Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj sefrankujejo. Eokopisi se ne vračajo. Razpošilja se v tiskarni. V e I j a : za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mi r a“. Leto YI. V Celovcu 10. decembra 1887. Št. 23. Koroški pavraipillici in „Mir“. iv. Koroški pavrnpund ima vse hvale vredni namen, pomagati kmečkemu stanu. Kaj je torej volje storiti ? Razposlano pismo pravi : „Mi smo v Grabštejnu enoglasno sklenili, da mora pavrnpund skusit doseči, da bodo se vpeljale te reči: 1. Sodniške plačila se morajo na ta vižo znižat, da se ostanovijo občinske razsod-ništva z priseženimi priseduiki (Gemeinde-Schieds-gerichte mit beeideten Beisitzern), katere smejo vse pravde čez reči, katere niso čez tavžent rajniš vredne, ravno tako razsoditi kakor današnji soduiki. (Ker sme pavi' kot preseženik (Geschworener) čez življenje in smert, in včasi čez silno velike 'žume denarja soditi, se mu tudi ne sme odreči umnost, da v svoji občini, kjer vsacega človeka in njegove razmere natanjčno pozna, prav soditi zamore.) 2. Zmanjšati se morajo davki ali š ta j ri, posebno se mora znižat grundštajr na ta način, da se od rajnertroga vsakega posestva odšteje tres (obresti), kateri se mora za dolge plačat. V nobeni deželi se ne pripeti, da bi kdo za nič moral davke plačevati, ja da bi moral to storit ne samo za nič, ampak za nekaj, kaj je menj kot nič, za dolgove ; kaj takega je samo pri nas v Avstriji mogoče in je že veliko pavrših familiji ruini-ralo. Na primer : Nekdo ima na svojem posestvu, katero je 15.000 rajuiš vredno, 10.000 rajniš dolga, tako mora, ako posestvo prevzame, plačilo za prenašanje (Uebertragungsgebiihr) od vseh 15.000 rajniš plačat, akoravno je samo 5000 rajniš prevzel. Pogodi se tako prenašanje v desetih letih večkrat, tedaj je pavrška familija vže pogubljena, kajti deržava si je dala večkrat svoje procente plačati. To je očevidna odertija in se mora odstraniti.) 3. Vpeljati se mora dovožnina za žito. Od vsakega metercenta (100 kil) pšeniče, rži, moke i. t. d., če se pripelje iz drugih dežel, naj se plača, kakor na Nemškem 1 rajniš in 50 krajcarjev dovožnine (Einfuhrszoll). 4. Država mora prevzeti taljni dolg (Grundschuld). 5. Vstanovit se morajo poljedelske zbornice (Ackerbau-Kammern)/' Res prav lepe reči so gospodje pavrnpuudarji v Grabštanji sklenili ! „Mir“ bode vsakej, točki kratko pristavil svoje misli. 1. Sodnijska plačila se morajo znižati. Leta 1873 je Celovška katoliška stranka izdala „političen katekizem1', v kterem se bere na strani 9 in 34: „Narobe je, da se skorej za vsako malo reč notarjev ali advokatov potrebuje. Kar • človek sam zna in more narediti, naj tudi sam nareja! Občine imajo pravico ljudi pomirjevati zastran menjših pravd. To občine lehko same opravljajo, naj se tega ne branijo in ne spuščajo iz svojih rok“ ! — Kar so pavrnpuudarji v Grab-štanju sklenili, to smo torej mi že pred 14 leti priporočali. 2. Zmanjšati se morajo davki, posebno pa zemljiški davek. To se pač lehko piše ali govori, težko, težko pa se izpelje. Liberalci so vladno mašino tako osnovali in njih bogec Bismark število' vojakov tako pomnožil, da ima država strašno veliko stroškov in potrebuje ogromno veliko denarjev, ktere si pridobiva večidel po visokih davkih. Več kot dvajset let so liberalci vso oblast v svojih rokah imeli, pa niso skovali le ene same postave, po kterej bi.se kmetom znižali davki. Kovali in mečkali so s postavo zastran zemljiškega davka tako dolgo, da je ta postava državnej kaši stala 24 milijonov goldinarjev, dognali so jo še le našinci in sicer tako, da zemljiščni davek vrže na leto 37 milijonov, torej 3 milijone menj, kakor so jo hotli postaviti liberalci, ki so jo na leto izraj-tali na 40 milijonov. Na nektere davke, ki zadevajo bogataše in velikaše, pa še mislili niso. Da se upelje borzni davek, je še le naš slovenski poslanec Obreza sprožil. Naj se davki znižajo, smo mi že od nekedaj vselej povdarjali. Ako se pavrn-pundarjem posreči znižati davke, vsi veseli jim bomo tudi konservativci pod ramo segali! 3. Vpeljati se mora dovožnina za žito. Na Nemškem so pred 8 leti na žito naložili dovoznino ali camino, ktera se mora plačevati od žita, ki se pripelje iz ptujih dežel. Pa osemletna skušnja uči, da to kmečkemu .stanu nič ni pomagalo in nemškim kmetom se godi tako trda, da na pomoč kličejo svojega Bismarka in na vso grlo upijejo, naj se carnina še bolj zviša, da bojo zamogli svoje pridelke drajši prodati. Pa tudi to ne bode pomagalo : Žitno ceno narejajo ame-rikanci, indiški in ruski bogataši in velikotržci, proti kterim so roke zvezane vladi in kmetom. Najboljši bi kazalo, ko bi vse zapadne in srednje države naše Evrope med seboj sklenile varstveno carninsko zvezo proti konkurenci izvan evropejskih dežel. Dalje bi bila kmetom tudi velika pomoč, ko bi smeli svoje davke plačevati v žitu in drugej robi, naj država potrebuje mnogo takih reči za svoje vojake in jetnike. K temu je pa treba kmečkih zadrug, ki bi to robo nabirale in jo ob pravem času dovažale v državne zakladnice ali magacine. 4. Država mora prevzeti na zem- Ijiških posestvih vpisani dolg. 23. sept. 1884 je gosp. poslanec Einspieler v deželnem zboru stavil predlog, naj se preišče, kako stoji naš kmečki stan, koliko ima dolgov, koliko mora obresti plačevati in kako bi se mu moglo pomagati? Brali smo pred nekaj leti, da je na posestvih Koroških kmetov intabuliranih 52 milijonov goldinarjev. Od tega dolga plačujejo vsako leto 2,250.000 gld. To je vendar dokaz, kako trda in žalostna se našim kmetom godi. Naš liberalni deželni zbor pa predloga g. E. še v pretresovauje ni hotel vzeti, ampak ga kratko odbil! Bog daj, da bi koroški pavrnpund imel več sreče s to zadevo in več dosegel pri našem deželnem zboru : Le to more kmečki stan rešiti propada. 5. Vstanoviti se morajo kmetijske zbornice (A c k e r b a u - K a m m e r n). Že leta 1862 — torej pred 25 leti — je gosp. A. Ein-špieler v svojem časniku: „Stimmen aus Inner-6sterreich“ pritoževal, da vlada fužinarijo in rudarijo preveč podpira na škodo kmetijstvu. Tirjal je torej, da se napravijo tudi kmečkemu stanu posebne kmetijske zbornice, kakor jih že imajo trgovci in obrtniki. Leta 1875 se je ta tirjatev spet ponovila in zraven se je šq pristavilo, naj dobijo svoje posebne zbornice vsi stanovi: trgovci, obrtniki, kmetje, advokati, notarji, zdravniki, de-lalci itd. Velika sreča bi bila za človeško društvo, ako bi se stanovi bolj uravnali, zadruge napravili in se bolj sklenili, kakor je to bilo nekdaj v srednjem veku, ko so krščanska pravila imela več veljave in moči in se je raznim stanovom bolje godilo kakor naše dni. Ako dobijo pavrnpundarji kmečkemu .stanu kmetijske zbornice, veseli bomo tega tudi mi konservativni katoličani. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Papeževazlatameša.) Sveti Oče Leo XIII. bodo obhajali novega leta den svojo zlato sveto mešo. ^ Celi krščanski svet se veseli te redke slavnosti. Že zdaj dohaja v Bim obilno romarjev, ki prinašajo svetemu Očetu prisrčna voščila. V preteklem mescu se Jim je poklonilo 7000 de-lalcev, ki so prišli iz Francoskega. Te dni se je podalo 700 romarjev vsakega stanu iz Ogerskega. Ž njim so bili kardinal Simor in trije drugi škofi. Poklanjajo se Jim pa ne samo katoličani. Celo vladarji tujih neverskih narodov iz Perzije, Kine in Japonskega so Jim izrekli v pismih svoje spoštovanje. Vsi hvalijo in občudujejo modrost in razumnost papeževo. Da se pa lahko zamorejo udeleževati te redke slovesnosti vsi katoliški kristjani, bodo obhajali tiste dni po celem krščanskem svetu v ta namen posebno pobožnost. Zaukazali so tudi naš premil, g. knezoškof, naj se opravlja zato po vseh farnih cerkvah zunaj Celovca novega leta den pred poldnem slovesna velika meša s Te Deum-om prod izpostavljenim presvetim Kešnjim Telesom. Popoldne pa naj se molijo v cerkvi sveti rožnivenec in litanije Jezusovega Imena. V Celovcu bodo premil, knezoškof v četrtek 29. dec. ob 10. uri opravljali veliko mešo s Te Deum-om v stolnej cerkvi. Potem bode v družtvenej hiši katoliških rokodelskih pomočnikov zbor vseh katoliških društev in katoličanov sploh v spomin petdesetletnice papeževe. Popoldne bode v stolnej cerkvi od 1I25. do 726. ure molitvena ura. Udeležujmo se te slavnosti prav obilno. Prosimo tedaj vsi, da bi blagoslovil Bog našega svetega Očeta Leona XIII.! Molimo, da bi Jih ohranil še prav dolgo zdravega in krepkega svetej ka-toliškej cerkvi v cest in povišanje! Iz Celovca. (Ali smo v Avstriji?) Ob slovenskej Žili stojijo tri župnije: Št. Štefan, Trate in Podklošter. V 3 do 4 urah jih vse lahko obhodiš. Vsaka imenovanih župnij ima svoj nemški‘šulferajn in gg. učitelji niso le samo druž-niki, ampak prvaki tega šulferajna, da ! kakor so poročali nemško-liberalni časniki, je Št. Štefanski učitelj, gospod Kerschbaumer, celò načelnik nem-kega šulferajna. V sredi