URN_NBN_SI_DOC-VYGTPL2L

M ATIČNA K N JIŽ N IC A V O B Č IN I A NČKA K OR2E Kot m arsikje dru gje, se kaže tudi v maši stro ki p re cejšn ja te­ žava v objektivni presoji problem atike in v odm eri prav eg a m osta sodobnem u k n jižn ičarstv u . Zakon o k n jižnicah , ki, je ‘bil p re d k ratk im sprejet, samo okvirno določa družbeno vlogo n aše d ejav ­ nosti. M očnejše v k lju čev anje k n jižn ic kot nepogrešljivega instru­ m enta p ri vzgoji m odernega d rž av ljan a p a m oram o o b čutiti zlasti k n jižničarji sam i in sto p iti v k o ra k s skupn im prizadevanjem v naši k u ltu rn i in vzgojni politiki. Važno m esto dobivajo p o novem zakonu o k n jižnicah tak o im enovane občinske jnatično knjižnice. Te I k k I o v organizacijskem in strokovnem oziru v priho dnje m orale sp rejeti pom em bne nalo­ ge p ri nadaljn jem razvoju n ašeg a k n jižn ičarstva. In ker nas prav ta oblika razvoja naših k n jižnic zelo zanim a, b i želela obširneje razčleniti, kakšna, naj bo m atična k n jižn ica v novih pogojih in kakšno bodi njeno delovanje v ok viru občine. M reža m atičnih knjižnic bo nekako talkale: R epu bliška m a­ tičn a knjižn ica je z zakonom že im enovana; to nalogo m orap re vzeti, N arodna in univerzitetna k n jižn ica v L jubljani. Zakon nar d alje določa, d a bodo ob stajale m atično k n jižn ice v posam eznih občinah ali 'za več občin sk u p aj. M reža m atičnih knjižnic bo torej zlasti v občinskih središčih dolžna zajeti vse naše knjižničarstvo do zadnjih vasi in do dru štev , do ljudskih, m ladinskih in strokov­ nih knjižnic, do sam ostojnih in nesam ostojnih itd. Č eprav zakon no govori o raznih tip ih knjižnic, bo v našem bibliotekarskem svetu še vedno veljala dosedanja tip iz a c ija k n již ­ nic. T o se p ra v i, im eli bomo še nad aljeljudske, m ladinske,p io ­ nirske, sind ik aln e in šolske knjižnice,imeli bomo teh n išk e in strokovne knjižnice in imeli homo študijske, specialne in splošne znanstvene k njižnice. Moj nam en je, d a posebej govorim o položaju tistih ljudskih knjižnic, ki bodo -v občinskih središčih ozirom a kom unah m orale prevzeti vlogo m atične knjižnice. Samo ljubljanski o k raj im a okoli dvajset občin, ki bi moralo im eti svojo m atično knjižnice. C e še omenim, d a jo v Sloveniji kom aj okoli deset takšnih študijskih