Stenografien! zapisnik
jednajste seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 23. novembra 1905.
Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik:	G. kr. deželni predsednik
Teodor Schwarz in c. kr. okrajni glavar Viljem Haas. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Karol Luck mann, dr. Danilo Majaron in Njega ekscelenca baron Jožef Schwege 1. — Zapisnikar: Deželni tajnik Fran Uršič.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika 10. deželno-zborske seje dne 22. novembra 1905.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 83. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu v zadevi doklad od krošnjarske pridobnine (k prilogi 42.)
4.	Priloga 82. Poročilo finančnega odseka o prošnjah učiteljev glede petletnic.
5.	Priloga 101. Poročilo finančnega odseka glede podpore za bolnišnico v Novemmestu.
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu gospoda poslanca Povšeta glede brezobrestnih posojil vinogradnikom.
7.	Ustno poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu gospoda poslanca grofa Barbota in tovarišev v zadevi draginjskih priklad deželnim uslužbencem.
8.	Priloga 84. Poročilo upravnega odseka gledš dovolitve višjih kot 20°/o priklad za cestne namene (k prilogi 20.)
9.	Priloga 85. Poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Radleka, da izdela deželni tehnik načrte za vodovod.
10.	Priloga 86. Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Borovnica, da se gozd „Podsebojen laz“ priklopi davčni občini Borovnica.
11.	Priloga 92. Poročilo upravnega odseka o prednostni zastavni pravici za vododno naklado v Ljubljani (k prilogi 56).
MoMM KrW
der elften Sihung
des haintsdien laadtages
in Laibach
ernt 23. NoVemBsv 1905.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Edler von Detela. — Regiernngsvertreter: K. f. Landespräsident Theodor Schwarz und k. k. Bezirkshauptmann Wilhelm Haas. — Sämtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. A n-ton Bonaventura Jeglič, Karl L nckm a n n, Dr. Danilo Majaron und Seine Exzellenz Freiherr Josef Schwegel. — Schriftführer: Landschafts-Sekretär Franz Uršič.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der 10. Landtagssitzung vom 22. November 1905.
2.	Mitteilungen des, Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 83. Bericht des Finanzausschusses über den Dringlichkeitsantrag, betreffend die Zuschläge von der Hausier-Erwerbsteuer (zur Beilage 42).
4.	Beilage 82. Bericht des Finanzausschusses über die Petitionen der Volksschullehrer bezüglich der Quinquennien.
5.	Beilage 101. Bericht des Finanzausschusses inbetreff Subventionierung des Spitals in Rudolfswert.
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Dringlichkeitsantrag des Herrn Abgeordneten Povše betreffend unverzinsliche Darlehen an Weingärtenbesitzer.
7.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Dringlichkeitsantrag des Herrn Abgeordneten Grafen Barbo und Genossen betreffend Teuerungszulagen an Landesbedienstete.
8.	Beilage	84.	Bericht	des	Verivaltungsausschusses	betreffend
die Bewilligung von mehr als 20 °/o Umlagen für Straßenzwecke (zur Beilage 20).
9.	Beilage	85.	Bericht	des	Verwaltungsausschusses	über die
Petition der Besitzer von Radlek um Ausarbeitung der Pläne für die Wasserleitung durch den Landestechniker.
10.	Beilage	86.	Bericht	des	Verwaltungsausschusses	über die
Petition des Gemeindeamtes Franzdorf um Einbeziehung der Waldung „Podsebojen laz“ zur Steuergemeinde Franzdors.
11.	Beilage	92.	Bericht	des	Verwaltungsausschusses	betreffend
das Vorzugspfandrecht der Wasserleitungsauflage für Laibach (zur Beilage 56).
224
XI. seja dne 23. novembra 1905. — XI. Sitzung am 23. November 1905.
12.	Priloga 93. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Črnivrb, da se zgradi okrajna cesta Polhovgradec-Škofjaloka.
13.	Priloga 94. Poročilo upravnega odseka o zgradbi hudournikov Sora in Račeva (k prilogi 51 1. 1904).
14.	Priloga 95. Poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu glede zgradbe okrajne ceste od Šmihela do Žužem-perka (k prilogi 40).
15.	Priloga' 96. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Radomlje za uvrstitev občinske ceste Radomlje-Rova med okrajne ceste.
16.	Priloga 97. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Radomlje za uvrstitev občinske ceste iz Radomelj do Vira med okrajne ceste.
17.	Priloga 98. Poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Trebelno-Nemškavas med okrajne ceste (k prilogi 41).
18.	Priloga 89. Poročilo upravnega odseka o preložitvi deželne ceste Litija-Šmartno (k prilogi 72.)
Začetek seje ob 10. uri 40 minut dopoludne.
12.	Beilage 93. Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Schwarzenberg um Herstellung der Bezirksstraße Billichgraz-Bischoflack.
13.	Beilage 94. Bericht des Verwaltungsausschusses betreffend die Verbauung der Wildbäche Sora und Račeva (jur Beilage 51 de 1904).
14.	Beilage	95.	Bericht	des	Derwaltungsausschusses	über	den
Dringlichkeitsantrag betreffend den Bau der Bezirksstraße St. Michael-Seisenberg lzur Beilage 40).
15.	Beilage	96.	Bericht	des	Verwaltungsausschusses	über	die
Petition des Gemeindeamtes Radomlje um Einreihung des Gemeindeweges Radomlje-Rau unter die Bezirksstraßen.
16.	Beilage	97.	Bericht	des	Verwaltungsausschusses	über	die
Petition des Gemeindeamtes Radomlje um Einreihung des Gemeindeweges Radomlje-Vir unter die Bezirksstraßen.
17.	Beilage	98.	Bericht	des	Verwaltungsausschusses	betreffend
die Einreihung der Gemeindestraße Trebelno-Deutschdorf unter die Bezirksstraßen (zur Beilage 41).
18.	Beilage	89.	Bericht	des	Verwaltungsausschusses	über	die
Umlegung der Landesstraße Littai-St. Martin (zur Beilage 72).
Hegiml llq Kilrnng m\ 10 Kl,r 40 Hinulen Horniilliig.
225
XI. seja dne 23. novembra 1905. — Deželni glavar:
Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika X deželnozbor-ske seje dne 22. novembra 1905.
1.	Lesung des Protokolles der X. Landtags-sihung vom 22. November 1905.
Tajnik Uršič:
(Bere zapisnik X. seje v slovenskem jeziku. —
Liest das Protokoll berX. Sitzung in slovenischer Sprache).
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov poslancev kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
K točki:
2.	Naznanila deželnozborskega predsedstva.
2.	Mitteilungen des Landtagspräsidiums.
nimam ničesar naznaniti, pač pa bi glede dnevnega reda za jutrišno sejo nekaj opomnil.
Dnevni red se določi vedno šele koncem seje za prihodnjo sejo. Ker bo pa jutri izvanredno dolg dnevni red in ker je treba, da se precej izroči tiskarni, bi predlagal, da pridejo na tiskani dnevni red vsa poročila finančnega in upravnega odseka, ki so mi došla, pri čemer pa je gospodom poslancem izrečno pridržana pravica ugovarjati temu, da bi kaka zadeva prišla v obravnavo, ako dotična priloga ni bila 48 ur poprej razdeljena, tako da se torej s tem ničemur ne prejudicira. Treba je pa na vsak način, da gre dnevni red takoj v tiskarno, ker sicer sploh ne bomo imeli tiskanega dnevnega reda. Ako torej ni ugovora proti temu —
(Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt kein Widerspruch.)
se bo tako postopalo.
Prosim sedaj gospoda poročevalca, da poroča o točki 3. dnevnega reda:
3.	Priloga 83. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu v zadevi doklad od krošnjarske pridobnine
(k prilogi 42).
3.	Beilage 83. Bericht des Finanzausschusses über den Dringlichkeitsantrag, betreffend
XI. Sitzung am 23. November 1905.
die Zuschläge von der Hausier-Erwerb-steuer (zur Beilage 42).
Poročevalec dr. Šušteršič:
Visoka zbornica 1 V imenu finančnega odseka predlagam (bere — liest):
„Visoki deželni zbor skleni:
1.	Deželni odbor ne sme odslej več pobirati deželno doklado od krošnjarske pridobnine.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da krošnjarjem vrne deželno doklado, ki so jo vplačali od 1. januarja 1903 dalje od krošnjarske pridobnine.
3.	Deželnemu odboru se nalaga, vse potrebno ukreniti, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad; v ta namen naj deželni odbor predloži v najkrajšem času zbornici potrebne predloge.“
Sklicujem se na utemeljitev teh predlogov povodom nujnostne debate in prosim, da visoka zbornica pritrdi predlogom finančnega odseka.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec dr. vitez Schoeppl ima besedo.
Abgeordneter Dr. Aitter von Schoeppl:
Hoher Landtag! Ich bin ganz derselben Ansicht, die der geehrte Herr Antragsteller bei der Begründung der Dringlichkeit des Antrages in so erschöpfender und gründlicher Weise entwickelt hat und schließe mich seinen Ausführungen vollkommen an.