imenovanih treh župnij stoji na prijaznem homcu župnija Gorje in blizo zraven župnija Bistrica, kjer se je 30. oktobra prav mirno in popolnoma postavno osnovala podružnica svetega Cirila in Metoda. To je bil ogenj v strehi ! Nemško-liberalci so mislili, da imajo slovensko Žilo že popolnoma v svojih kleščah, — zdej pa to! Zagnali so strašen hrup in grozen polom po vseh časnikih, -ovajali in črnili posebno duhovnike, zraven pa še tudi kazali na Gorjanskega učitelja, kakor da bi tudi z duhovniki bil enih misel in trobil tudi v slovenski rog. Kaj se zgodi? To popisujejo „Freie Stimmen“ v 94. številki dne 26. nov. v nekem dopisu iz Spodnje Žile tako-le: ,(©inen Sktjrer ctué unjcrer @egenb, ber jwar au§ jeinev floocnijdj* nationalcn (Skfinnung fein @eljl niactjte, fidj aber fonft gang vufpg oerljteL, fudjten nun bie f)od)inurbigen ^jerren in iljve Jlc^e gu gie^en, ifjn auS fciner Jhiljc aufguriitteln unb auS ilpn einen cbenbiirtigen SBiiljler unb natiouaten §e|er ju madjcn. SBie fid) ber 8ef)rer btefen '-Seftrebungen gegeniiber berlpelt, ift nid)t in bic Oeffentlidjfeit gebrungen, aber non anberer @efte imirbe ben §od)Umrbigen ein ©tvid) bttrdj bie iRecfptung gemadjt; ber Server untrbe Dom 8anbe§fd)ulratt)e auž SMcnftcdrMfidjtcn in cine rein» beutjdje ©egenb, ločit oon jetnem bidljertgen SBirfungš* orte entfernt, uerfelgt. @r erfpelt ben 21uftrag, bie ©dptle ju jd)liefjcu unb jeinen neuen TMenftpoften un* oenoeift anjutreten. ®ic @enugtl)uung ijieriiber ift afigemcin. 716er and) fiir ben Server toirb bie Ueber* fc^ung oon mofdffjdtigen golgcn fein. §ier lodre er ein ebenfo louttjenbcr 3Bii|lcr getoorben, loie ed bie §oJ)iouvbigcn finb unb (fatte feinc iRaft unb Jtutje gc^abt, lootfl ab er 23erbrie^(id)!eiten in DJIenge. T)iefe SRa^regel ift gugteidj einc Sarnung fiir atte getter, bic etioa 8uft fatteti, fid) mit nationalen Umtrieben ju bcfaffen. T)ie ©tbulbcljorbcn ge^en in biefer Se* jiefmng ttjattrdftig ju 3Berfe unb oerbienen fid) ba* burd) ben ®anf bež ganjen 8anbe§. SBenn bie geift* lichen Set)brbcn ein gteidjed tpten, fo (idtte Sdrnten gar batb feinc nationale Jiiibe loijber." Učitelj v Gorjah, gosp. Kašp. Wieltsehnig, je na nos na vrat prestavljen na trdo nemško mesto, mora Gor- jansko šolo zapreti in s svojo ranogobrojno družino zdaj po zimi nastopiti daljno pot v Holmnico v Belskej dolini! Zakaj da pa! Mi tega natenjko ne vemo, pripoveduje nam pa nemški dopis v „Freie S tim men1'. Le samo to še pristavljamo, da smo v Beljaškem časniku „Deutsche Allg. Ztg.“ brali, da gospod Wieltschnig še družnik podružnice syetega Cirila in Metoda ni, da! da še pri ustanovljenji podružnice zraven bil ni. Ako vse to premišljujemo in zraven še pristavljamo, da so prvaki nemškega šulferajna najhujši nasprotniki sedanje vlade, da je družba svetega Cirila in Metoda skoz in skoz avstrijanska in lojalna : prisiljeni smo prašati : Ali smo v Avstriji, v tistej Avstriji, v kterej so po besedah svitlega cesarja, po osnovnih in državnih postavah, po obljubah sedanje vlade vsi razni narodi enakopravni, nosijo vsi enaka bremena, pa uživajo tudi enake pravice ? Iz Hodiš. 20. novembra smo pokopali v Bib-nici našega velečastitega Mo sir j a. Bil je rajni zvest katoličan, dober sosed, ki je marsikteremu pod rame posegel in ga obdržal; on ni iskal dobička, le.pomagati-je hotel. Še marsikteri ga bode pogrešal. Bil je jasna glava, previden, pravičen] nazaj. Hrvatov pride vsaki den po 30, po 50. Tukaj hodijo in postavajo okoli fabrik kakor psi, otroci pa in drugi delalci mečejo kamenje za njimi. Večkrat mu vrže v hrbet ali kamor je, da se precej zvrne. A pritožiti se nima kam. Na dalje piše, da jih v fabriki, v kterej dela, vsak den veliko zboli, da popadajo kakor mrtvi na tla od prevelike vročine in slabe vode. Enako pišejo tudi drugi. Vsak se kesa, da je zapustil svoj domač kraj in želi si nazaj, a ni s čim. Zaničevani so od vsih, spati morajo večkrat pod milim nebom, in kar zaslužijo, razdajo za hrano, stanovanje in večkrat tudi za zdravila po bolnišnicah, tako da jim le malo ostane." Te besede, ljubi Slovenci! dobro premišljujte, preden da tako nevaren korak storite. Veliko varnejši in modrejši je, da si tukaj po vseh postavnih potih pomoči iščete, svoje pravice branite, zraven se pa težkega dela, ki vas gotovo v Ameriki čaka, rajši tukaj doma poprimete, pametno in varčno gospodarite in svoje krščanske dolžnosti zvesto spolnujete. Ljubi Bog vas ne bo zapustil iu vam dal, kakor dozdaj tudi zanaprej vsakdanji kruh! Iz Trbiža. (Grozen dogodek), tako piše se v Ljubljano, pretresa tukajšnim Nemcem drob na vse strani, prijatelj svojega roda, iz kteregajfin kosti. Naš trg smatrali so doslej popolnem je izrastel in bil je od začetka že ud Mohorjeve družbe, ktere bukve je rad prebiral. Imel je' tudi pogreb, kakoršuega Hodiše še niso videle; videlo se je, da ljudstvo ve svoje može čestiti. N. v m. p. Iz Grebinjske okolice. (Hajdi v Ameriko!) Nemški časniki so donašali novico, da se več nemških rodovin iz Beljske doline napravlja preseliti se v Ameriko in si tam iskati boljše sreče. Kmetovalcem tukajšne posebno pa Rudske okolice se strašno huda godi. Nimajo ne drv, ne stelje in grajščina jim napravlja veliko težav in sitnost. Ni se torej čuditi, da je novica od preselovanja nemških družin v Ameriko tudi med tukajšnimi kmeti sprožila misel, pobrati šila in kopita in hajdi jo črez morje v Ameriko. Znane so razmere tu-kajšnih kmetov, v resnici so prav žalostne, — vendar Bog ve, kaj jih čaka tam v daljnem novem svetu. Bati se je, da ne pridejo izpod dežja pod kap. V poduk in v posvar, prosim, da ponatisnete neko pismo, kterega sem bral v slovenskem časniku. — Iz Adlešičpia Dolenjskem se 17. junija piše : „Že večkrat svarili so slovenski časopisi ljudi, da naj se ne izseljujejo tako zelo v Ameriko, kjer čaka marsikterega gotova lakota, če ne še kaj hujšega. Toda vse svetovanje in odgovarjanje ne zda veliko, navadno nič. Naša fara bila je do letos še nekako obvarovana pred tem izseljevanjem, a po novem letu začeli so tudi od tu zahajati v daljni svet črez morje. Šlo je po novem letu že kacih 70 do 80 ljudi iskat si sreče v Ameriko. Toda žalibog, da se je marsikdo zelo zelo prevaral, in pisma, ktera pišejo ti Amerikanci nazaj, so navadno prav žalostna. Delo, če ga kdo dobi, je zelo težavno, velikokrat zelo nevarno in koliko se jih ponesreči po rudokopih, železnicah itd. ! Toda kdor delo dobi je še srečen, ali koliko jih je tam brez dela, brez zaslužka! Kako pa se tam godi enim in drugim, naj razjasni mali odlomek, ktero je pisal M. G. iz Sel tukajšne fare. Med drugim pravi: Od nas jih je šlo dosti v Ameriko, ki se zdaj trkajo po glavi, ali je prepozno, nimajo s čim 'nemškim, kot močen steber za nemški most proti Adriji. Saj se je pa tudi v tem smislu mnogo storilo. Kakor sem denes čul našega železniškega restavratorja s poudarkom pripovedovati, bil je „Reiehsminister“ Delbruck sam že tukaj in pozneje priporočal je pet Berolinskih družin, da so obiskale Trbiž in delale nemško propagando. Bila -je sama odlična gospoda, ki ima kaj pod palcem in restavratér zacmakal je z ustmi, pripovedujoč, koliko so denarja imeli. Kljubu temu in dasi imamo za župana mogočnega Schnablegger-ja, ki je za pohoda Čehov jezil se nad postaje načelnikom, da je dopuščal na kolodvoru javne govore, kljubu vsemu temu razcepil.se je naš občinski za-stop na dvoje. V seji dne 31. oktobra predlagal je neki Marko Walkner, naj se pritrdi sklepu Celovškemu proti škofu dr. Kahnu. A sklep bil je vsprejet samo z dvema glasoma večine, ker so gg. . Sigi, Gelbfuss, Bodirsky in Trothandl nasproti glasovali. Vsled tega velik jok in stok in Beljaška „Deutsche Allgemeine Zeitung" kar žveplo in ogenj bljuje na glave tukajšnjih ,,Jezuiten-Ereunde“, očitajoč jim, da so je vodili zgolj kupčijski nagibi. Saj se pa človek res mora jeziti, videč, da ima ljudi, ki nočejo trobiti- v veliko-nemški rog, zlasti ker vedo, da je ves hrup o jezuitih jako neumen, kajti baš Koroška ima jezuite že mnogo let, a nemški Korošci v svojej „lei lassen“-politiki so to še le zdaj zapazili, kakor v „Schildburgu“ še le tedaj zvonijo, ko je toča že pobila. Zagotovljam Vas, da je ves „švindel“ proti škofu dr. Kahnu le delo par Celovških in Beljaških kričačev, ki od tega humbuga žive. Iz Zilske doline. (Novi zvonovi.) Vkljub vsemu pritisku od nasprotne strani, vkljub vsemu vsiljevanju nemščine v naše šole, naša slovenska reč vendarle tudi pri nas napreduje. Pokazala je to svečanost, ktero so obhajali letos v M el vi č a h. Dobili so nove zvonove. Vlil jih je sloveči zvono-livec A. Samassa v Ljubljani. Zvonovi pojo krasno in glasujejo e-sept. Z mirno vestjo se more ta firma vsakemu priporočati. Farmani so zvonove slovesno sprejeli, okinčani so bili z venci in kar se mi je še bolj dopadlo, dva zvonova imata slovenske napise. Na velikem stoji: „Kadar