. Eine stark e T radition dieser K ultur ist auf diesem Gebiet noch durch die ganze f-rühe Eisenzeit zu spüren. U nd gerade in der Zeit der U rnenfelderkultur m üssen w ir das A uftauchen und die B edeutung der K ultstäbe suchen, die als A usdruck der geistigen W elt der U rsiedler durch die ganze frühe Eisenzeit erhalten geblieben sind. Besonders häufig kom m en sie in der ersten H älfte der H aD Stufe (erste H älfte des 5. Jahrhunderts vor unserer Zeitrechnung) vor, u n d das ist auch die Zeit, für die w ir einen doku­ m entierten starken kulturhistorischen K ern im Sm arjeta-K om plex haben. Dieser K ern kom m t auch durch sta rk verw urzelte kultische Umgänge zum Ausdruck, bei denen P riesterinnen die verzierten K ultstäbe zum Zeichen ihrer Sendung m it sich führten. 47’ 739 Smarjeta. 1—9 bron — Bronze. 172 Šmarjeta. Bron — Bronze. 1/2 Brezje pri M irni peči. 1—10 bron, 11—13 steklo, 14 glina Brezje bei M irna peč. 1—10 Bronze, 11—13 Glas, 14 Ton 1—13 = 1/2, 14 = 1/4 Rovišče 1, 2, 3, Vače 4, Vinkov v rh 5—7. 1—7 bron — Bronze 1/2