Mit Rücksicht auf die vorgerückte Zeit beschränke ich mich darauf, im Namen unseres Klubs die Erklärung abzugeben, daß wir für den Antrag stimmen werden, weil wir dadurch die Sanierung eines den Hausierern zugefügten Unrechtes ermöglichen wollen und weil wir stets alle Bestrebungen unterstützen werden, die dahin zielen, die Hausierer an ihre Scholle zu fesseln und der Auswanderung vorzubeugen. Ich bitte das hohe Haus, für den Antrag des Finanzausschusses zu stimmen.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim gospoda poročevalca, da prečita posamezne nasvete.
Poročevalec dr. Šušteršič:
Prvi predlog se glasi (bere — liest):
„Visoki deželni zbor skleni:
1. Deželni odbor ne sme odslej več pobirati deželno doklado od krošnjarske pridobnine.“
Deželni glavar:
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejet.
226
XI. seja dne 23. novembra 1905. —
Poročevalec dr. Šušteršič:
Drugi predlog se glasi (bere — lieft) t .2. Deželnemu odboru se naroča, da krošnjarjem vrne deželno doklado, ki so jo vplačali od 1. januarja 1903 dalje od krošnjarske pridobnine.“
Deželni glavar:
Gospodje, ki so za ta predlog, izvolijo ustali. (Obvelja. — Angenommen.)
Sprejet.
Poročevalec dr. Šušteršič:
Končno predlaga finančni odsek (bere — lieft): „3. Deželnemu odboru se nalaga, vse potrebno ukreniti, da se razbremenijo pravi krošnjarji tudi od vseh drugih avtonomnih doklad; v ta namen naj deželni odbor predloži v najkrajšem času zbornici potrebne predloge.“
Deželni glavar:
Gospodje poslanci, ki so za ta predlog, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejet in s tem je rešena ta točka dnevnega reda.
Na vrsto pride točka:
4. Priloga 82. Poročilo finančnega odseka o prošnjah učiteljev glede petletnic.
4. Beilage 82. Bericht des Finanzausschusses über die Petitionen der Volksschullehrer bezüglich der Quinqnennien.
Poročevalec dr. Šušteršič:
Visoka zbornica! Deželni šolski svet je 15 učiteljem priznal predčasoma 6. petletnice in jih nakazal v izplačilo. Zaznamek učiteljev in podrobne zneske preužitkov imam od deželnega knjigovodstva in ako se kdo zanima, mu je na vpogled ta seznam. Mislim pa, da ni treba prečitati posameznih imen, in zneskov. Konštatujem, da se gre za deželni zaklad oziroma normalnošolski zaklad za znesek 3399 K 92 h. Deželni odbor se je bil zoper priznanje te petletnice pritožil na upravno sodišče in upravno sodišče je pritrdilo pravnemu nazoru deželnega odbora, da so bile te petletnice od deželnega šolskega sveta nezakonito priznane. Vsled tega so morali, oziroma bi morali učitelji, katerim so se te šeste petletnice priznale in izplačale, neopravičeno sprejete zneske v deželno blagajnico odnosno v normalnošolski zaklad vračevati. To pa hudo zadene dotične učitelje, ki so petletnice v dobri veri sprejeli in tudi porabili. Zaradi tega smatral je finančni odsek kot pravično in umestno predlagati, da se te petletnice oziroma terjatve deželnega odbora na povračilo dotične svote vsem 15 učiteljem ki so opravičene petletnice neopravičeno dobili, torej ne samo tistim, ki so prošnje |
XL Sitzung am 23. November 1905.
vložili, temveč vsem, odpišejo. Gre se, kakor rečeno, vseskupaj za znesek 3399 K 92 h. Dotični učitelji so v tiskanem poročilu, priloga 82., imenoma navedeni in finančni odsek predlaga
(bere: — lieft:)
„Visoki deželni zbor skleni:
Označeni zneski na preveč sprejetih petletnicah v skupni svoti K 3399 92 se navedenim 15 učiteljem odpišejo“.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec dr. Krek ima besedo.
Poslanec dr. Krek:
Z veseljem pozdravljam to poročilo finančnega odseka, katero vstreza željam, ki sem jih izražal v debati o nujnem predlogu glede regulacije učiteljskih plač. Pripomnim pa, da so nekateri učitelji že nekaj vrnili, in da se mi vsled tega sklep, oziroma predlog finančnega odseka: „Označeni zneski na preveč sprejetih petletnicah v skupni svoti K 3399 92 se navedenim 15 učiteljem odpišejo“ zdi premalo določen. Jaz predlagam sledeči dostavek.
„in v kolikor so že vrnjeni, izplačajo“, ker z odpisom ni še rečeno, da je s tem tudi sklenjeno, da naj se to, kar se je na teh petletnicah že izplačalo, tudi vrne. Zato priporočam, da se ta moj dostavek v predlog sprejme.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, — gospod poročevalec?
Poročevalec dr. Šušteršič:
Visoka zbornica! Jaz nimam ničesar proti temu in predlagam, da se ta dostavek sprejme.
Deželni glavar:
Torej bomo glasovali najprej o predlogu finančnega odseka in potem posebej o dodatnem predlogu gospoda poslanca dr. Kreka.
Gospodje, ki so za nasvet finančnega odseka, izvolijo ustali.
(Obvelja. —- Angenommen.)
Sprejet.
Sedaj pride še dodatni predlog:
„in v kolikor so že vrnjeni, izplačajo“.
Gospodje, ki pritrjujejo temu dodatnemu predlogu, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Je tudi sprejet.
Ker gospoda poročevalca o 5. točki dnevnega reda še ni tukaj, se bo ta stvar pozneje razpravljala in pride sedaj na vrsto točka:
227
XT. seja dne 23. novembra 1905. —
6. Ustno poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu g. poslanca Povšeta glede brezobrestnih posojil vinogradnikom.
6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Dringlichkeitsantrag des Herrn Abgeordneten Povse betreffend unverzinsliche Darlehen an Weingärtenbesitzer.
o kateri je bilo sklenjeno, da ni treba tiskanega poročila.
Prosim gospoda poročevalca!
Berichterstatter Grat Wargheri:
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschusses inbctreff des Dringlichkeitsantrages des Herren Abgeordneten Povse und Genossen über unverzinsliche Darlehen an Weingärtcnbesitzer Bericht zu erstatten.
Hoher Landtag! Schon bei der Beratung über die Sistemisierung der Stelle eines Landesweinbauinspektors habe ich die große Bedeutung des Weinbaues für das Land erörtet. Um mich nicht zu wiederholen will ich mich nur auf meine gestrigen Ausführungen berufen.
Hohes Hans! Es gibt aber im Lande noch sehr viel Weinbaugrund, welcher von der Reblaus vernichtet ist oder in allernächster Zeit vernichtet sein wird, besonders in den politischen Bezirken Adelsberg und Rudolfswert.
Diese Grundstücke eignen sich meist nicht für andere Kulturen. Viele Weinbauer können ihre Weingärten nicht regenerieren, da ihnen die Mittel dazu fehlen.
Die Regenerierung der Weingärten kostet, wie bekannt ist, bedeutende Summen.
Es handelt sich einerseits darum, den kleinen Weinbauer vor dem Untergänge zu schützen, ihm die Existenz in seiner Heimat zu ermöglichen und ihn von der Auswanderung nach Amerika abzuhalten, andererseits aber auch darum, große Flächen, die sich nur für den Weinbau eignen, in höherer Kultur zu erhalten.
Dieser Zweck wurde bisher in der Weise erreicht, daß vom Lande und Reiche unverzinsliche Darlehen strebsamen Weinbauern gewährt wurden, welche Darlehen in zehn Jahren zurückzuzahlen sind.
Der Staat hat aber seit jeher die Bewilligung dieser Darlehen von dem Umstande abhängig gemacht, daß das Land eine gleiche Summe für diesen Zweck bestimmt.
Durch diese Darlehen wird der angestrebte Zweck auch vollkommen erreicht; darüber belehren uns die gemachten Erfahrungen.
Ein Ausflug in die Gefilde Unterkrains und ins Wippachtal würde uns diese Überzeugung zweifelsohne verschaffen.
Man findet sehr schöne Kulturen jolcher Weinbauer, die ihre Weingärten mit Staats- und Landesdarlehen regeneriert haben und der große Aufschwung des Weinbauers, der unzweifelhaft im Lande Krain zu konstatieren ist, ist auf diese Aktion des Reiches und des Landes zurückzuführen.
XL Sitzung am 23. November 1905.
Damit mittlere und kleine Wciitbaner auch in Zukunft in die Lage versetzt werden ihre Weingärten mit Hilfe von Staats- und Landcsdarlehen wieder in Stand zu setzen, erlaube ich mir im Namen des Finanzausschusses den Antrag zu stellen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Landesausschuß wird ermächtigt, behufs Gewährung eines nitverzinslichen Darlehens zum Zwecke der Regenerierung verseuchter Weingärten im Jahre 1906 40.000 K ans dem Meliorationsfonde auszuzahlen. Der Landesausschuß erhält den Auftrag mit der hohen Regierung in Verhandlungen zu treten und dieselbe zu ersuchen, den für diesen Zweck und für Krain zu gewährenden staatlichen Beitrag in einem möglichst hohen Betrage für das Jahr 1906 zu bewilligen und dessen rechtzeitige Flüssigmachung veranlassen zu wollen."