čujete moj glas, Je za vas, Molitve čas“, — srednji pa ima napis: „Vsaki čas, Vabil vas, klical bom, V sveti dom“. Med streljanjem in zvonenjem v sosednih cerkvah spremljevala je velika množica nove 'zvonove. Lep slavolok je bil okinčan s slovensko trobojnico in avstrijausko zastavo z nad-pisom : „Visokim rečem posvečeni,- Bodite pozdravljeni1' ! Prišli so prečast. gospod dekan iz Šmohorja, Jož. Fric, zvonove blagoslovit. Imeli so izvrstno pridigo in nam razlagali, kaj pomenjajo zvonovi. Po sv. meši so se potegnili zvonovi, nad kterimi je bil nadpis : „Svete pesmi bomo peli, Z Vami žalostni, veseli11, srečno v zvonik in marsiktero oko postalo je rosno, ko so zapeli prvo pesem iz „zv■ Železna Kapla 3.052 66 61 — 5 — 5 2 Šent-Ožbolf 510 38 45 7 — 7 — 9 U Šent-Andraž 272 11 12 1 — 1 — 6 O Rebrca 618 14 36 22 — 22 — 6 « Šteben 382 13 13 — — — — .4 Obirsko-Korte 631 25 27 2 — 2 — 47, Žitaraves 841 51 49 — 2 — 2 8 Klobasnica 873 15 20 5 — 5 — ‘47, Galicija 778 15 8 — 7 — 7 1 Apače 356 11 13 2 — 2 — 47s Skupna svota 14.504 475 510 57 22 35 — blizo 4 O Žabnice 960 25 26 1 — 1 — 3 rs Ovčjaves 414 18 21 3 — 3 — 5 s Lipaljaves 452 14 13 — 1 — 1 3 £ Vrate 762 20 20 — — — — 3 n Ukve 684 18 21 3 — 3 — 3 « Rabelj 455 6 6 — — — 17, Skupna svota 3.727 101 107 7 1 6 — blizo 3 Pliberk 4.166 163 140 23 23 37* Vogrče 480 21 25 4 — 4 — 67* Švabek 702 15 19 4 — 4 — 3 Šent-Mibel 2.395 61 58 — 3 — 3 27, Črna 2.092 46 53 7 — 7 — '27, D. M. pri Jezeru 5.111 109 92 — 17 — 17 17, "S Guštanj 2.180 23 21 — 2 — 2 i Mizica 1.061 57 64 7 — 7 — 6 Šent-Daniel 846 15 12 — 3 — 3 27, Strojna 267 10 3 — 7 — 7 17, Kotlje 605 17 24 7 — 7 — 4 Koprivna 517 10 15 5 — 5 — 3 Javorje 503 4 6 2 — 2 — I7s Kazaze 480 7 6 — 1 — 1 IVa Skupna svota | 21.185 558 538 36 56 — 20 27, Ime Število prebivalcev Število družnikov Torej 1. 1887 Štev. družn. Na 100 pre- dekanije župnije leta 1886 leta 1887 ■s > manj narastlo za padlo za | bivalcev pride družnikov Kapla 1.320 31 33 2 2 27, Šent-Janž 565 30 34 1 — 4 — 4 Sveče 1.484 89 93 1 — 4 — 63/* Bilčovs 964 66 68 2 — 2 — 77, M Kotmaraves Žihpolje in Gol- 1.532 22 22 — — — — 17, šovo 670 22 19 — 3 — 3 3 Gli nje 1.112 52. 49 — 3 — S 47, A Bajti že 419 16 14 — 2 — 2 37, Šmarjeta 1.319 20 17 — 3 — 3 I7s Borovlje 1.297 30 38 8 — 8 — 37s Slov. Plajberg. 531 29 29 — — — — 53/* Ljubelj 287 14 14 — — — — 5 Skupna svota 11.494 421 430 20 11 9 — 37* è» a> Spod. Dravbreg 1.662 14 14 — — — — 7a Ojstrica 806 7 9 2 — 2 — K1? P Šent-Lorenc 579 — 1 1 — 1 — 6 Libeliče 1.236 43 46 3 — 3 — 4 a* Črneče 503 11 11 — — — — 2 n Labod 1.788 8 8 — — — — 7, VI Suha 600 9 12 3 — 3 — 2 Skupna svota 7.174 92 101 9 — 9 — 17, 'Šent-Jurij 498 12 12 — — — 21/, Dvor 1.002 39 34 — 5 — 5 37, Gozdanje 884 17 18 1 — 1 — 37* vs Domačale 590 9 5 — 1 — 4 1 » Lipa Skočidol 822 20 21 1 — 1 — 27, •»H 1.028 22 17 — 5 — 5 17* ¥ Drava 541 7 12 5 — 5 — 275 Logaves •Kožek 468 10 8 — 2 — 2 17* N 1.232 9 9 — — — — 7* Šent-Ilj 1.338 24 26 2 — 2 — 2 Podgorje 749 41 42 1 — 1 — 6 Pečniea 745 10 13 3 — 3 — 17* Skupna svota 9.899 (Ko 220 aec p 217 ride. 13 16 3 2 Smešničar. Nek krčmar je svojo krčmo imenoval „k zelenemu oslu“ in obesil na svojo hišo tako tablo. Krčma je dobro, slovela, gostje so radi tje hodili. Sčasoma je krčmar obogatel, postal prevzeten, in se jel svoje table sramovati. Iz prevzetnosti spremeni svojo tablo. To vidi njegov prebrisani sosed, obesi tablo k „zelenemu oslu“ na svojo hišo, njegova hiša se je jela polniti, poprejšnjega oslovskega . krčmarja pa je ostala prazna. Iz same jeze si ta napravi novo tablo z napisom: „Tukaj stanuje pravi zeleni osel“. Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Prečastito družino našega deželnega predsednika je zadela velika nesreča in žalost. Njegov sin, kadet Friderik Schmidt-Zabierow, se je te dni usmrtil. Dne 14. oktobra je z dvema vojaškima novincema tako hudo postopal, da je bila preiskava neizogibna. „Klagenfurter Zeitung“ pravi, da samomorilca možgani niso bili v redu. Obžalujemo, kar pravi omenjeni časnik, da si imenovani kadet ni vedel v svojem strahu pred kaznijo drugače pomagati. — Y Beljaci je umrl mestni župan Dolihopf. Bil je veliko let mestni župan. — V Beljace sta popravila orgije naša rojaka Jož. Grafenauer in njegov sin iz Brda pri Žili. Orgije so stare 245 let. Z delom so vsi prav zadovoljni. — Grajščino Werberg je kupil Madjar baron Ludwig Eiseher-Nagy-Szalatnya za 130.000 gld. — V Celovcu poročil se je 26. nov. t. 1. znani slovenski domoljub g. dr. Dragotin Prus, zdravnik v Konjicah, z gospodično Marijo Rosbaclierjevo, hčerjo v Koroškej obče znanega domorodca, trgovca in hišnega posestnika v Celovcu. — Pred nekaj tedni so v Celovcu osnovali novo društvo „Ge-sellschaftsabend“. To novopečeno društvo je napravilo v sredo, to je v adventu na predvečer praznika Marijinega spočetja in postni den, vesel večer, ki se konča s plesom. — Iz Sel pri Borovljah se ravno kar pripoveduje prav žalostna novica: Pri zgornjem Dovjaku je izmed 10 ljudi v nekaj dneh umrlo 7. S strdjo so si zabeljevali žganjke in si menda s tim nalezli bolezen in smrt. — Naš sloveči pasar Franc Kraju er napravil je za farno cerkev v Slivnici na spodnjem Štajerskem prav umetno izdelano monštranco iz čistega srebra. To delo je v čest Krajner-ju, pa tudi Slivniškim furmanom , ki toliko darujejo za olepšanje svoje cerkve in v čest Božjo. — Na Koroškem so kuhali na 12 krajih kambo t. j. Steinbier. Izmed teh jih spada v Celovški okraj 11, in 1 v Ro-žeški sodnijski okraj. Skuhali so lanskega leta 2635 hektolitrov. Davka so plačali 2660 gld. — Strokovna šola v Belace je leta 1886/87 štela 234 učencev. Med njimi je Slovanov 71. Pa od kerščanskega nauka in slovenščine v tej šoli ni duha ne sluha. —• Le nobel! Rožeska gospoda je napravila „Geselligkeitsklub“ in najela za se stanovanje v nekej gostilni. Leto je minulo in tirjal je gostilničar plačilo za kurjavo 20 gld. Pobrali so zato šila in kopita in preselili se v stanovanje, kjer bodo plačevali le 15 gld. na leto. To bodo zlati časi, ko bode ta gospoda nosila veliki zvonec v odboru nove Rožeške občine. Duhovniške spremembe v Krški škofiji. C. g. Jož. Šket je šel za provizorja v Yovbre; č. g. Ant. Bader gre za kaplana v Trg; č. g. Ign. Markovič pa v Sokovo. — Umrl je penz. č. g. Jan. S e n g t h a 1 e r. R. L P. Loterijske srečke od 3. decembra. Line 72 32 46 45 4 Trst 86 6 1 12 61 Og'la-silsu. lil P7 11 firmila 'n or0liarska Služba v Škoči-niKj£.\Uxi ol\a dolu p0 prazna ob novem letu, Nastopiti se mora 1. januarja 1888. Kdor hoče te službi dobiti, mora obe opravljati. Kdor želi kaj več izvedeti, naj se obrne na cerkveno pred-stojništvo v Škočidolu, pošta Foderlach. KtìlPfiÌiì V Pus*™ki fari, Grebinjski občini, v E\l9ii/I9jct sredgorji Brezja, se prostovoljno proda za 3500 gld. z inventarom vred. Grunta je za 43 oralov, setve 40 birnov, travnika 5 oralov, lesa in stelje dovolj. Več se zve pri Birbaumerju na Gre-binjskem bregu. Tekočina za usnjeno robo. J. Benedikt v Šent-Valentinu na Niže-avstrij-skem je iznašel tekočino, ki nareja, da se obuvala, vozovna in konjska oprava in vsaka usnjata roba lepo sveti v nekih minutah. Ni treba nobene ščeti in nobenega truda. Zatorej je ta tekočina že prejela 25 medalij, veliko pohvalnih pisem in je tudi pri armadi vpeljana. Dobila je tudi 23. avg. 1886 c. k. privilegij. V Celovcu jo prodaja trgovec Musi, v Beljaci trgovec Gana v al. Prava avstrijska, tiroljska in ogerska naravna vina iz grajščinskih hramov v sodih po najmanj 56 litrov, kakor tudi bogata zaloga raznovrstnega sladkorja, surove in parnožgane kave, riža, cikorije, olja, moke, masti, slanine in vsega druzega špecerijskega blaga priporoča po najnižjej ceni špecerijska trgovina, Kaserngasse štev. 24. Ta esenca, ki se nareja po nekem receptu gospoda Dr. E. viteza St okla, c. k. vladinega svetovalca in deželno-sani-tetnega poročevalca za Kranjsko, je takozvana „Tinctura Rhei composita1', katera ozdravlja vse želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki je vsakej steklenici pridjan). •— Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 26 kr., poštne stroške trpé p. t. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. eno, lekar Rizzi oli v Rudolfovem in večina lekarn na Š t i r s k e m, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. — Na Koroškem. Celovec: Thurnwald. — Pliberk : Schmid. — Trg (Feldkirchen) : Z w e r-ger. — Breze (Friesach):Aichinger. — Spital: Ebner. —Trbiž: Siegel. — Beljak dr. Kumpf, Sc ho Iz. — Yolšperg: H ut. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Einšpieler. — Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. T> i* it ž>' m izdaj a. Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. Dopisi naj sefrankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Razpošilja se v tiskarni. V e I j a : za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom : Iz d a j a t e 1 j u „Mir a“. Leto VI. V CeloTCU 25. decembra 1887. Št. 24. Papeževa zlata meša. Jožef, po Božjem usmiljenju in milosti Božji 3$ n e % in élsof pozdravlja v Gospodu vse verne svoje škofije. Bliža se čas, ko bodo osiveli papež Leon XIII. obhajali svojo zlato mešo. Minulo bo 31. decembra tega leta petdeset let, odkar so bili posvečeni v mešnika. Sv. Oče pa bodo obhajali 1. den novega leta svojo petdesetletnico. Ž njimi se raduje celi svet, ne samo v Evropi, temveč povsod od daljnega vzhoda do zahoda in po otokih sinjega morja. Veselijo se katoliški kristjani in sploh vsi, ki verujejo v ime Kristusovo. Celò vladarji tujih nevernih narodov, iz Perzije, Kine in iz Japonskega sporočajo v pismih, da spoštujejo in čislajo sv. Očeta in jim voščijo vso srečo. Tako se vi-dezno neprenehoma spolnuje, kar je prerokovano o Božjem kraljestvu, ki ga je ustanovil naš Zveličar. Pri posebnih slovesnih priložnostih se zgodi oči-viduo nad njegovim vidljivim namestnikom na zemlji, kar je prerokoval Jezaija (Jez. 60, 1—4.): „Vstani, bodi razsvetljen, Jeruzalem! ker pride tvoja luč, in Gospodovo veličastvo nad teboj vzhaja. Ker glej, tema pokriva zemljo in mrak ljudstva; nad teboj pa se bo Gospod prikazal in njegova čest se bo v tebi videla. lu narodi bodo pri tvoji luči hodili, in kralji v svetlobi, k ter a tebi vzhaja. Vzdigni okrog svoje oči in poglej, vsi ti se zbirajo in k tebi dohajajo :. tvoji sinovi bodo od daleč prišli in tvoje hčere bodo od strani vstajale." Tako spričuje Sin Božji, da ne-vidljivo vodi in vlada svoje kraljestvo, ktero je ustanovil na zemlji za vse čase in narode, tudi zdaj, ko sedi na desuici svojega Očeta. Vse to dela Gospod nevidno v svojem kraljestvu. Na-gloma se včasih zablišči njegova luč in obseva njegovega namestnika na zemlji. Po njem razodeva tudi svojo moč in veličastvo. Vsa čest in slava, ktero dajejo sv. Očetu, velja konečno Kristusu Gospodu našemu, kterega namestnik so papež. Jasno Vam je torej, zakaj da se dandanešnji godijo tako čudovite in tolažilne reči. Sv. Oče so v svojem lastnem stanovanju v Vatikanu komaj varni. Pa vendar Jim skazujejo vsi narodi, naj si bodo kristjani ali neverniki, očitno svoje spoštovanje. Sv. Oče ravno so ona skala, ktero je Sin Božji postavil v sredo med razburjene narode. Na tej skali se razdrobijo valovi krivih in pogubljivih naukov. Namestnik Kristusov je narodom skala in solnce vse modrosti. Ta skala se ne zdrobi, ta luč ne ugasne. Ljubi verni kristjani! Ta neminljiva moč in luč mu ne prihaja sama ob sebi. Kajti dana mu je obljuba: „Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala. (Mat. 16, 18.) „Jaz pa sem prosil za te, da ne jenja tvoja vera; in ti, kedar se boš kedaj spreobernil potrdi svoje brate." (Luk. 22, 32.) „Sveti Duh je, kterega je Kristus poslal z nebes, in kteri zmiraj ostane pri sv. cerkvi." (Jan. 14, 17.) Sv. Oče so najvišji pastir na zemlji. „Pasi moje ovce, pasi moja jagnjeta", (Jan. 21, 17.) tako-je rekel Gospod Petru in po njem vsakemu njegovih naslednikov. Tako so tedaj sv. Oče Leo XIII. postavljeni za najvišjega pastirja cele cerkve. Poslušajo ga katoliški kristjani po celem svetu, kterih je 200 milijonov med raznimi narodi. Mnogokrat so Leo XIII. živo opominjevali. Do dobrega so polni modrosti obširno razlagali v svojih pismih (okrožnicah), kaj da uči sv. vera o cerkveni posvetni oblasti, o krščanski podlagi države, o svetosti zakona. Razlagali so, kako se ima razvijati po naukih sv. vere učenost in vravnati družbeno življenje. Sv. Oče skrbijo enako po očetovo za vse narode po celem svetu. Glejte, preljubi v Gospodu Kristusu! Veliko se mora truditi in skrbeti, kdor ima obširno gospodarstvo. Mnogo si mora prizadevati, komur je izročeno prvo mesto v deželi. Kako modro in previdno še le mora ravnati vladar, kte-remu je izročena velika država! Glejte, starček papež Leo XIII. so postavljeni za vladarja sv. cerkve, ki je razširjena po celem svetu. Koliko dela in truda, koliko težkih skrbi Jim to prizadeva? Kolika odgovornost Jih čaka? Praznujmo torej po svojej moči z Njimi vred den, ko bodo obhajali svojo zlato mešo ! Ponovimo svojo uda-nost sv. Očetu, ki sedijo na prestolu Petrovem ! Prosimo, naj bi Bog blagoslovil sv. Očeta, kakor so prosili nekdaj verni v Jeruzalemu za sv. Petra: „Cerkev pa je za-nj neprenehoma k Bogu molila." (Dj. ap. 12, 5.) Prosimo, naj bi Sin Božji razsvetlil in potrdil sv. Očeta Leona XIII.. svojega namestnika na zemlji, da bi ga tudi obvaroval vsega hudega. Zatorej zaukažem, naj se po vseh farnih cerkvah zunaj Celovca opravlja: 1. Novega leta den velika meša in Te Deum pred izpostavljenim preš v. Rešnjim Telesom. 2. Popoldne pa naj se moli pred presv. Rešnjim Telesom sv. rožni venec in litanije Jezuso- vega imena. Pooblaščujem tudi duhovne, da smejo popoldanske molitve opraviti tudi pred-poldnem, kjer bi se to popoldne težko zgodilo. 3. V Celovcu bo 29. decembra (v četrtek) ob 10. uri velika meša in Te Deum v stolni cerkvi. Potem bode slavnostni zbor katoliških rokodelskih pomočnikov. Popoldne (v četrtek) od ‘/ab- do VjG. ure bo v stolni cerkvi molitvena ura (kakor zgoraj). V Celovcu, dne 25. novembra 1887. Jožef. knez in škof. Red za slavnostno zborovanje v čest zlate meše papeža Leona M. V četrtek 29. decembra 1887. Slovesna meša v stolni cerkvi ob 10. nri. Potem v hiši katoliških rokodelskih pomočnikov: 1. Preč. gosp. kanonik Gregor Schellander prične zborovanje z nagovorom. Papeževa pesem. 2. Govor o papežu in krščanski ljubezni; gospod Aleks. Lučovnik. 3. Govor o papežu in o zboljšanju družbiuskih razmer; gospod dek. Guido Bittner. 4. Govor o svetovnem stališču papeževem ; gosp. baron Rud. Manndorff. 5. Konečno govorijo premilostljivi gospod knezoškof Jožef. Cesarska pesem. Kaj nam poročajo prijatelji naši F Kofiskacija. Zadnjo številko ,,Mira“ zaplenilo je državno pravdništvo zaradi dopisa „Od Ziie“ in zaradi „Poslauega“ iz Gorij. — Dotične dopise smo tedaj morali nadomestiti z drugimi in oskrbeli smo takoj drugo izdajo. Iz Celovca. (Shod koroških šulferaj-narjev.) V nedeljo 11. decembra so se tukaj sešli koroški šulferajnovci na „ortsgruppeutag“. Zbralo se jih je menda nekaj čez 200; koliko je bilo med njimi Celovčanov, se ne vé. Največ je bilo menda nemškutarjev iz slovenskih krajev, kajti eden iz govornikov je tožil, da so „ortsgruppe“ iz nemških krajev le pičlo zastopane. Govorili so : Dumreicher, Steinwender, dr. Luggin.in vrednik Dobrnik. Premlevali so stare fraze, da je nemštvo v nevarnosti, in kako hudi ljudje smo mi Slovani, seveda izimši tiste koroške Slovence, ki svojo „miroljubnost“ s tem dokazujejo, da podpirajo nemški šulferajn. Vrednik Dobrnik (!!) se je zaletel tudi v družbo sv. Mohora, češ da ona širi „tenden-cijozue“ knjige, to je take knjige, ki imajo svoj gotovi namen. To je polna resnica. Kajti družba ne taji, da ima namen, izbujati in ohraniti med Slovenci katoliški duh in katoliško mišljenje, in tak namen imajo tudi njene knjige. Ako vam to ni prav, g. Dobrnik, pa se pritožite! Iz računa posnamemo, da se je v zadnjih petih letih za šulferajn na Koroškem nabralo 18.000 gld., za Koroško pa porabilo 14.000 gld. Od te svote pride na stavbe 6000 gld., za „ehrengaben“ čez 2000 gld., ostalo so razne podpore. Vsako leto se nabere za šulferajn na Koroškem do 4000 gld. in včasih še več. To je lepa svota, če se pomisli, da je na Koroškem le 240.000 Nemcev. Naj bi tudi Slovenci svojo družbo sv. Cirila in Metoda tako pridno podpirali ! Iz Celovške okolice. (Slovenci — reve!) V zadnjem „Miru“ beremo, da se naš deželni glavar, gosp. dr. Erwein, huduje v deželnem zboru, ker se vtikajo drugi poslanci v naše reči, češ, deželni zbor bo že sam skrbel za koroške zadeve. Čujte, kar sem doživel une dni na železnici. Vozil sem se od Celovca proti Pliberku. Sedelo je več gospodov v vozu, med njimi gospod bele brade in belih las. Govorili so o raznih rečeh in nazadnjič prišli so še Slovenci pod njihove zobe, in pri tej priložnosti čul sem od omenjenega gospoda besede, kakoršnih bi od njega ne bil pričakoval. Evo vam njegovo govorico: „Vor kurzem war eine Anzahl windischer Bauern bei mir um eine windische Schule bitten; ich aber habe sie davongejagt mit den Worten: Ilir windischen Tosten, seid froh, dass ihr deutsch lernen konut!! diesen Windischen gebe ich uberhaupt gar nichts zu ! ! ! Zares, sivi modrijan ! veliko si izrazil s temi svojimi besedami, možato si izrekel svoja načela, možato! zakaj vsakdo bi se ne upal svoje zagrizenosti kazati pred svetom, in vsakemu bi vest ne pripustila šopiriti se s svojo krivičnostjo. Zares človek bi se pri tej priložnosti prašal: Kje smo? ali smo res v po-stavnej državi, ali so morebiti Slovenci sužnji, s kterimi gospodi delajo kar hočejo ? — Še nekaj ! Prišel sem nedavno v nek cisto nemški kraj, ne daleč od mesta Šent-Vida. Govoril sem v gostilnici z različnimi gospodi, med njimi z nekim učiteljem. Prišla je govorica na naše narodne razmere. Risal sem mu stanje naših šol, in naglašal pravičnost naših tirjatev, posebno tirjatve, da se nam dajo slovenske šole ; a on mi odgovori : Slovenskih šol ni treba, ter naivno dostavi: „Ich glaube nicht, dass die Kinder nicht deutsch von Hanse aus konnten!“ Oe kdo česar ne ve, ni sramota, a če se noče učiti, to je sramota. Torej nasprotniki učite se prej naših razmer in potem govorite o zadevah. Iz Šent-Lenarta pri sedmih studencih. (Podružnica sv. Cirila in Metoda) za Beljak in okolico napravi mesca januarja prihodnjega leta na Brnci podružnični shod. Program, ki bo zelò zanimiv, bomo naznanili v prihodnji številki „Mir-ovi“. Že danes opozarjamo ude in prijatelje naše podružnice na ta shod in jih uljudno povabimo, naj se ga vdeležujejo v prav velikem številu. Iz Zgornjega Roža. (Vesela novica.) Nedavno je „Mir“ poročal, kako so se možje v Bil-čovsu prestrašili g. okrajnega glavarja Kronika in preklicali svojo prošnjo za slovensko^ šolo. Bolj možko pa so se obnašali naši možje v Šent-Jakobu. Tudi oni so namreč podpisali prošnjo za slovensko šolo. Zdaj sem pa zvedel, da je prišel 16. novembra v Šeut-Jakob g. okrajni glavar Praxmarer iz Beljaka, da bi pozvedel, ali občinski sovetovalci res ostanejo pri tej misli. Izmed 24 občinskih odbornikov je bilo 22 pričujočih. Vsi so stali trdno ko skale in enoglasno izrekli: „Mi hočemo slo- vensko šolo. Le v viših razredih naj se tudi nemščina uči, pa le kot učni predmet, ne pa kot učni jezik, to se pravi, nekaj ur se odloči za nemški jezik, druge reči, kar je otrokom Ireba znati, naj se pa tudi v viših razredih le po slovensko pod-učujejo.“ Ko je g. okrajni glavar videl, da so gorenji Rožani možje, kteri od svoje besede za las ne odjenjajo. je odšel v Beljak nazaj in bo menda že povedal šolskim oblastnijam, kakošno šolo da Rožani imeti hočejo. (O tej komisiji bomo poročali še natančnejše v prihodnji številki). Upati je, da se bo slavna vlada vendar le ozirala na tako jasno in že večkrat ponovljeno željo Šent-Jakobske občine. Ako pa ne, naša občina vendar ne bo odjenjala, ampak bo nastopila pot pravde pri najvišjem državnem sodišču na Dunaju. Ta sodnija je v enakih slučajih že večkrat spoznala, da imajo vsi narodi po čt. 19. pravico do narodnih šol; zato je upati, da bo občina zmagala. Naša občina naj služi v lep izgled vsem drugim slovenskim občinam po Koroškem. Brez trdne volje in stanovitnosti ne bomo nič dosegli; naša občina pa se že več let možato vojskuje za narodne pravice. Ko bi jo posnemale še druge občine, potem bi se kmalo na bolje obrnilo. Nasprotniki bi ne mogli v svet trobiti, da tirjajo koroški Slovenci sami nemške šole, da od slovenščine nočejo nič vedeti itd. Znano je pa že, kako naša občina tudi v drugih rečeh naprej koraka in koroškim Slovencem kaže, kako naj postopajo. Imamo požarno hrambo s slovensko komando; pred vsem pa imamo dobro utrjeno posojilnico. Ce naših kmetov kteri denar potrebuje, mu ni treba za denar moledovati pri Celovškej hranilnici ali pa laziti okoli Beljaške gospode, saj ima naša domača posojilnica zmirom denarja za potrebo. Zakaj se po drugih občinah nobeden ne potrudi, da bi Slovence enako postavil na trdne noge? V enej reči pa smo še zaostali : še zmirom nemarno podružnice sv. Cirila in Metoda! V tem so nas celò Zi-lani prekosili. Zato možje Rožani ! le brž se po-primimo dela; zdaj po zimi imamo čas, da se snidemo in ustanovimo to potrebno podružnico. Da se jih le 20 oglasi, pa se' že sme podružnica ustanoviti. Gotovo pa se jih bo več dobilo. Treba je samo, da se najde kak rodoljub, ki piše za pooblastilo glavuej družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ; tam ga bodo tudi v vsem podučili, kar je potrebno, da se ustanovi podružnica. Takih rodoljubov imamo pa več v našej občini ; nadjamo se, da se ne bodo drug na druzega zanašali, ampak v kratkem naj se jih nekaj snide, da se o tem pogovorijo. Ako se stvar odloži do vigredi, potem pa spet ne bo časa, in reč se bo zelo zavlekla. Da je pa sveta dolžnost vsakemu poštenemu Slovencu, da na vso moč podpira to prelepo družbo sv. Cirila in Metoda, o tem bom pa drugokrat kaj več povedal. Iz Ziljske Bistrice. (Zaupnica.) Znano vam je, da jezdi tudi naš občinski odbor liberalnega konja. Tudi on se je pridružil celovškemu mestnemu odboru, ki je napadal milostlj. knezoškofa in jezuite, ktere so poklicali v celovško semenišče. Večina posestnikov iz Strajeveške občine obžaluje, da je občinski odbor to storil in je nas Slovence pripravil pred krščanskim svatom v sramoto. Zato smo napravili nasproti izjavi obč. odbora vnovič zaupnico premil, knezoškofu. Podpisalo jo je več kot dve tretjini posestnikov iz Bistriške in Gorjanske fare. ki spadate v Strajeveško občino. To je moško! Koliko je kaj vredna nezaupnica, ktero je stlačilo le par hujskačev v občinskem odboru ! Vedeli bomo pa drugokrat, koga imamo v občinski odbor izvoliti. Iz Brda na Žili. (Nebodigatreba — šul-ferajn!) Zelo smo se tukaj začudili, ko smo v Be-laškem liberalnem listu brali, da misli nemški šul-ferajn pri nas napraviti trdo nemško šolo! Ali mar sedanje šole v Zilski dolini še niso dosti nemške? Sulferajn ima dosti denarja, in se hoče Slovencev na Koroškem še bolj trdno palastiti. Nič druzega nemajo v mislih, kakor naše otroke čisto ponemčiti. Naša ljuba slovenska beseda in naše stare šege bojo splavale po Žili, in čez nekaj let postanemo trdi Nemci. To pa ne bo edina nesreča. Dokler smo Slovenci, še poslušamo naše dušne pastirje in ostanemo zvesti katoličani. Kakošni so v verskih zadevah pa tisti, ki so odpadli od naroda in zatajili svoj materni jezik, to vsak lahko vidi. Zato je zadnji čas, da se slovenska duhovščina krepko nasproti postavi početju nemškega šulferajna. Iz Podjunske doline. (Ali spite?) Na Žili in v Beljaški okolici so že napravili podružnice sv. Cirila in Metoda, v spodnjem Rožu pa se tudi menda že snuje, kakor se je bralo po časnikih. Zato me je res že sram, da se naša dolina kar nič ne gane. Morda mi kdo poreče: „Pa ti začni!" Na to bom pa le na kratko odgovoril, prvič da mi to branijo neke železne ovire, drugič pa, da nisem tako ime- 1 nitna glava, da bi se ravno jaz na čelo rinil in za / pooblastilo v Ljubljano pisal. Veliko več se spodobi, da vodstvo te domoljubne naprave prevzamejo sta- ' rejši in vrednejši rodoljubi, na pr. župniki v St. Vidu, St. Petru, Kamnu, na Reberci, v Šmihelu in drugi, ako se namreč že postarani č. gospodje dekani nočejo s tem pečati. Ako bo pa enkrat stvar v teku, sem rad pripravljen, da jo na vso moč podpiram. Sploh je žalostno, da si Podjunčani lepih naukov „Mira“ in drugih slovenskih časnikov ne jemljejo k srcu, ampak vse v nomar puščajo, kakor bi se jim itak že mleko in strd cedila. Velike važnosti bi bila na pr. za naš okraj slovenska posojilnica. Pa ni ga duha ne sluha o njej, kakor o podružnici Ciril-Metodovi ne. Zato še enkrat prašam : Podjunčani, ali spite ? Iz Rude. (Pij ano st in nepotrebne tožbe.) Ko so pri nas repo pipali, je neki hlapec v deklo vrgel repo.v Na to pride zakonsk mož in jame hlapca pretepat. Še potem po noči je prišel pijan nad njega in tako razsajal, da je moral hlapec bežati. Potem so se pa pri Velikovški sodniji toževali. Ce se iz takih norčij prepiri in tožbe naredijo, je pač zadosti žalostno. Iz Bleda. (Nemškutari j a.) če pride Slavonec v naš lepi kraj in v naš trg, se bo res začudil in prašal: „Ali so tukaj sami trdi Nemci?" Naš župan, Malnar, je naredil vse napise po nemško. Prej je vse stvari obetal, da so ga volili za župana, rekel je, da bodo „frate1' proste itd. Tudi neko cesto jo obetal. Od vseli obljub pa nemarno nič, kakor nemške napise po vseh potih. Gosp. Malnar je velik prijatelj nemščine. Že svojo ime „Malnar" ali „Mlinar“ od „mlina“ ali „malina“ je zasukal po nemško v „Mallner“. Ves Bled bi rad ponemčil, in, če mogoče, celo gorenjsko stran. Mi mu pa kličemo : „ Počasi ! saj ne boš dolgo županil ! “ Iz Sela pri B!edu. (S ir ar s ka družba.) Tudi mi Selci bomo dobili sirarsko družbo, kakor jo imajo Bohinjci. Že so se nedavno zbrali vsi posestniki in to potrdili. Vodila bosta to reč g. Jan. Soklič, največji posestnik v naši fari, in g. J. Mandelc. V kratkem pojdeta v Bohinj k gosp. župniku Mesarju, da ju bo podučil še natanjčneje, saj ta gospod je začel sirarstvo v Bohinji. Pa tudi Jan. Zupančiču in Bohinjcu Matiji Torkarju moramo biti hvaležni, da sta si toliko prizadjala za to reč. Pravijo , da se sir dobro prodaja; mleko nam pa le malo zaleže, ki smo daleč od mesta in ga ne prodamo lahko. Bog daj toraj srečo naši sirarski dražbi ! Deželni zbori. Celovec. „Bauernbund“ prosi za spremembo poselskega reda, da se „likof“ ne bo pred 29. sept. dajati in jemati smel; in za postavo, ki bi merila na povzdigo sadjereje. Se izroči odseku. — Borovci prosijo podpore, da zidajo novo puškarsko šolo. — Za cesto iz Kotmare vesi preko Škofič in Loge vesi se dovoli 600 gld. letne deželne podpore, in še 900 gld. kot enokratna posebna podpora.