Deželni glavar:
Ako nihče ne želi besede —
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki so za predlog finančnega odseka, kakor ga je ravno prečital gospod poročevalec, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Sedaj pride na vrsto točka:
7. Ustno poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu gospoda poslanca grofa Barbota in tovarišev v zadevi draginj skih priklad deželnim uslužbencem.
7. Mündlicher Bericht des Finanzausschuffes über den Dringlichkeitsautrag des Herrn Abgeordneten Grafen Barbo und Genossen betreffend Teuerungszulagen an Landesbedienstete.
Poročevalec Hribar:
Visoki deželni zbor! Gospod poslanec grof Barbo je s svojimi tovariši glede na to, da so sedanje draginjske razmere take, da deželnim uradnikom, zlasti nižjim uslužbencem ni mogoče izhajati z njihovimi prejemki, stavil predlog, da se jim dovolijo draginjske doklade. Finančni odsek se je posvetoval o tej zadevi in je po uvaževanju vseh okoliščin prišel do prepričanja, da je predlog popolnoma umesten. Finančni odsek se nikakor ni zapiral prepričanju, da bo prej ali slej treba stopiti k reviziji sedanjih plač deželnih uradnikov in slug. Da pa sedaj še ni prišel čas zato in se stvar letos v tako kratki dobi ne more rešiti, je samo po sebi umevno. Zato je mislil finančni odsek, da naj bi se za sedaj vsaj nekaj storilo s tem, da se deželnim uslužbencem dovolijo primerne draginjske doklade. Glede doklad samih zdelo se je finančnemu odseku umestno, delati neko razliko med tistimi, ki so
228
XI. seja dne 23. novembra 1905. — XI. Sitzung am 23. November 1905.
boljše plačani, in med tistimi, ki so slabše plačani. Oni, ki imajo višje plače, kolikortoliko že še izhajajo in zato naj bodo draginjske doklade zanje nižje, med tem ko je slabše plačanim težje mogoče izhajati, vsled česar naj bi se zanje dovolile raz-merno višje doklade. Le na ta način se doseže namen draginjskih priklad, ki imajo omogočiti, da se nasledki, ki so vsled sedanje draginje nastali, ne čutijo tako hudo. Zato se je finančni odsek odločil, da predlaga, naj se od temeljnih plač dovolijo draginjske doklade in sicer tako, da se do zneska 1600 K teh plač dovoli 20 °/o, od 1600 do 2000 K 16°/o, od 2000 do 3200 K 10°/o in od plač čez 3200 K 8 "/o draginjska priklada. Te priklade se imajo izplačati že s prvim decembrom letošnjega leta. V imenu finančnega odseka torej predlagam: „Visoki deželni zbor skleni:
Deželnim uradnikom in ostalim uslužbencem dovolijo se do preuredbe njihovih službenih prejemkov od 1. dne decembra t. 1. v mesečnih na-prejšnjih obrokih plačljive draginjske priklade od temeljnih plač in sicer do zneska 1600 K teh plač 20°/o, od 1600 do 2000 K 16°/o, od 2000 do 3200 K 10 °/o in čez 3200 K 8°/o.
S tem je začasno rešena tudi prošnja paznikov deželne prisilne delavnice za zvišanje njihovih stalnih plač.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu finančnega odseka, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride točka:
8. Priloga 84. Poročilo upravnega odseka glede dovolitve višjih kot 20°/o priklad za cestne namene
(k prilogi 20).
8. Beilage 84. Bericht des Verwaltungs-ausschuffes betreffend die Bewilligung von mehr als ŽŽ0 °/o Umlagen für Straßenzwecke (zur Beilage 20).
Poročevalec dr. Ferjančič:
Deželni odbor je naprosil visoko zbornico za dovoljenje, da bi se ga pooblastilo, da sme okrajnim cestnim odborom in sicer tistim, ki se izkažejo, da z 20°/o priklado ne morejo izhajati, dovoliti za leto 1906. tudi višje, vendar ne 50°/o presegajoče priklade na neposrednje davke. Opomnim, da ima po cestnem zakonu deželni odbor pravico zvišati cestne priklade do 20°/o, nad 20°/o priklade ima pa pravico dovoljevati samo deželni zbor. Deželni odbor pa tako letos, kakor že vsa prejšnja leta prosi za
to dovoljenje oziroma pooblaščenje, da sme on tp storiti, posebno z ozirom na to, ker ni vselej znano, kateri cestni odbori pridejo v položaj, da ne izhajajo z 20°/o priklado, in posebno to ni vselej znano v tisti dobi, ko ima deželni zbor zasedanje, ker so cestni odbori po cestnem zakonu zavezani, svoje proračune, iz katerih je razvidno, s kako priklado bodo izhajali, predlagati en mesec pred koncem leta.
Z ozirom na to in ker je vsako leto nekoliko cestnih odborov, ki se izkažejo, da z 20"/o priklado ne morejo izhajati, je upravni odsek pritrdil prošnji deželnega odbora in predlaga (bere — liest):
„Visoki deželni zbor skleni:
Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajno-cestnim odborom, kateri bodo pravoredno dokazali, da z 20°/o priklado ne morejo izhajati, dovoli za leto 1906 tudi višje, vendar pa ne 50°/o presegajoče priklade na vse neposredne davke z dokladami vred izvzemši osebno dohodnino.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Točka:
9. Priloga 85. Poročilo upravnega odseka o prošnji posestnikov iz Radleka, da izdela deželni tehnik načrte za vodovod.
9. Beilage 85. Bericht des Verwaltungs-ausschuffes über die Petition der Besitzer von Radlek um Ausarbeitung der Pläne für die Wasserleitung durch den Landestechniker.
Poslanec dr. Krek:
Visoka zbornica! Tiskano poročilo ima vsak v rokah, sklicujem se na to poročilo o prošnji vasi Radlek, da izdela deželni tehnik načrte za vodovod in predlagam v imenu upravnega odseka to-le:
„Deželnemu odboru se odstopa prošnja Radle-čanov z nalogom, naj izvrši potrebne poizvedbe in tehnične priprave, ter potem stavi deželnemu zboru primerne predloge.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
Gospod poslanec Drobnič ima besedo.
Poslanec Drobnič:
Ker sem zastopnik ravno tega okraja, me veže dolžnost oglasiti se za besedo, da podam visoki zbornici nekoliko podrobnosti. Ker mi je popolnoma
229
XI. seja dne 23. novembra 1905. —
znan kraj in stanje in beda tega revnega ljudstva, zatorej, gospoda moja, smelo rečem, da ga v Bloški občini ni revnejšega kraja. Do danes se je tisto ljudstvo pečalo s prevažanjem kupčijskega blaga, ali to jim je sedaj popolnoma odvzeto in zato nimajo ničesar več kakor živinorejo. V tem oziru je pa velika nadloga, ker potrebuje živinoreja dobro pitno vodo in te tamkaj ni in ima vas četrt ure daleč do napajališča. Kaj to pomeni ob burji in mrazu, bo najbrž vedel gospod zastopnik z Notranjskega Arko. Živina je bila žejna in ko so jo ob burji in mrazu gnali k napajališču, pričela se je od mraza prevzeta tresti in je silila nazaj v hlev, kjer se je pa potem zopet oglasila žeja, in tako pride, da imajo vaščani samo suho in slabo živino.
Zato bi prosil, da naj bi deželni odbor kakor hitro mogoče izvršil poizvedbe in vse, kar je potrebno, da se bo mogel ta prepotrebni vodovod zgraditi.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec.
.Poročevalec dr. Krek:
Jaz bi samo omenil, naj bi se besede gospoda predgovornika spravile na precej vidno mesto v deželnem odboru, da bi se res kakor hitro mogoče v tej vasi stvar izvršila, ker je, kakor znano, vodovodna akcija pred vsem namenjena povzdigniti živinorejo.
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. -— Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Točka:
10. Priloga 86. Poročilo upravnega odseka o prošnji občine Borovnica, da se gozd „Podsebojen laz“ priklopi davčni občini Borovnica.
10. Beilage 86. Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Franzdorf um Einbeziehung der Waldung „Podsebojen laz“ zur Steuergemeinde Franzdorf.
Poročevalec dr. Krek:
Visoka zbornica! Občinski odbor Borovniški je v seji dne 8. januarja 1903 sklenil, da se gozd „Podsebojni laz“, ležeč v davčni občini Bezuljak in
XI. Sitzung am 23. November 1905.
politični občini Cerknica ter v področju c. kr. okr. sodišča in c. kr. davčnega urada Cerkniškega in c. kr. okrajnega glavarstva Logaškega od tam odloči in priklopi davčni in politični občini Borovniški ter c. kr. okrajnemu sodišču in c. kr. davčnemu uradu Vrhniškemu in c. kr. okrajnemu glavarstvu ljubljanske okolice.