—■ Deželni poslanci so izvolili iz svoje srede odbor, ki bo oskrbel, da se prihodnje leto spodobno obhaja spomin 40 letnega vladarstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. — Knez Rosenberg je stavil predlog, naj koroški deželni zbor čestita sv. Očetu Leonu XIII. ob priložnosti Njegove zlate meše. Poslanci so pritrdili temu predlogu. To je pač bela vrana v našem liberalnem deželnem zboru. Ljubljana. Poslanec Svetec predlaga, naj se 40letnica vladanja sviti, cesarja s tem, da se prihodnje leto odpre deželni muzej „Rudolfinje“ in se k slovesnosti povabita Nj. ces. vis. prestolonaslednik princ Rudolf in njegova visoka gospa. Se potrdi in dež. odboru v ta namen dovoli neomejen kredit. — Dovoli se podpora za lesno obrtno šolo v Ljubljani, ki se ima z vladno pomočjo ustanoviti. Posl. Šuklje poživlja vlado, naj tudi v Ribnici napravi obrtno šolo, in naj ustanovi tretjo čisto slovensko gimnazijo namesto opuščene Kranjske. — Krsnik predlaga, naj se občine v gruntnih bukvah zapisujejo tudi s slovenskimi imeni. —■ Pfeifer toži o škodah po trtni uši. Sklene se, napraviti trsnico za amerikanske trte, kterih uš ne zmore. Iz trsnice jih dobijo dolenjski vinogradniki in jih počasi zasadijo namesto svojih okuženih. Gradec. Slavnoznani slov. poslanec dr. Do-minkuš je svoj mandat odložil. Namesto njega je enoglasno voljen znani rodoljub dr. Srnec, advokat v Celju. — Posl. Mih. .Vošnjak se pritoži zarad usiljevanja nemščine v slovenske šole. Gorica. Obravnave v tem zboru vršč se mirno. Zastran bolnišnice usmiljenih bratov objavil je posl. dr. Rojic nektere pritožbe, na ktere je od- govoril vladni zastopnik. Nektere občine prosijo, naj se jim dovoli, naložiti občinsko doklado na žganje, in sicer po 8 in 10 kr. od litra; druge nakladajo davek na pivo. Oboje je hvalevredno; žganje naj se še bolj podraži, da se ugonobi; pivo pa ni slovenska pijača, dokler se pri nas ne kuha od domačinov. Stran torej z obema, da se naredi prostor slovenskemu vinu! Naj bi ta izgled posnemale vse slovenske občine, potem bi se našim vinogradnikom kmalo bolje godilo ! Poreč. Poslanec dr. Volarič praša vlado, zakaj da uradniki v Istri ne znajo deželnih jezikov ? Zoper novo gozdno postavo je mnogo nevolje. Kuj dela politika. Zadnji teden se je že vse balo, da dobimo vojsko z R uso m. Ruski vojaki se namreč v zmirom večem številu zbirajo na naši meji. Zavoljo tega so svitli cesar poklicali več generalov, med njimi najvišega poveljnika nadvojvodo Albrehta, na Dunaj v posvetovanje. Sklenilo se je bojda, da se Avstrija ne bo oboroževala, da se Rus še bolj ne zdraži. Najbrž b,do poskušali, mirno pobotati se z Rusijo. Nemara, da je Koburžan vsega kriv. Zato piše „Pester Lloyd“, kakor se misli po vladnem naročilu, naj Rusija pové, kaj misli zastran Bolgarije? Upati je, da se bojo z lepa dogovorili, kajti v zadnji čas so se duhovi pomirili in vojni strah se je polegel. Ruski listi pišejo, da tam nihče ne misli na vojsko proti Avstriji. Nekteri mislijo, da se Rusi le zato zbirajo na avstrijski meji, da bi našega cesarja ostrašili, da ne bi šel Nemcem na pomoč, kedar se začne francosko-nemška vojska. Pa nas kteri ne pozna vseh skrivnih spletek. —• Tudi Rumunijaje v velikem strahu, iu je že poklicala belgijskega generala Brialmonta, da bi pregledal njene trdnjave. — Iz Berlina pa se poroča, da je B i s m a r k nanaglem zbolel. Menda pa ne bo tako nevarno. —Novi predsednik francoske republike Sadi C ar not je imel dolgo svoje križe, prej da je sestavil novo vlado. Goblet in Fallieres sta se zastonj trudila, sestaviti novo ministerstvo. Zdaj se je to posrečilo Tirardu. Neki klobučar Aubertin je napadel poslanca in bivšega ministra Ferry a, da bi ga umoril, pa krogla ni dobro zadela. Ko so morilca prijeli, je brez strahu povedal, da se morajo pobiti vsi taki, kakor je Ferry, kateri Francozom svetujejo, naj bodo mirni in naj pozabijo, kar jim je Nemčija prizadjala. Iz tega se pač vidi, kako Francozi sovražijo Nemce, in da pride najbrž kmalo do vojske. — Zedinjene države severne Amerike se pa ne vojskujejo in redijo le malo vojakov. Zato pa tudi dobro gospodarijo. Državnih dohodkov je toliko, da ne vejo kam z denarjem, zato hočejo davke znižati. Srečna Amerika! —• Deželni zbor Solnograški se poteguje za to, da bi se tam napravile velike katoliške šole. — Josefinum, t. j. šolo za vojaške zdravnike hočejo spet oživiti, pa ne na Dunaju, ampak v Brnu. — Vsi deželni zbori hočejo z ustanovami praznovati 40 letnico vladarstva sviti, cesarja Franca Jožefa I. — Dolenje-avstrijski in tirolski deželni zbor sta tudi sv. očetu papežu čestitala k zlati meši. Da je kaj tacega predlagal celo Weitlof, se nam čudno zdi, in ne bo brez pomena ! ________ Za poduk in kratek čas. Družba sv. Mohorja v Krškej škofiji 1. 1887. (Konec.) Ime Število prebivalcev Število družnikov Torej 1. 1887 Štev. družn. Na 100 pre- I dekanije župnije leta 1886 leta 1887 1 manj narastlo zal g i bivalcev pride družnikov Šent-Jakob 2.368 43 53 10 — 10 — Tinje Grabštanj inš^ 1.546 52 53 i — 1 - Peter 2.290 82 85 5 — 5 — 4 Pokrče 955 11 19 8 — 8 — 2 •I5 Šeut-Mihel Medgorje in 635 11 9 — 2 — 2 17* Podgrad 830 13 11 — 2 — 2 IVs Podkrnos 780 7 6 — 1 — 1 74 Radiše 641 13 11 —- 2 — 2 2 Žrelee 685 7 12 5 — 5 — 2 Šent-Jakob 7('6 3 2 — 1 — 1 Va Ti menca 1.220 4 3 — 1 — 1 74 Šent-Tomaž 971 6 2 — 4 — 4 V 4 Šent-Lipš 423 4 — — — — — Skupna svota 11.583 213 216 17|24 — 7 blizo 2 Velikovec 1.560 15 17 2 — 2 u/o Sent-Rupert 1.688 24 28 4 — 4 — 174 Sent-Peter 1.351 66 66 — — — — 5 Ruda 1.783 24 23 — 1 — 1 i7s Vovbre 1.011 12 15 3 — 3 — 17* Šent-Štefan 588 14 16 2 — 4 — 27* b Smarjeta 1.100 21 26 5 — 5 — 274 S Klošter 1.510 16 17 1 — 1 — 174 k- Djekše Krčanje inKne- 1.286 22 20 — 2 — 2 17* zovo 822 16 17 1 — 1 — 3 Grebinj 1.690 10 11 1 — 1 — 74 Šent-Jurje 1.087 4 4 — — — — 75 Gore uče 593 13 14 1 — 1 — 24/s Skupna svota 16.669 257 274 20 3 17 — blizo ls/4 Melviče 562 16 16 _ _ _ _ 3 Borlje 668 6 7 1 1 1 Sent-Stefan 1.652 16 12 — 4 — 4 »u N Biade 690 24 21 — 3 — 3 2 55 Šent-Pavelj 422 2 — — 2 — — — 'S Čače 872 11 12 1 — 1 — 17* Brdo 1.160 13 21 8 — 8 — 2 cc Bistrica 1.058 18 10 — 8 8 1 Gorje 1.057 3 3 — — — — 7» Sent-Jurij’ 1.841 21 24 3 — 3 — 17» Skupna svota 9.982 130 126 13 17 — 4 174 Kaj nas to dolge raj'de raznih številk učijo? Učijo nas: 1. da so nektere dekanije napredovale, in sicer: mesto Celovec za 37, Doberlaves za 35, Velikovec za 17 , Spodnji Kož in Spodnji Dravbreg po 9 in Kanalska dolina za 6 družnikov. Beljak je ostal pri starem. 2. Kakovo pot so šle dekanije: Pliberk je zgubil 20, Tinje 7, Zilska 4 in zgornji Kož 3 družnike. 3. L. 1886 je bilo družnikov 3034; prirastlo jih je 1. 1887 družnikov 133, odpadlo 34, torej je število poskočilo za 99 družnikov in jih je 3133. 4. Med dekanijami stoji na prvem mestu Do-berljaves, tam spadajo na 100 prebivalcev blizo štiri družniki. Najslabeja je dekanija Spodnja Žila, tu pride na 100 prebivalcev 1 in '/i človeka. 5. Izmed župnij je na prvem mestu Šent-Ožbalt na Jezerskem, tam spada na 100 prebivalcev devet družnikov. Najslabeja je Šent-Lipš pri Timenci, tam je 423 prebivalcev, pa ni nobenega družnika. L. 1887 si je največ novih družnikov pridobila župnija Rebrca, namreč 22 novih; največ zgubila pa župnija Pliberk, namreč 23 in D. M. ob Jezeru, namreč 17. 6. Napredovanju družbe škoduje tudi pomenj-kanje duhovnikov. Ni nikogar, ki bi denar nabiral in odpošiljal, ljudje si pa ne vejo prav pomagati. Pa Bog je družbo dozdaj tako bogato blagoslavljal, gotovo je tudi zanaprej zapustil ne bode. Ta družba je Slovencev nevenljiva slava in naj-veča sreča za čas in večnost: Bog jej daj svojo pomoč in obilno rast ! Gospodarske stvari. Korenje. Pri nas so svinje lepo premoženje, ako jih dobro redimo in v pravem času spravimo na trg, to je, ako skrbimo za to, da so brž ko brž debele. Za izrejo svinj pa je korenje važno. Tedaj pa je tudi skrbeti, da ga imamo dovolj, ne da nam za to zmenjka polja za drugo silje. Korenje kaže torej sejati v drugo silje, tako, ki je tako sredi poletja že zrelo. To pa je rž, pšenica in enako silje. Kedar se požanje le to, ostane korenje na polju, opleje se ali tudi, kjer sejó na vrste, preorje. Kdor tako ravna s korenjem, ni še doslej tega obžaloval. To pa je v gospodarstvu že veliko. Kedar še ima delo kaj dobička, tedaj ni zastonj. „S1. G.