Ta sklep je bil oklican in je bilo tudi izrečeno v tem oklicu, da je ugovore tekom 14 dni vložiti pri Borovniškem županstvu. Ugovora pa ni bilo in torej je sklep postal pravomočen. Občina se obrača sedaj na deželni zbor, naj sklene izločitev gozda „Podsebojni laz“ iz občine Cerknica in priklopitev občini Borovniški.
V upravnem odseku se je najprej splošno izrazila misel, da se načelo, na katerem stoji Borovniška občina, ne more sprejeti. Ta občina namreč zagovarja svoj sklep s tem, da se občinske doklade za ta gozd plačujejo v drugo občino. Ce bi se to načelo sprejelo, da se ima vsako zemljišče, od katerega se plačujejo občinske priklade v kaki drugi občini, priklopiti v tisto občino, v katere ozemlju stanuje lastnik, potem bi samo s takimi stvarmi imeli silno veliko opraviti. Torej to stališče ne more biti pravo, vendar pa upravni odsek, ker utegnejo biti še drugi razlogi, predlaga (bere: — liest:) „Deželni zbor skleni:
Prošnja županstva občine Borovnica, da se gozd „Podsebojen laz“ izloči iz davčne občine Bezuljak in priklopi borovniški davčni občini, se odstopa deželnemu odboru, da zvrši potrebne poizvedbe in na njihovem temelju svojedobno poroča deželnemu zboru.“
Prosim, naj se predlog upravnega odseka sprejme.
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Sedaj se, ker je gospod poročevalec tukaj, vrnemo k 5. točki dnevnega reda, to je:
5. Priloga 101. Poročilo finančnega odseka glede podpore za bolnišnico v Novemmestu.
5. Beilage 101. Bericht des Finanzausschusses inbetreff Subventionierung des Spitals in Rndolfswert.
Berichterstatter Areiherr von Apfattrer:
Hohes Haus! Im Namen des Finanzausschusses habe ich die Ehre Bericht zu erstatten über die Petition der Santtätsdistriktsvertretung in Rudolfswert in Angelegenheit der Errichtung eines Frauenspitals dortselbst.
230	XI. seja dne 23. novembra 1905. —
Ein Werk im Zeichen der Barmherzigkeit und der Humanität soll 'neuerdings im Lande Krain geschaffen, eine Anstalt soll gegründet werden, in welcher kranke Frauen nicht nur Linderung ihrer Leiden sondern hoffentlich auch Heilung derselben finden können.
Mit diesen wenigen Worten sei, ich hoffe wenigstens, eine freundliche Stimmung wachgerufen für den Antrag, welchen der Finanzausschuß vorzulegen die Ehre hat.
Im Jahre 1 900 erfolgte bereits der erste Schritt, um dieses Werk zu fördern und hat die SanitätsDistriktsvertretung Rudolfswert zu diesem Zwecke einen Baugrund im Ausmaße von lJ/4 Ha für 5700 K gekauft. Im Sommer des Jahres 1903 gelangte an den Landesausschuß das erste diesbezügliche Gesuch dahin lautend, daß der hohe Landtag zu geeigneter Zeit einen Beitrag von 120.000 K bewilligen möge.
Diese Angelegenheit wurde vom Landesausschusse, wie aus dem beiliegenden Sitzungsprotokolle ersichtlich ist, eingehend geprüft, jedoch als nicht genügend spruchreif befunden:
1.	) weil die beigelegten Pläne nicht genügend ausgearbeitet waren,
2.	) weil zur Bedeckung der Kosten lange nicht genügend aufklärende Mitteilungen seitens des SanitätsAusschusses gegeben wurden.
Am 20. September 1905, also vor ganz kurzer Zeit, hat eine Sitzung der Sanitäts-Distriktsvertretung Rudolfswcrt stattgefunden und den einzigen Gegenstand der diesbezüglichen Tagesordnung bildete der Bericht des Herrn Dr. Defranceschi über die seit 1903 bezüglich der Ausführung des projektirten Spitalsbaues unternommenen weiteren Schritte. Das uns vorliegende Sitzungsprotokoll enthält hauptsächlich die detailirten Ausführungen des Herrn Dr. Defranceschi, von welchem die nachfolgenden Momente besonders hervorgehoben wurden.
Mit Rücksicht darauf, daß die barmherzigen Brüder in Kandia bei Rudolfswert ein Spital zur Plege männlicher Kranken schon vor Jahren errichtet haben, dessen segensreiches Wirken allgemein bekannt ist und daß den Frauen bisher eine gleiche Wohlthat vorenthalten blieb, erscheint die Erbauung eines Franenspitals in dortiger Gegend nicht nur wünschenswert, sondern auch dringend notwendig. Dieses neue Spital wäre mit 66 Betten auszustatten, doch könnte die Anzahl der Betten bis auf 76 vermehrt werden.
Der präliminirte Kostenaufwand des gesummten Baues sammt innerer Einrichtung beläuft sich aus 270 000 K. Bezüglich der Bedeckung dieser Kosten bemerkt Dr. Defranceschi, daß ein Spitalsbaufond in der derzeitigen Höhe von 63.788 K vorhanden ist. Die Sanitäts-Distriktsvertretung erhofft nun vom Lande Krain einen Beitrag von 55.000 K und weiters einen Beitrag in der gleichen Höhe von 55.000 K auch von der krainischen Sparkasse zu erhalten, womit 110.000 K plus vorgenannten 63.788 K also in Summa rund 174.000 K gedeckt erscheinen würden.
Es verbliebe demnach ein noch unbedeckter Restbetrag in der Höhe von 100 000 K, welcher tut Wege eines Hypothekar-Darlehens seine Bedeckung finden und zu 41/i°/o aufgenommen werden müßte. Für die Verzinsung und Amortisation dieses Darlehenskapitales würde die Sanitäts-Distriktsvertretung haften und im
XI. Sitzung am 23. November 1905.
Falle der Notwendigkeit die Umlagen für die Stadt respektive Umgebung Rndolfswert ans 8 respektive 9°/o erhöhen. Das Frauenspital könnte allerdings auf das Öffentlichkeitsrecht nicht verzichten, welches der hohe Landtag zusprechen müßte.
In ganz gleichem Sinne wie die soeben vorgebrachten Ausführungen des Herrn Dr. Defranceschi, ist auch das ans diesen Spitalsban beznghabende Gesuch gehalten, welches von der Sanitäts-Distriktsvertretnng Rudolfswcrt dem Landesansschnffe sammt den detailirten Voranschlägen und Bauplänen unterbreitet worden ist und nunmehr dem hohen Hause zur Begutachtung vorliegt.
Ich erlaube mir demnach die in diesen Voranschlägen enthaltenen Ziffern wenigstens in gedrängter Zusammenstellung zur Kenntnis des hohen Hauses zu bringen.
Der Voranschlag für den Spitalsbau beläuft sich in Summa auf 230.000 K, jener für die innere Einrichtung aus 38.000 K.
Die lausenden Jahresansgaben respektive Verwaltungskosten des Spitales sind mit 37.358 K präli-minirt und zwar sind hier aufgenommen: der Gehalt des Sckundararztes, die Entlohnung der Pflegeschwestcrn, die Löhne der Bediensteten n. s. w. sowie auch die Bedeckung der Zinsen und Amortisation des aufgenommenen Darlehens. Die Bedeckung für diese Ausgabepost per rund 37.400 K wäre in den Spitalseinnahmcn gefunden, welche mit rund 39.400 K angenommen werden können, so daß sich noch ein Plus von 2000 K ergeben würde.
Weiters hat die Sanitäts-Distriktsvertretnng auch ihr Jahrespräliminare vorgelegt, aus welchem ersichtlich ist, daß die präliminirten Ausgaben im Betrage von rund 2270 K ihre Bedeckung durch die normalen Umlagen im Betrage von 3152 K finden, so daß sich noch ein kleines Plus von 882 K ergibt. Auch in einer Variante erscheint dieser Voranschlag ausgedehnt und zwar mit Berücksichtigung der übernommenen Verpflichtung für die Zahlung der Zinsen und Amortisation des früher erwähnten 100.000 K - Darlehens haftbar zu sein, welcher Fall bei nicht genügender Frequenz des Spitales, respektive bei nicht genügenden Einnahmen desselben eintreten würde. In diesem allerdings unwahrscheinlichen Falle würde die Sanitäts-Distriktsvertretung eine Bedeckung ihres erhöhten Präliminares durch die bereits im früheren erwähnte Ilmlagenerhö-hung von 8 respektive 9 °/o finden.
Ich habe noch zu erwähnen, daß das uns vorliegende Gesuch der Sanitäts-Distriktsvertretnng auch noch dahin ausgedehnt ist, daß der Gehalt des im Frauenspitale anzustellenden Primararztes aus Landesmitteln gezahlt werde. Es ist im Gesuche darauf hingewiesen, daß tut Gurkfelder Spitale der Primararzt ebenfalls ans Landesmitteln gezahlt wird, und bemerke ich an dieser Stelle, daß diese Primararztstelle in Gurk-feld mit 1000 K pro Anno dotirt ist.
Schließlich habe ich die Ehre, noch über eine Zuschrift zu berichten, welche die Stadtgemeinde Rndolfswert in Angelegenheit' des Spitalsbaues an die Sanitäts - Distriktsvertretung gerichtet hat und aus welcher zu entnehmen ist, daß die Stadtgemeinde Rudolfswert sich vollkommen bereit erklärt, den früher
XI. seja dne 23. novembra 1905. —
erwähnten Spitalsbaufond im Betrage von 63.788 K der Sanitäts-Distriktsvertrctnng als Beitrag zur Ausführung des projektirten Spitalsbaues zu überlassen, jedoch an diese Cession die nachfolgenden Bedingungen knüpft:
1.	Wie bereits Herr Dr. Defranceschi in semen Ausführungen darauf hingewiesen hat, beansprucht die Stadtgemeinde Rudolfswert die Zuerkennung des Offent-lichkeitsrechtcs für das zu erbauende Frauenspital;
2.	Wenn von dem derzeitigen Sanitäts-Distrikte Rudolfswert im Laufe der Zeit die eine oder die andere Gemeinde ausgeschieden werden sollte, so hätte diese Gemeinde keinerlei Recht, irgend welche Entschädigung von Seiten des Frauenspitales zu beanspruchen;
3.	In dem Falle, als der in derzeitigen Umfange bestehende Sanitäts-Distrikt entweder geteilt oder aufgelöst werden sollte, so müßte das Spital auch Eigentum der Gemeinde werden, in welcher es gelegen ist.
In Anbetracht des Umstandes, daß die Errichtung dieses projektirten Frauenspitales in Rudolfswert immerhin als eine notwendige und für die Bevölkerung des Unterlandes in hohem Grade wohltätige Schöpfung zu betrachten ist, daß dadurch auch die hiesigen Spitäler eine gewisse Entlastung erfahren würden, welche nur wünschenswert erscheinen muß, und mit Rücksicht darauf, daß die dem hohen Hause vorgelegten und überprüften Voranschläge keinem Widerspruche begegnet sind und in die dctailirten Baupläne von vielen der geehrten Herren Abgeordneten Einsicht genommen und deren Zweckmäßigkeit anerkannt wurde, erlaube ich mir im Namen des Finanzausschusses folgenden Antrag zu stellen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Für den Bau des Frauenspitales in Rudolfswert wird ein Beitrag von 55.000 K bewilligt, welcher in die Voranschläge des Landessondes in zwei Raten zu 25.000 respektive 30.000 K für die Jahre 1906 und 1907 aufzunehmen ist und nach Maßgabe des Baufortschrittes flüssig gemacht werden soll.
2.	Der Gehalt des für die Spitalsleitung in Aussicht genommenen Primararztes mit jährlich lOOO K wird auf den Landesfond übernommen."
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Na vrsto pride sedaj točka:
11. Priloga 92. Poročilo upravnega odseka o prednostni zastavni pravici za vodovodno naklado v Ljubljani (k prilogi 56).
11. Beilage 92. Bericht des Verwaltnngs-ansschuffes betreffend das Vorzugspfand-
XI. Sitzung am 23. November 1905.	231
recht der Wafferleitungsauflage für Laibach (zur Beilage 56).
Poročevalec dr. Tavčar:
Deželni odbor v dotičnem svojem poročilu navaja razloge, ki govorijo za to, da bi se prošnji mestne občine Ljubljanske vstreglo. Napravil se je načrt zakona, s katerim bi se mestni občini zajamčila prednostna zastavna pravica za vodovodno naklado v zmislu § 216. zakona z dne 27. maja 1896, drž. zak. št. 76. Naglaša se pa tudi, da obstoje gotovi dvomi glede kompetence, namreč o tem, ali je deželni zbor sploh kompetenten skleniti tak zakon. Vzlic temu predlaga, da naj se zakon sklene, tudi če bi ne bilo z gotovostjo pričakovati, da dobi Najvišje potrjenje. Vendar je na drugi strani tudi stališče utemeljeno, s katerim se opravičuje kompetenca deželnega zbora. Vse te okolnosti je upravni odsek uvaževal in iz vseh teh razlogov, ki so že v poročilu deželnega odbora navedeni, predlaga (bere — liest):
„Visoka zbornica skleni:
a)	Priloženemu zakonskemu načrtu •/. se ustavno pritrdi ;
b)	deželnemu odboru se naroča, da izposluje Naj višjo sankcijo.
Predlagam, da se glede predloženega zakonskega načrta preide v nadrobno razpravo.
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, preidemo v nadrobno razpravo.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita § 1. zakonskega načrta.
Poročevalec dr. Tavčar:
Mislim, da visoka zbornica ne bo zahtevala, da bi prečital celi zakon, ker je itak tiskan, temveč da mi bo dovolila, da samo skličem posamezne točke, (Pritrjuje se. — Zustimmung.) ki naj se tako v slovenskem kakor v nemškem jeziku sprejmejo, kakor so tiskane (Skliče § 1. in 2., uvod in naslov načrtanega zakona iz priloge 92., ki obveljajo brez debate. — Ruft die §§ 1 und 2, Eingang und Titel des Gesetzentwurfes aus Beilage 92 auf, welche ohne Debatte angenommen werden.)
Predlagam, da se zakon takoj sprejme še v celoti.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje.
Ako ni ugovora proti temu, da se takoj izvrši tretje branje —
(Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt kein Widerspruch.)
prosim gospode, ki sprejmejo načrt zakona v celoti, da izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
232
XI. seja dne 23. novembra 1905. — XI. Sitzung am 23. November 1905.
Načrt zakona je v celoti sprejet in s tem je sprejet prvi predlog upravnega odseka.
Drugi predlog se glasi (bere: — lieft:)
„6) Deželnemu odboru se naroča, da izposluje Najvišjo sankcijo.“
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejet, in s tem je ta točka dnevnega reda rešena.
Daljna točka je:
12. Priloga 93. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Črnivrh, da se zgradi okrajna cesta Polko vgradec-Škofj aloka.
18. Beilage 93. Bericht des Berwaltungs-ansschuffes über die Petition des Gemeindeamtes Schwarzenberg um Herstellung der Bezirksstraße Billichgraz-
Poročevalec Demšar:
Visoka zbornica! V imenu upravnega odseka imam poročati o prošnji občine Črnivrh za zgradbo okrajne ceste iz Polhovega Gradca v Škofjoloko. Občina Črnivrh leži v hribih in je vsled tega, ker nima nobene cestne zveze, takorekoc odrezana od ostalega sveta, tako da svojih pridelkov ne more v denar spravljati. Zato je občina vložila prošnjo, da bi se s cestno progo zvezala na eni strani z Gorenjsko, s Škofjoloko, in na drugi strani z Notranjsko, s Polhovim Gradcem.
Upravni odsek se je o tej prošnji posvetoval in predlaga sledeče (bere: — lieft:)
„Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da v s vrh o zgoraj navedene ceste vse potrebno vkrene in v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru svoje predloge predloži. Osobito pa naj odredi, da se brez odloga vsaj za progo Polhov Gradec do Črnegavrha takoj izdela načrt in vse potrebno izvrši ter v prihodnjem zasedanju dotični zakonski načrt predloži.*
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Daljna točka je:
13. Priloga 94. Poročilo upravnega odseka o zgradbi hudournikov Sora in Račeva (k prilogi 51 1. 1904).
13. Beilage 94. Bericht des Verwaltungsans-schuffes betreffend die Verbauung der Wildbäche Sora und Raceva (zur Beilage 51 de 1904).
Poročevalec Demšar:
Zgradba hudournikov Sora in Račeva v občini Žiri je že znana potreba. Dotičnim posestnikom ne-dostaje sredstev za vzdržanje svojega gospodarstva, katero obstoji največ v živinoreji. Ako bodo posestniki še nadalje trpeli škodo na svojih zemljiščih vsled teh hudournikov, so prisiljeni, izseliti se v tujino in zato predlaga upravni odsek (bere : — liest:)
„Deželni zbor skleni:
1.	Priloženemu zakonskemu načrtu se pritrdi.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu zakonu izposluje Najvišje potrjenje.“
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo. Želi kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, preidimo v nadrobno razpravo. Predlagal bi, da gospod poročevalec ne čita vsebino zakonskega načrta, temveč samo skliče posamezne paragrafe.
(Ni ugovora. — Es erfolgt kein Widerspruch.) Ker ni ugovora, se bo tako postopalo.
Poročevalec Demšar:
(skliče §§ 1—5, uvod in naslov načrtanega zakona iz priloge 94., ki obveljajo brez debate. — Ruft die §§ 1—5, Eingang und Titel des Gesetzentwurfes aus Beilage 94 auf, welche ohne Debatte angenommen werden.)
Predlagam tretje branje.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje. Ako ni ugovora proti temu, da se takoj izvrši tretje branje —
(Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt kein Widerspruch.) prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo načrtu zakona v celoti, izvolijo ustati.
(Obvelja, — Angenommen.)
Sprejeto in s tem je sprejet prvi predlog upravnega odseka.