“ Plesnjive kleti. Sitnobo ima človek, ako pride v klet, pa vidi, da visi po vseh stenah, kotih in sodih plesnoba. Le-ta mu dela škodo pri posodi ali tudi zdravje-trpi človeku, če biva delj časa v taci kleti. A takih kleti je več in zlasti jeseni in po zimi dela se taka plesnoba rada v kletih. Vsekako je dobro, če ima človek pomoč zoper to sitnobo. V naslednjih vrstah podamo našim bralcem tako pomoč, treba je samo, da se je poslužijo, toda previdnim jim je biti pri njej. Vzame se eden ali dva kilograma navadne soli ter se vloži ona v kako globljo kamenito posodo. Sodi se morajo dobro zadelati, in če je še kaj druzega v kleti, kar bi trpelo škodo, naj se izpravi iz kleti. Za tem se vlije pol litra žveplene kisline na sol, človek pa, ki to stori, naj jo hitro pobriše iz kleti. Le-ta mora seveda biti zadelana pri oknih in pri durih. Dve uri ali ka-li naj ostane tako zaprta, a človek ne sme v tem času va-njo, sicer bi ga zadušilo. Po dveh urah odpró se najprej okna od zunaj, da izpuhti klorov plin iz nje in še le čez nekaj časa je varno iti v klet. Sedaj pa se omete cela klet, stene, koti, sodi, sploh vse, kar se najde plesnjivega v kleti. Tudi tla je treba potlej izmesti. Kleti, pri kterih se naredi tako, izgube ves plesnjivi smrad, kajti klorov plin umori vse življenje, tedaj pa tudi plesnobo. Le-ta poskus je zanesljiv in ni se bati druzega, kakor da se pusti kacih reči v kleti, ki bi jih umoril klorov plin. „Slov. Gospodar.“ S mešiiičai\ Učenec: „Gospod predstojnik ! Tinte nimamo več.“ Predstojnik „Že spet! Za božjo voljo, kaj pa počenjate s toliko tinte? Menda se ž njo umivate !“ Kaj je novega križem sveta? Na Koroškem. Cerkvica na križni gori blizo Celovca je bila oropana. Pobral je križ raz aitar, krono Marijino in Jezusovo in še nekaj drugih drobnosti. Skušal je tudi odpreti tabernakelj, pa se mu ni posrečilo. — Grajščina Wernberg je prodana. Dosedanja gospa baroninja Frohlichova je bila prava mati ubogih cele okolice, prijateljica nježne mladine in prava luč katoličanom cele okolice. Bog jej daj srečo, nam pa spet tako žlahtno grajščinsko družino! — V Celovški obrtni dvorani je zdaj razstava obrtnih izdelkov. Vidijo se rez-larije, lesena in lončena roba. — Nemški štdferajn hoče napraviti šolo v Brdu, otroški vrt v Železni Kapli, šolsko knjižnico v Orni, in podporo je namenil šoli v Šent-Štefanu na Žili. Rodoljubi pozor ! — Po deželi se klati toliko agentov za judovsko vino in mašine, da so že prava padloga. V Šentvidu je neki čevljar staro mašino zamenil za novo in se ve da precej dodal; pa nova mašiua je bila še slabša od stare Zato ne verujte agentom, kupite si stroje v mestu sami, kjer jih prej pogledate. — VZabrdcu (Arriach) so ustanovili podružnico nemškega šulferajna in pri tem imeli politične govore, se ve da zoper Slovane, ki Nemcem toliko krivice prizadenejo, ali kali? Sicer pa se zatrjuje, da šul-ferajn ne ščuje, in da ni politično društvo ! ? — V Beljaci je umrl župan Dollhopf, namesto njega je izvoljen lekar Scholz. — Na mesec dni zapora in 100 gld. globe je bil obsojen pred porotno sodnijo g. Foresti, vrednik Beljaškega lista, zavoljo žaljenja časti. Tožil ga je zdravnik Birnbacher v Požarnici. — V Rutah pri Blaškem jezeru se je zgubil 60letni, gluhi pastir. Ker menjka tudi 20 ovac, je mogoče, da ga je kdo ubil in ovce odpeljal. — Razpisane so učiteljske službe v Dholici, Kaplji in Bajtišah. Znanje slovenščine se zahteva le v Bajtišah, čeravno sta tudi Kapla in Dholica trdo slovenska kraja. Kako se bo učitelj spo-razumil s svojimi šolarji? — Celovški turnarji imeli so 17. dec., to je kvatrno saboto, v adventu ples. Uradna „Celovčanka“ naznanja, da napravijo turnarji božično veselje v čest ajdovskim gostom, ki so prišli iz Abisiuije. Da se tega veselijo liberalni listi, se ne čudimo. Da pa vladni časnik ne ve, da kdor podkupuje veljavo cerkvene oblasti tudi slabi in podira posvetno oblast. Kdor veter seje, žel bo vihar. — Dva človeka je v Beljaci plin zadušil. — V Podgorjah je 16. dec. zjutraj pogorelo celo Podlipnjakovo pohištvo s skednjem vred. — V Šent-Jurji pri sv. Marjeti je pogorel „Weiseneggerjev“ skedenj. Škode je 1700 gld. K sreči je bil zavarovan. Na Kranjskem. Najimenitnejši novica na Kranjskem je volitev deželnega poslanca v Kočevji. Zato opustimo vse drugo in poročamo, kar beremo v „Slovenou“. Nemški kočevarji so propadli pri volitvi za deželni zbor s svojim prenapetim nemškim kan- didatom. Izvoljen je bil c. kr. sodnik Višnikar. Najhujši srd so izlili nad c. kr. uradniki in državnimi služabniki sploh, ki niso volili c. kr. profesorja Linharta. Njim, ki imajo po gostilnah iskati vsakdanjega živeža, odpovedali so hrano, ter jim je samo še krčma poštenega Pečeta odprta. Ali tudi Peče in ž njim še dva druga nemška meščana so jo skupili, ker so se drznili biti drugih misel, kakor vrtoglavi Linhartovi malikovalci. Tudi oni so morali okusiti smrad kočevskih jajc. Pripovedujejo celò, da so preprijazni rojaki k Pečetu privlekli dva škafa kravjeka ter mu hoteli ž njim njegovo hišo okidati, da jim je pa žandarmerija to o pravem času zabranila. Ne vemo, čemu so pač dovoljene gostilne ljudem, ki poštene goste iz hiš izganjajo! Tudi gg. kaplana sta morala gnjila jajca za ljubo vzeti ; najbolj občutljivi udarec pa je zadel tri uradnike, kterim je razburjena kočevska gospoda stanovanje odpovedala. In to ni, kar si bodi, ker jih tudi drugi ne bodo z lepo sprejeli v stanovanje in jih hočejo na ta način iz Kočevja spraviti. Gosp. okr. glavarju kaj takega k sreči niso mogli napraviti, a da bi tudi ou dobil svoj delež, zhrali so se zvečer pod njegovim stanovanjem ter njemu na kljub zapeli glasovito pesem: „Die Wacht am Rhein“. Za Božjo voljo, kako. boste rekli, kako se je moglo kaj takega goditi! Kje so bili pa oni, ki jim je v prvi vrsti skrbeti za javni red in mir? No, med razsajalci so bili in so jim celò lep zgled dajali. Mestni sluga ali policaj bil je, kakor smo že omenjali, prvi, ki je gosp. profesor Ambrožu, korošcu in bratu dekana v Kapli na Dravi, na prsi pritisnil dvoje gnjilih jajc, na vsako stran eno, češ, ker si tako lepo z nami volil, te moram odlikovati. Ravno isti profesor bil je še pozneje napaden in pri tej priliki dobil nekaj zaušnic. Nek volilec je bil napaden, ko je šel na sprehod; da bi imel mir, naprosil je žandarmerijskega „-wacht-meistra“, da je šel ž njim; junaški Kočevar se je vsled tega zagrozil, da bode treba trinajst „wacht-meistrov“, kadar bodo šli Linhartovi nasprotniki na sprehod, ker se jim bode sicer huda godila ! Ali to mar ni v avstrijskih zakonih prepovedano žuganje? Nemški listi, ki so gnali zaradi A. Gru-novega spomenika tak vriše, sedaj molCé, ali pa se celò izgovarjajo, kakor. n. pr. „Deutsche Ztg.“, da nekaj gnjilih jajc ne šteje ; vprašamo pa, kakšen krik bi bil nastal v nemško-liberalnem Izraelu, ko bi se bilo v kakem slovenskem mestu kakemu Nemcu ali Židu stoteri del tega primerilo, kar so uganjali Kočevci! — Prav toplo priporočamo novo knjigo Angeljček, tretji zvezek, ki je prišel ravnokar na svetlo. Spisal ga je g. katehet Kržič. Prva dva zvezka sta bila vse hvale vredna; zato sta se tudi tako hitro prikupila našej deci, da se je baje prvi že popolnoma razprodal. — Kaj pa naj rečemo o tretjem ? —-Ako mogoče še presega svoja prednika po obliki in vsebini — zlasti, ker je za sedanji čas tako pripraven! Najprej popisuje mično za otroke življenje sv. očeta. S kacim veseljem ga bodo pač prebirali letos naši mali, ko se bode obhajala zlata meša Njih Svetosti. Z ne manjem zanimanjem bodo gledali življenje ljubljenca svetnika — sv. Nikolaja. Prve jaslice ; zgledi prvega sv. obhajila; Varuj se hudega, — delaj dobro, tako lepo razjasnjeno z mičnimi zgledi ; križi otročjih let, mile vmes vpletene pesmice, vgaujke, vse bode otrokom jako ljubo in koristno berilo. Bog ohrani spretnega g. pisatelja še mnogo let čvrstega na duhu in telesu v blagor našej nežnej mladini! Na Štajerskem. Štajerske hranilnice odbor je sklenil v stalen spomin prihodnje štiridesetletnice presvitlega cesarja 100.000 gld. darovati v dobrodelne namene na Štajerskem. — V Marnberg-škem okraji malokdo pošlje slovensko pobotnico v Marenberško davkarijo. Ko sem prvokrat poslal po svojem slugi slovensko pobotnico, mu nadzornik B. denarjev ni hotel izplačati, češ, da na slovensko pobotnico ne bo izplačeval. Vsled tega sem poslal davkariji nastopno vlogo : Sl. c. kr. davkarija v Marenbergu ! Podpisani prosi rešitve slovenske pobotnice , da se prihrani daljni predlog. Podpisani je že pred mnogimi leti v Mariboru pošiljal slovenske pobotnice, in nihče se ni izpodtikal. Torej itd. — Ko sluga drugokrat prinese slovensko pobotnico, zgrbančil je nadzornik obraz in izplačal denar. Ko bi vsi enako postopali, navadili bi se gospodje sprejemati in reševati slovenske uloge. Sodnije morajo slov. uloge ne samo sprejemati, nego tudi v slov. jeziku reševati. Sodnija v Konjicah rešila je neko slov. prošnjo posojilnice v Celju v nemškem jeziku. Zoper to se je slednja pritožila pri pravosodnem ministerstvu, ktero je Konjiško sodnijo koj pozvalo, da se ima opravičiti, zakaj je tako ravnala, ter jej je potem grajo izreklo, rekoč, da je minister z obžalovanjem opazil, da je sodnija nepostavno postopala, ter