Drugi predlog se glasi (bere: — liest:)
„2. Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu zakonu izposluje Najvišje potrjenje“.
Gospodje, ki pritrjujejo temu predlogu, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen)
233
XI. seja dne 23. novembra 1905. — Sprejet in s tem je rešena ta točka dnevnega
reda.
Na vrsto pride točka:
14. Priloga 95. Poročilo upravnega odseka o nujnem predlogu glede zgradbe okrajne ceste od Šmihela do Žužemperka (k prilogi 40).
14.	Beilage 95. Bericht des Verwaltungs-ausschuffes über den Dringlichkeitsantrag betreffend den Bau der Bezirksstraße St. Michael-Seisenberg (zur Beilage 40).
Poročevalec Povše:
Visoka zbornica! Upravni odsek, kateremu se je v posvetovanje izročil nujni predlog gospodov poslancev dr. Schweitzer, dr. Žitnik, Košak in tovarišev za zgradbo okrajne ceste od Šmihela na deželno cesto v Žužemperku, je uvaževal osobito one razloge utemeljevanja tega predloga, katere so navajali gospodje predlagatelji v podkrepljenje in dokazovanje silno nujne potrebe te ceste. Kdor pozna ta kraj, mora odkritosrčno priznati, da ga ni bolj zapuščenega v deželi, odrezan je popolnoma od sveta, ker nima nobenih cest, ampak samo ka-menite steze. Tej prošnji podobeine Šmihel so se pridružile tudi druge podobčine iz Žužemperške okolice. Prošnji je pridejan tudi nek načrt, pa brez troškovnika, istega je treba pregledati po deželnem stavbnem uradu in dalje je treba v zadevi zaslišati cestni odbor žužemperški. Ko bo to izvršeno, bo mogoče iti na izvršitev te ceste, katere potrebo je upravni odsek popolnoma priznal, vsled česar stavlja predlog (bere — lieft):
„Visoki deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da odredi presojo načrta po deželnem stavbnem uradu in po dogovoru z okrajnim cestnim odborom izdela dotični zakonski načrt za izvršitev te nujne potrebne ceste, katerega naj v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru v sklepanje.
S tem je rešena tudi prošnja štev. 170.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki so za ta predlog, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Točka:
15.	Priloga 96. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Radomlje za uvrstitev občinske ceste Radomlje - Rova med okrajne ceste.
XI. Sitzung am 23. November 1905.
15. Beilage 96. Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition des Gemeindeamtes Radomlje um Einreihung des Gemeindeweges Radomlje-Ran unter die Bezirksstraßen.
Poročevalec Povše:
Visoki zbor! Županstvo v Radomljah obrnilo se je s prošnjo do deželnega zbora Kranjskega, da bi se kratka proga ceste Radomlje-Rova uvrstila med okrajne ceste. Upravni odsek je uvaževal razloge prošnje, vendar pa še manjkajo izjave prizadetih cestnih odborov. Večinoma namreč leži proga v Kamniškem okraju, nekaj pa je je tudi v okraju Brdskem. Stvar toraj še ni zrela, manjka načrta, troškovnika in obveznih izjav dotičnih cestnih odborov in zato me je pooblastil upravni odsek, da predlagam (bere — liest):
„Visoki deželni zbor skleni;
Prošnja županstva v Radomljah odstopa se deželnemu odboru z naročilom, da potrebne poizvedbe o tej cestni progi dožene in na podlagi teh deželnemu zboru poroča ter primerne nasvete stavi.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Mejač ima besedo.
Poslanec Mejač:
K tej točki bi omenjal, da je cesta, za katero se gre, velike važnosti, kar mora vsakdo priznavati, komur so znane krajevne razmere. V dotični okolici, osobito v Radomljah, obstoji precej živahna industrija, imate tam precej živahno mlinsko obrt, lesno obrt in opekarne, iz katerih se ves Brdski in Kamniški okraj zalaga z opeko. K tem opekarnam gre po tej cesti ves potrebni les, promet je torej zelo živahen in vsled tega bi si usojal, visoki zbornici toplo priporočati predlog upravnega odseka v sprejem.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, gospod poročevalec?
Poročevalec Povše:
Nimam ničesar omeniti in samo prosim, da se predlog upravnega odseka sprejme.
Deželni glavar:
Preidimo torej na glasovanje.
Gospodje poslanci, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Točka:
234
XI. seja dne 23. novembra 1905. — XI. Sitzung am 23. November 1905.
16. Priloga 97. Poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Radomlje za uvrstitev občinske ceste iz Radomelj do Vira med okrajne ceste.
16.	Beilage 97. Bericht des Verwaltnngs-ansschuffes über die Petition des Gemeindeamtes Radomlje um Einreihung des Gemeindeweges Radomlje-Vir unter die Bezirksstraßen.
Poročevalec Povše:
Isto županstvo občine Radomlje se je obrnilo do visokega deželnega zbora s prošnjo, da bi se občinska cesta iz Radomelj do Vira uvrstila med okrajne ceste. Dotična cestna odbora sta se deloma že izjavila, treba je pa, da se cesta še natančno preišče in napravi načrt, in na podlagi dotičnega poročila deželnega odbora in izjav poklicanih faktorjev bo potem deželnemu odboru mogoče, staviti v. zadevi konkretni predlog.
Predlagam torej v imenu upravnega odseka
(bere: — lieft:)
„Visoki deželni zbor skleni:
Prošnja občine Radomlje odstopa se deželnemu odboru v zaslišanje okrajnih cestnih odborov in na-daljno poslovanje.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Mejač ima besedo.
Poslanec Mejač:
Kakor prejšnjo, moram tudi predležečo prošnjo županstva v Radomljah podpirati, ker je cesta, za katere sprejetje se je kamniški cestni odbor že pred dvema letoma izrekel, velike važnosti. Vsled tega prosim, da visoka zbornica predlogu upravnega odseka pritrdi.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo predlogu upravnega odseka, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Točka:
17.	Priloga 98. Poročilo upravnega odseka o uvrstitvi občinske ceste Trebelno-Nemškavas med okrajne ceste (k prilogi 41.)
17.	Beilage 98. Bericht des Verwaltnngs-ausschuffes betreffend die Einreihung der Gemeindestraße Trebelno - Teutschdorf unter die Bezirksstraßen (zur Beilage 41.)
Poročevalec Povše:
Visoka zbornica! Poročati mi je o nujnem predlogu gospodov poslancev dr. Schweitzerja, dr. Žitnika, Košaka in tovarišev za uvrstitev občinske ceste iz Trebelnega med okrajne ceste. Trebelno, obširna občina v mokronoškem okraju pogreša dobre ceste, po kateri bi mogla izvažati svoje poljske in gozdne pridelke. Gotovo je ta cesta vredna, da pride do večjega pomena, kakor dosedaj, in da bi se uvrstila med skladovne okrajne ceste, ampak treba je še zaslišati mokronoški cestni odbor in pa da deželni tehnik cesto pregleda in o njej poroča, kajti vsled deželnozborskega sklepa se morejo le tedaj občinske ceste sprejeti med okrajne ceste, če so popolnoma rabljive in če njihova kakovost dopušča sprejetje med okrajne ceste. Upravni odsek torej predlaga (bere: — lieft:)
„Visoki deželni zbor skleni:
Predlog poslancev dr. Schweitzer, dr. Žitnik in Košak se izroča deželnemu odboru z naročilom, da ukrene vse potrebno in zasliši okrajni cestni odbor mokronoški in vse dožene, da se sedanja občinska cesta iz Trebelnega skozi Ormoškovas v Lukovnik in Nemškovas uvrsti med okrajne ceste ter da deželnemu zboru o tem v prihodnjem zasedanju poroča.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen)
Sprejeto.
Točka:
18.	Priloga 89. Poročilo upravnega odseka o preložitvi deželne ceste Litij a-Šmartno (k prilogi 72).
18. Beilage 89. Bericht des Verwaltnngs-ausschuffes über die Umlegung der Landesstraße Littai - St. Martin (zur Beilage 72).
Poročevalec Povše:
Visoka zbornica! Tu se ravna za preložitev hudega klanca na deželni cesti od Litije proti Šmartnu. Visoka zbornica je že ponovljeno o tej cesti in o tej preložitvi obravnavala, vsikdar pa je bil kak zadržek in sicer v prvem zasedanju pred mnogimi leti se je očitalo, da ni predlog zrel, da
235
XI. seja dne 23. novembra 1905. —
se ni izjavil cestni odbor litijski zaradi sprejetja tega dela in ob enem se je tudi pomanjkljivost našla, da se ni stavbni urad izjavil o tej preložitvi. Dotični načrt za znižanje klanca na jako dobro obiskani in frekventirani progi napravil je nek inženir in dotični načrt ni bil še presojen od stavbnega urada. Deželni zbor je zaradi tega v prejšnjih dveh zasedanjih vrnil zadevo deželnemu odboru z naročilom, da zasliši Litijski cestni odbor in da gre deželni inženir na lice mesta, osobito da uvažuje, ali kaže v zmislu nasveta upravnega odseka, da se odkopljejo klanci. Deželni stavbni svetnik in deželni nadinženir pa sta prišla do prepričanja, da bi bilo po tem načinu treba nad 100.000 kubičnih čevljev zemlje odkopati in da bi stroški znašali več stotisočev kron. Ker je iz tehničnega stališča sedaj dokazana edino pametna rešitev, kateri pritrjuje Šmartinska občina in tudi okrajni cestni odbor Litijski, in ker so dani vsi pogoji, katere je visoka zbornica prej stavila, je zadeva sedaj zrela za izvršitev in vsled tega stavlja upravni odsek pritrjujoč mnenju deželnega odbora sledeče nasvete (bere — liest):
„Visoki deželni zbor skleni:
I.	Deželna cesta Litija-Pluskava se preloži na delni progi med Litijo in Šmartnim po projektu, ki ga je dala napraviti občina Šmartno, pri čemer se v novo črto privzeta, 894 metrov dolga delna proga okrajne ceste Litija-Jablanica-Moravče, ki se odcepi v Litiji od sedanje deželne ceste, izloči iz vrste okrajnih cest.
II.	Na 24.000 K proračunjeni stroški se pokrijejo na polovico iz deželnega, in na polovico iz Litijskega okrajnocestnega zaklada.
III.	Priloženi načrt zakona se odobri.
IV.	Deželnemu odboru se naroča, da se na podstavi § 22. zakona z dne 28. julija 1889, dež. za k. št. 17, dogovori o tem z dotičnimi oblastvi, potem predloži načrt zakona v Najvišje potrjenje in skrbi za to, da se cestna zgradba čim prej izvrši.“
Deželni glavar:
Otvarjam splošno razpravo.
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, preidemo v nadrobno razpravo.
Prosim gospoda poročevalca, da prečita I. predlog upravnega odseka.
Poročevalec Povše:
Predlagam, da se točka I. ravnokar prečitanih predlogov upravnega odseka sprejme, kakor je tiskana v prilogi 89.
(Obvelja. — Angenommen)
Istotako predlagam, da se sprejme točka II. (Obvelja. — Angenommen.)
Točka tretja se glasi:
„Priloženi načrt zakona se odobri.*
Sedaj pride torej na vrsto načrt zakona.
XL Sitzung am 23. November 1905.
(Skliče §§ 1. in 2., uvod in naslov načrtanega zakona iz priloge 89., kateri obveljajo brez debate. — Ruft die §§ 1 und 2, Eingang und Titel des Gesetzentwurfes aus Beilage 89 aus, welche ohne Debatte angenommen werden.)
Vsled sprejetja zakonskega načrta je torej sprejeta točka III. predlogov upravnega odseka.
Predlagam sedaj še, da se sprejme točka IV., kakor je tiskana.
(Obvelja. — Angenommen.)
Končno predlagam, da se načrt zakona takoj sprejme še v tretjem branju.
Deželni glavar:
Gospod poročevalec predlaga tretje branje.
Ako ni ugovora proti temu, da se takoj izvrši tretje branje —
(Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt kein Widerspruch.)
prosim glasovati.
Gospodje, ki pritrjujejo načrtu zakona v celoti, izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto in s tem je rešen dnevni red današnje seje.
Ker nam je ostalo še obilo časa, bi predlagal, da se, ako nihče temu ne ugovarja, rešijo takoj sedaj še nekatera poročila finančnega odseka o raznih podporah in sicer poročila v prilogah 138.,
137.,	130., 124, 146., 129.. 126., 128., 123., 133.,
145.,	135., 141., 127., 144., 147., 132., 143. in 136.
(Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt tein Widerspruch.)
Ker ni ugovora, smatram, da visoka zbornica temu pritrjuje in torej prosim gospoda poročevalca o teh točkah, da prevzame poročilo.
Poročevalec Pogačnik:
Priloga 138. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora dijaške kuhinje v Kranju.
Finančni odsek predlaga :
„Visoki deželni zbor skleni:
Odboru dijaške kuhinje v Kranju se dovoli za leto 1905 500 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 1000 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 137. Poročilo finančnega odseka o prošnji vodstva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani.
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Vodstvu dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani se dovoli za leto 1905 200 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 400 kron prispevka.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 130. Poročilo finančnega odseka o prošnji dijaške kuhinje v Novem mestu. (Pril. 92.)
236
XI. seja dne 23. novembra 1905. —
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Dijaški kuhinji v Novem mestu dovoliti za leto 1905 100 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 200 kron prispevka.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 124. Poročilo finančnega odseka o prošnji dijaške kuhinje v Kočevju. (Pril. 26.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Dijaški kuhinji v Kočevju dovoliti za leto 1905 50 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 150 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 146. Poročilo finančnega odseka o prošnji „Jeranove dijaške kuhinje“ v Ljubljani za podporo.
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
„Jeranovi kuhinji“ se dovoli za leto 1905 500 kron podpore in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 500 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 129. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora društva v podporo revnih dijakov na c. kr. drž. gimnaziji v Rudolfovem. (Pril. 91.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Odboru društva v podporo revnih dijakov na c. kr. drž. gimnaziji v Rudolfovem je dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 600 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 126. Poročilo finančnega odseka o prošnji ravnateljstva c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju. (Pril. 68.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Ravnateljstvu c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju dovoliti za leto 1905 300 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 500 kron prispevka.
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 128. Poročilo finančnega odseka o prošnji ravnateljstva c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani. (Pril. 35.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Podporni zalogi c. kr. II. državne gimnazije v Ljubljani je dovoliti za leto 1905 600 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 600 kron.“ (Obvelja. - Angenommen.)
XI. Sitzung am 23. November 1905.
Priloga 123. Poročilo finančnega odseka o prošnji ravnateljstva c. kr. možkega in ženskega učiteljišča v Ljubljani. (Pril. 7.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Ravnateljstvu c. kr. možkega in ženskega učiteljišča v Ljubljani dovoliti za leto 1905 400 kron podpore.
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 133. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu. (Pril. 137.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Odboru podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 400 kron podpore.
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 145. Poročilo finančnega odseka o prošnji društva „Narodna šola“. (K prilogi 56.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Društvu „Narodna šola“ dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 400 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 135. Poročilo finančnega odseka o prošnji podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. (Priloga 148.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju dovoliti za leto 1905 400 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 800 kron podpore.“ (Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 141. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora dijaškega podpornega društva „Ra-dogoj“. (K prilogi 138).
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Odboru dijaškega podpornega društva „Ra-dogoj“ dovoliti za leto 1905 800 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 800 kron prispevka.“ (Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 127. Poročilo finančnega odseka o prošnji vodstva Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani. (Priloga 172.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Vodstvu Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani dovoliti za leto 1905 600 kron in naknadno za leto 1902, 1903 in 1904 1200 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
237
XI. seja dne 23. novembra 1905. —
Priloga 144. Poročilo finančnega odseka o prošnji društva gospej krščanske ljubezni sv. Vincenca de Paul v Ljubljani. (Priloga 160.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Društvu gospej krščanske ljubezni sv. Vincenca de Paul dovoliti za leto 1905 200 kron in za leto 1902, 1903 in 1904 400 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 147. Poročilo finančnega odseka o prošnji bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko. (Pril. 44.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Bolniškemu in podpornemu društvu pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko dovoliti za leto 1905 200 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 132. Poročilo finančnega odseka o prošnji vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. (Priloga 105.)
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dovoliti za leto 1905 3000 kron in naknadno za leto 1902. 1903 in 1904 6000 kron podpore.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 143. Poročilo finančnega odseka o prošnji slovenskega planinskega društva v Ljubljani za letne podpore in za podelitev podpore za popravo vodnjaka na Kumu. (K prilogi 66).
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani dovoliti za leto 1905 1000 kron in naknadno za leta 1902, 1903 in 1904 3000 kron podpore. Deželni odbor se pooblasti, da izplača slov. planinskemu društvu za popravo vodnjaka na Kumu primerno podporo, ko bode načrt od deželnega tehnika pregledan in odobren.“
(Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 136. Poročilo finančnega odseka o prošnji odbora „Glasbene Matice“ v Ljubljani za zvišanje redne letne podpore in za izvanredno podporo.
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
„Glasbeni Matici“ se dovoli za leto 1905 4000 kron podpore in izvanredne podpore 6000 kron.“ (Obvelja. — Angenommen)
Poslanec Hribar:
Prosim besede! Dovolil bi si prositi častitega gospoda deželnega glavarja, da bi blagovolil takoj sedaj na dnevni red postaviti tudi prilogi 104. in 103.
XI. Sitzung am 23. November 1905.
Deželni glavar:
Ako ni ugovora proti temu, smatram, da se visoka zbornica strinja s tem, da se takoj vzameta v obravnavo še poročili finančnega odseka v prilogah 104. in 103.
(Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt kein Widerspruch.)
Prosim torej gospoda poročevalca, da prevzame poročanje.
Poročevalec Hribar:
Priloga 104. Finančnega odseka poročilo o prošnji „Podpornega društva za slovenske visoko-šolce v Pragi“ za prispevek.