da pričakuje, da se bode sodnija v bodoče strogo po obstoječih postavah in redbah ravnala, t. j. slovenske uloge slovenski reševala. Po drugih deželah. Na Dunaju so zopet une dni zasačili na enkrat 13 mladih potepuhov v nekem stanovanji, ki so živeli ob tatvini. Kako nevarni so taki hudobneži, kaže to, da so imeli osnovan tudi že roparski napad, s čimur bi bili na enkrat dobili veči znesek v svoje še otročje kremplje! . . Vprašanje: so li potrebne verske šole za mladino, ali ne? . . . — „Beamten-Zeitung“ na Dunaju ima oklic neke pekarije'na Dunaju, ki ima 25 prodajalnic, in ponuja svoje izdelke iste velikosti in dobrote, kakor so drugod, za 50°/p nižjo ceno ! Ali bo treba z Dunaja kruh naročevati, da ga dobimo za polovico boljši kup? — V San-gešu na Kitajskem je več tisoč ljudi delalo na nekem jezu; kar naglo so silni valovi odnesli jez in pokopali okoli 9000 ljudi v hladnem grobu. Bevščina je na raznih krajih prav strašanska. — Nesramnim podobam napovedali so na Dunaju vojsko. Izšla je prepoved na vse knjigotržce, da jih ne smejo razstavljati. Državni pravdnik pa je tudi vrednike ilustrovanih dovtipnih listov k sebi poklical in jim rekel, naj ne prinašajo nič več podob, ki bi žalile javno nravnost, sicer bi jih moral kar od kraja vse koufiskovati. — V Ameriki je umrl misijonar Andrej Skop ec 85 let star. Bojen je bil v Polhovem Gradcu na Kranjskem in je delal v Ameriki 42 let. Naj v miru počiva! — Mestni zbor Dunajski je sv. očetu papežu čestital k zlati meši. Kdo bi bil pred leti kaj tacega pričakoval? Siti so menda Judov in njih časnikov. «Faiaez V«ScIc. f Prežalostua izguba je dne 14. t. m. zadela slovenski narod, posebno pa družbo sv. Mohorja. Umrl je ob 1/24. uri popoldne prečast. gospod Jauez Volčič, župnik in škof. so-vetovalec na Dolenjskem, v 63. letu svoje dobe. V ujem je izgubila ljubljanska škofija vzgledno-gorečega duhovnika, verni narod in družba Mohorjeva pa svojega najmarljivejšega in najplodovitejšega duhovnega pisatelja. Ime ranjcega je znano vsakemu Slovencu, ki brati znà. Mnogoteri ga poznajo iz raznih molitvenih knjig in „Šmarnic“, iz obširnih Ll .Krščanskih naukov , svojem času po monsig. Andreji Einšpielerji izdavauih, iz različnih pesmij in spisov posebno v „Zgodnji Danici11 ;— vsi pa iz knjig družbe sv. Mohorja. Saj ni nijednega, ki bi se zanjo ne brigal. Izišle so po družbi knjige: „Do-mači zdravnik11, ^Šmarnice naše ljube G ospé p r e s v. Sr ca“ in „Ži v 1 j e nj e D e-vice Marije in sv. Jožefa11, letos že v 6. snopiči. Bavno zadnje delo Volčičevo je Slovence, pobožue častilce Marijine, najbolj navdušilo, da so jeli v tolikem številu pristopati k družbi. Ker je celo to prelepo delo v rokopisu dokončano in hrani družba še drug njegov spis, bodo Slovenci v pobožno-naučnem branju in premišljevanju še ktero leto uživali novih duhovnih dobrot rajnega prezaslužnega gospoda. Bog mu povračuj in plačuj v nebesih obilni njegov trud ! Bajuki gosp. župnik je delal nesebično, iz ljubezni do Boga in do bližnjega. To pričuje naredba, da se imà nagrada, ktero ima še prejeti za spise prihodujih let, ktere je vestno že naprej preskrbel, razdeliti po preč. gosp. L. Jeranu v štiri dele, namreč: 1. cerkvi presv. Jezusovega Srca, 2. Marijanišču v Ljubljani, 3. vzhodnim misijonom, in 4. njegovim ljubljenim učencem. Za duhovne dobrote, ki se telesnim ne dajo primerjati, smo Slovenci g. Jan. Volčiču dolžni posebno in neminljivo zahvalo — zahvalo, kakoršno si je sam najbolj želel. Osem dnij pred smrtjo dal se nam je, slutčč zadnjo 1 uro, v molitev priporočiti. H Torej priporočuje v pobožno molitev blago dušo svojega nepozabljivega pisatelja, in v pridno prebiranje spisov, v ktere je izlival ljubezni goreče in ljubezen budeče čute svojega srca Družba sv. Mohorja. ^• '■ '•Tj' ‘'J./UV-V" -V'-- 4 :• • Duhovniške spremembe v Krški škofiji. C. g. Karol El sl er, kanonik, duh. svetovalec itd., postal je konzistorijalni svetovalec. — Duhovni svetovalci so postali : č. g. Ferd. G o t s c h, dekan, svet. in župnik v Rangersdorfu ; č. g. K. K a 11, dek. svet. in župnik v Višprijah; č. g. Simen S točki, dek. svet. in župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih ; č. g. K. A p e 11, župnik v požarnici ; č. g. P. A. P a u 1 e r, upok. gimn. ravnatelj, superior benediktinski, in č. g. P. Miroslav luglič, gvardijan kapucinskega samostana v Celovcu. C. g. Mat. W e d e n i g, dozdaj provizor na Visoki Bistrici, je ravno tam potrjen za župnika. Faro Šent-Jedert pri Wolfsbergu je dobil č. g. Franc Kindlmann, mestni kaplan v Sovodji; faro Ingolsthal č. g. Andrej K r ž y s t i n i a k , ta-mošnji provizor. — Prestavljeni so čč. gg. Karl Haindi, duh. pomočnik v Milstatu, za provizorja v Kornat, in Ferdinand Mo ser, provizor v Kor-natu, za kaplana v Milstat. Za izpraševalce pri skušnjah za farni konkurs so imenovani: o. Franc Hiibner S. J., profesor sv. pisma in hebrejskega jezika ; o. Adalbert V i e h-hauser, doktor in profesor bogoslovja, p. t. gosp. Alois Fischer, kn. šk. konzist. sovet. in fajmo-šter pri mestni glavni fari Šent-Ilja v Celovcu. Vabilo in prošnja. „Mirl< izhaja v 3000 iztisih in se daje tako po ceni, kakor noben časnik. Torej je ogromno veliko naročnikov, dobrotnikov in podpornikov treba, da se pokrijejo stroški za tiskarnico,- za poštnino in razne pošiijatve, zraven pa še za vredništvo in dopisatelje ne ostaja ničesar. Zatorej izrekamo vsem naročnikom, dobrotnikom in podpornikom prisrčno zahvalo! K tej zahvali pa pridenemo nektere srčne prošnje : 1. da nobeden iz dosedanjih naročnikov, dobrotnikov in podpornikov ne izostaja tudi prihodnje leto; 2. da si vsak po svoji moči prizadeva, nove naročnike za „Mir“ pridobiti; 3. da rodoljubi pomagajo kmetom pri naro-čevanju. Kmetje ne vejo, kako se je obnašati pri pošiljatvi denarjev. To skrb naj prevzamejo rodoljubi, kar prihranja truda in stroškov; 4. da se naročnina pošilja v dvojezičnih nakaznicah. Naj torej povsod tirjajo take nakaznice. Zato imamo pravico, ktere naj se poslužuje vsak rodoljub, ako hočemo da ne zgubimo pravice. 5. Treba je pri vsakej-prestavi, da se pristavi tudi pošta, pod ktero je naročnik dozdaj prejemal „Mir“ ; ravno tako naj blagovolijo tudi novi naročniki naznaniti pošto svojega kraja. Slovenci! Kaže se, da bode prihodnje leto jako imenitno : V Parizu na Francoskem je moral predsednik odstopiti in mesto prepustiti drugemu; — Kus na našej jutrovej meji nakopičuje svoje vojake in s sabljo močno rožla ; — tam dolej v Turčiji na Balkanu vse vre med narodi in kaže se velika nevolja; — Angleži in Irci so si vedno v laseh, — tam za hribom pa čepi železni in krvavi kancler Bismark, kuha in peče, in Bog ve kaj nam postavi na mizo: kratko, prihodnje leto bode imenitno. Slovenci! za en goldinar boste celo leto brali resnih in imenitnih dogodeb. Gotovo ne bode Tam žal, za borni goldinarček, ki ga pošljete jjMiru" za naročnino! Zdaj pa želimo še vsem naročnikom, dobrotnikom in podpornikom veselo novo leto, da bi dolgo živeli in v milosti Božjej! Vredništvo in upravništvo „Mir-ovo“. Družba sv. Mohorja. č. g. poverjenikom naznanjamo, da se zamore knjiga ,,Hodi za Kristusom44, ki jo bodo družniki prihodnje leto prejeli, tudi po družbinem knjigovezu trdo vezana dobiti, in sicer popolnoma v usnji z zlato obrezo velja iztis 60 kr., v iisnji brez zlate obreze pa 50 kr. Odbor. Loterijske srečke od 18. decembra. Line 67 23 66 12 41 Trst 24 14 2 48 90 I iPUJJ 5/mofššo je na prodaj, na gorah, v Ve-ttaOpo, MiaOlčjCt likovškem okraju, v lepem, solčnem kraju. Ima lep saden vrt, dosti lepih njiv in travnikov ; dve paši, ena blizo hiše za osem krav, druga v planini za 24 goved. Tudi lesa in stelje dovolj. Vsega je 117 oralov. Več pove vredništvo „Mira“. 3-1 UPPIIPP se y ne^° tukajšno špecerijsko šta-wL/CrSloU CU110 gprejme. Slovenci imajo spred-nost. Več o tej zadevi se izvé pri odpravništvu „Mira“. 3-2 Ta esenca,- ki se nareja po nekem receptu gospoda Dr. E. viteza St okla, c. k. vladinega svetovalca in deželno-sani-t e t n e g a poročevalca za Kranjsko, je takozvana „Tinctura Khei composita", katera ozdravlja vse ž e 1 o d č e v e in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo itd. (glej navod, ki je vsakej steklenici pridjan), — Izdelovatelj jo pošilja v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 26 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. -— Te steklenice prodaja po 15 kr. eno, lekar Rizzi oli v Rudolfovem in večina lekarn na Š t i r s k e m, K o-roškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. — Na Koroškem. Celovec : T h u r n w al d. — Pliberk: Schmid. — Trg (Feldkirchen) : Z verger. — Breže (Friesach) : A i c h i n g e r. — Spital: Ebner. —Trbiž: S i e g el. — Beljak: dr. K u m p f, S c h o 1 z. — Volšperg: H u t. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Einšpieler. — Tiskarna družbe sv. Mo h ora v Celovcu.