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
„Podpornemu društvu za slovenske visokošolce“ v Pragi dovoli se za leto 1905 prispevek 400 K.“ (Obvelja. — Angenommen.)
Priloga 103. Finančnega odseka poročilo o prošnji „Deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem“ za naklonitev podpore v društvene namene.
Prošnja je v tiskanem poročilu finančnega odseka natisnjena in torej mi ni treba stvari dalje utemeljevati.
Finančni odsek predlaga:
„Visoki deželni zbor skleni:
„Deželnej zvezi za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem“ v Ljubljani dovoli se za leto 1905 v društvene namene prispevek 6000 kron.“
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu predlogu izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
Gospod poslanec vitez dr. Schoeppl predlaga, da bi se takoj sedaj rešile še nekatere točke, o katerih se je finančni odsek že posvetoval. Gospodje klubovi načelniki so se izrekli za takojšnjo obravnavo in ako ni ugovora proti temu —
(Nihče ne ugovarja. — Es erfolgt kein Widerspruch.)
prosim gospoda poročevalca, da prične poročati.
Berichterstatter Dr. HUtter von Schoeppl.
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschusses Bericht zu erstatten über das Gesuch des Musealvereines für Krain um Bewilligung der Subvention
238	XI. seja dne 23. novembra 1905. —
von 800 K für das Jahr 1906. Der Finanzausschuß beschloß über vorstehendes Gesuch zu beantragen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Dem Musealverein für Kram wird die übliche Subvention von 800 K für das Jahr 1906 bewilligt."
(Obvelja. — Angenommen.)
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschußes über das Gesuch des Magister Pharmaziä Gje-gerec um desenitive Anstellung Bericht zu erstatten. Magister Pharmaziä Gjegerec, der seit 1. Jänner 1904 als provisorischer Leiter der Apotheke im Landesspitale mit dem Gehalte jährlicher 2400 K, freier Wohnung, Licht und Beheizung angestellt ist, bittet:
1.	ihn definitiv anzustellen und sein Gehalt zu erhöhen,
2.	ihm jährlich einen einmonatlichen Urlaub zu bewilligen,
3.	ihm zum Zwecke der Bestellung eines geeigneten Substituten für den Fall seiner Dienstesverhindernng und für Perioden des Arbeitsandranges einen jährlichen Kredit von 600 K einzuräumen und
4.	zu bewilligen und zu veranlassen, daß aus Rücksichten der Disziplin nicht der Landesausschuß, sondern Gesuchsteller den Laboranten und die Dienerin anstelle, zu welchem Behufe ihm ein jährlicher Kredit von 1448 K gegen Verrechnung zur Verfügung zu stellen wäre.
Der Finanzausschuß beschloß, über vorstehende Petita, zu deren Erledigung zweifellos umfassende Erhebungen notwendig sind, zu beantragen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Dem Landesausschusse wird aufgetragen, im Gegenstände Erhebungen zu pflegen und seinerseits Anträge zu stellen."
(Obvelja. — Angenommen.)
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschusses über das Gesuch des Franz Kobal, Hausmeisters des Landesmuseums in Laibach, um Erhöhung seiner Bezüge und Anweisung einer Amtskleidnng Bericht zu erstatten. Da es notwendig ist, über dieses Gesuch die Ansicht des Laudesausschusses zu hören, wird der Antrag gestellt:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Das gegenständliche Gesuch wird dem Landes-ansschusse mit dem Austrage, hierüber Bericht zu erstatten und geeignete Anträge zu stellen, abgetreten."
(Obvelja. — Angenommen.)
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschusses Bericht zu erstatten über das Gesuch der Anna Freyer, Waise nach dem gewesenen Musealkustos Heinrich Freyer, um Zuerkennung der von ihrer am 26. März 1901 verstorbenen Mutter bezogenen Gnadengabe jährlicher 100 K. Mit Rücksicht auf die zweifellosen Verdienste des Vaters der Gesuchsstellerin, des gewesenen Musealkustos Heinrich Freyer, um das Landesmuseum und um die wissenschaftliche Erforschung Krams und im Hinblicke aus die notorische Armut der Gesuchstellerin wird der Antrag gestellt:
XI. Sitzung am 23. November 1905.
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
Der Anna Freyer, Waise nach dem gewesenen Kustos des Landesmuseums Heinrich Freyer, wird eine lebenslängliche Gnadengabe von 100 K zahlbar in halbjährigen Antizipatraten bewilligt."
(Obvelja. — Angenommen.)
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschusses Bericht zu erstatten über das Ansuchen des Gregor Flis, Kuraten, und Johann Sporn, Subsidiär im Landesspitale, um Regelung ihrer Bezüge. Der Kurat Gregor Flis bittet, seine bisherigen Bezüge aus dem Landessonde per 400 K um 440 K zu erhöhen. Der Subsidiär Johann Sporn, welcher die Spitalsdienste dermalen unentgeltlich besorgt, bittet, ihm eine Remuneration von 400 K jährlich zu genehmigen. Mit Rücksicht ans den anstrengenden Dienst der Gesuchsteller und ihre wachsenden Agenden beschloß der Finanzausschuß zu beantragen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
1.	Dem Gregor Flis, Kurat im hiesigen Landesspitale, wird eine jährliche Personalznlage im Betrage von 440 K, die ab 1. Dezember I. I. in vierteljährigen Antizipatraten flüssig zu machen ist, bewilliget.
2.	Dem Johann Sporn, Subsidiär im hiesigen Landesspitale, wird eine jährliche Remuneration im Betrage von 400 K, die ab 1. Dezember l. I. in vierteljährigen Antizipatraten flüssig zu machen ist, bewilliget."
(Obvelja. — Angenommen.)
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschusses Bericht zu erstatten, über das Ansuchen des Alois Sachs, Lehrers an der Landeszwangsarbeitsanstalt, um definitive Anstellung und Einreihung in den Status der Landesbeamten, sowie um Bewilligung einer angemessenen Remuneration für die Besorgung der Dienste eines Organisten. Die Lehrstelle an der Korrigendenabteilung der Landeszwangsarbeitsanstalt in Laibach versieht seit 1. Oktober 1895 Alois Sachs, und zwar in provisorischer Stellung gegen dreimonatliche Kündigung mit dem Gehalte jährlicher 1400 K, freier Wohnung, Licht und Holzdeputat. Gesuchsteller war, ehe er diesen Dienst eintrat, öffentlicher Volksschullehrer und wurde mit Erlaß des k k. Landesschulrates für Kram vom 6. September 1895, Z. 2080, unter Beibehaltung seines Ranges im Status der krainischen Volksschullehrer für die Dauer seiner Verwendung in Landesdiensten beurlaubt. Da der Finanzausschuß nicht in der Lage war, sich aus Grund der vorliegenden Akten ein Urteil über die Frage zu bilden, ob die Systemisierung einer Lehrstelle an der Korrigendenabteilung der Landeszwaugsarbeitsanstalt notwendig und der Anspruch des Gesuchstellers aus Zuerkennung einer besonderen Remuneration für die Besorgung der Organistendienste berechtigt sei, so beschloß er, den Antrag zu stellen:
„Der hohe Landtag wolle beschließen.
Das Gesuch des Alois Sachs, Lehrers an der Landeszwangsarbeitsanstalt in Laibach, um definitive Anstellung und Bewilligung einer Remuneration für die Besorgung des Organistendienstes wird dem Landes-
239
XI. seja dnč 23. novembra 1905. — XI. Sitzung am 23. November 1905.
ausschiisse zur Berichterstattung und Antragstelluug abgetreten "
(Obvelja. — Angenommen.)
Ich habe die Ehre im Namen des Finanzausschusses Bericht zu erstatten über das Gesuch des Bartholmä Pečnik, Altertumsforschers in Laibach, um Gewährung einer Remuneration. Gesuchsteller bittet, ihm mit Rücksicht auf seine Verdienste um die prähistorische und archäologische Erforschung Krains, dann mit Rücksicht auf die 'vielen und wertvollen Objekte, mit denen er das Landesmuseum im Laufe der Jahre bereicherte, ohne hierfür ein entsprechendes Entgelt vom Lande erhalten zu haben, um eine angemessene Remuneration.
Es wird der Antrag gestellt:
„Das gegenständliche Gejuch wird dem Landes-ausschnsse zur Erledigung abgetreten."
Deželni glavar:
Želi kdo besede ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ne, prosim glasovati.
Gospodje, ki so za ta predlog, izvolijo obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Sprejeto.
S tem je torej današnja seja končana. Glede jutrišnjega dnevnega reda sem že povedal, da bo obsegal vse točke, katere so še bile v odsekih rešene. One priloge, ki še ne bodo 48 ur v rokah gospodov poslancev, se bodo potem odstavile, če bo kdo ugovarjal takojšnji obravnavi.
Jutri pa prosim gospode, da se tu snidejo ob 9. uri, ker je dnevni red zelo obsežen in bo seja dolga.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 12. uri 30 minut popoldne. — Schluß der Sitzung tun 12 Uhr 30 Minuten
Nachmittag.
Založil deželni odbor kranjski. — Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.