dvojna Številka POZABA EKONOMIJA ¥rww.razpot)d.si Vsepovsod v življenju so razpotja. Sleherni človek sloji enkrat na začetku, na razpotjih — to je njegova popolnost, brez njegove zasluge. Kje stoji na koncu — kajti na koncu je nemogoče stati na razpotjih — je njegova izbira in njegova odgovornost. —S aren Kierkegaard RAZPOTJA .J J miha kosovelS'razpotja.si V stvareh potidi(^ )€ vedno najlai^ razmišljati v binarnih (^pczjajah, Id ti stojita no-protj in si nasprotujeta. V napetih razmerah, tf koierih je Slovenijo praktično že od zacethf njene samobitnosti in kiobcosno se posebej izbruhnejo^ daje takšno binarnost izgled neceso en^pirično realnego ter preko dodatne zaostritve dobi skorajda eshatoh* ško razsežnost Binarno razmišijanje kfofi našo politično sceno tfsaj od samostojnosti, to seje Slovenija razdelila na podlagi **par-tizQnstva<^ in »domobronsti^a<^ ter na teh temeljih vzpostavila levico in desnico. To dehtet je bila sei^edü globoko antipoHticna ah celo predpohtično, klanovska. V njej ni bilc programov, konkretnih političnih aktov, temveč zgolj utemeljitev pravice do prestoia Koje nosQ drzüva sproducirala neko j novih doktorantoy in se je to delitev izpela^ seje izzatohlego duho slovenskega zmerjanja rodila delitev na komunjare oz. »strice^ in neohberalce. Ironično je očitek vsokč strani proti drugi bil popolnoma enok: preko ustvarjanja nemogočih rozmer v držo-VI želi druga stran vzpostavit! ekonomsko hegemonijo V tem ozrcčju zmerjanja, nezoupljivosti, ovajanja in političnega paktiranja se nenadoma zgod\ Maribor. To mesto, tam nekje na pozabljenem delu Slovenije, ki je bilo znano zgol/se po propadli industriji, nogo^ metu in folklornem sovroštuu do prestolnice, je nenadoma spremenilo diskurz. Dejalo je nekaj tako zJra^razumskega in enostcn/-nega in zaradi tega tako močnega in političnega Dejalo je Gotoi ii ker si kradel in ker nisi posten Pika. Prebivala sc povedali mojemu zxipanu, da ga bodo kaznovali, ker fe deloval proti pravilom Pika. Vendar se f^den so zadnji protestnih uspeli oni dan oditi s Trga svobode na zaslužen počitek, so pišoče glave že ustvarjale novo dehtev, novo binarno opozicijo, med tiste, fb bodogotofif to so pohtiki, in nami, ubogimi malimi ljudmi V stvareh politike je res vedno najlnje razmišljati v binarnih opozicijah. Ampak žeti globoko napačno. Binarna opozicija je vedno pozicija dobrega (malega, nedolžnega človeka ah skupnosti, ljudstva, naroda) provi zlu (utelešenem v klikah, institucijah, silt ipd V takem stanju nismo zato, ker bi nas neka skupina, nekJ polivki, ne da bi mi-mah ljudje - vedeti ali imeli moč to preprečiti, privedla do tu, temveč zxtto, ker smo to aktivno ah pasivno dopuščali. Ker smo v misbh roje živeli v drugih, zanimivejših časih • v 89., v 68., v 41. Ker smo več dali napohtično ortodoksnost govorov kot na reaJno stanje v državi. Ker nos ni zanimalo niti kako deluje politični proces, kaj šele, da bi v njem panicipirah. Ker nam je bilo vedno ve< do spletkarjenja kot do iskrene izpostavljeno-stj. Ker nismo biH budni in kritični ter smo raje bib kfitiz^rski nn^/ijačj, vedno razočarani potrošniki politične arene. Ali smo se za to borili? retorično vedno znova sprašuje razočarani državljan. Ne, mu lahko odgovorimo. Cilj nove politične stvarnosti je bil v vzpostavitvi enotnega po/mcr^egd telesa, v katerem posameznih, preko orodja demokjvcije med seboj izbirajo in nadzirajo svoje predstavnike. Pozxtba legaolja^ te zaveze, ki smo si jo zadali, ko smo stopiti na demokrotjčno pot, nos je pahnilo v trajno drzmljansko vojno, biaj bo trenutno državljansko vrenje zato obravnavano brez cinizma aH navdušujoče-gatrepetanja. Prst, ki kažeprot! drugemu, bomo v nekem trenutku morali obrniti tudi do samih sebe in priznati sokrivdo za stalo situacijo. U / SPREMLJAJTE REVIJO RAZPOTJA NA SPLETNI STRANI www.razpot|a*si IN NA DRUŽABNIH OMREŽJIH face boo k *co m/razpotja twitter: Razpotja MNENJA O REVIJI. KOMENTARJE NA ČLANKE IN ODMEVE NA TRENUTNO TEMO POŠLJITE NA ELEKTRONSKI NASLOV u red ni st vo@ razpot ja * si ^•vija izhaja t finančne pomočjo KUba gor liki h Študontov, Javn» agencij* za knjigo RS In Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti* |A Tiaji sokrivdo za n^ .skc pczarr. 04 Erna Strniša O kritičtuh |edikoka« v (četudi še zmeraj diskurzivno) delovanje v sedanjosti. Da se razumemo: na tem mestu se ni bilo govora o politični zlorabi zgodovine. Slednja namreč sploh ni operacija prebme^ temveč uporahe^kljtpo definicijinesoudeležena, neangazirana in je ne spremlja nikakršna kriza. Četudi to ne pomeni, da z navedenim ni v nikakršni povezavi. Toda, rečeno z Michaelom En-dejem to je že druga zgodba in naj bo povedana kdaj drugič. ^ Razprava o zgodovinskem V spominu v Španiji Frances c-M are Alvaro V >ijgu francuskega zg;.^ aovinarja Heruvja R^;u?soja bi larko rekli txeieniost se ni pretek'ia Še hifi^ raslex^ie nas t'M cirvuski ^jv. oarodija Pfng^ oog' s p<«teklosijo I? nas /č^raj sprem enii v vecnu aktuamr^ temo Spomnim se 'a^ko n^vic o creiskf?^^ prsmrtn h :>siank"' pesnika Fe senca Garae Lcrce. kj so gafranKisti Pil v pr\ ih dneh IriavUansk? vojne Kolektivni spomin se je v Španiji spremenil v pravo bojno polje političnih sQank Po toliko letih svobode državljanom ipanske demokracije le vedno ni uspelo ustvariti »spominske skupnosti«, če uporabim izrazAxdshaijaMargalita. In prav zato je naša preteklost teren, posejan z različnimi polre^rucami, ki jih pri življenju veanoma ohranjajo zamere, nekatere izmed njih se hranijo ^ oportunizmom in predvolilnim taktiziranjem, tretje pa z neumnostjo. Tran^icijj in oKrtr.a p^raDa Preden se lolimo probJema samega, moramo spomniti na nekatere posebnosti španskega primera, da bi lahko 2 določene perspektive anaiizirali pase politične debate o spominu Naša državljanska t^jna je bila prolog in grozljix^ generalka druge svetovne vojne, hkrati pa je Španija ostala na robu tega velikega spopada, v katerem so se sile osi soodle z 2ax^mki Slednji so vokvinh hladne vojne na koncu sprejeb odločitev, dana oblasti pustijo Franca. E>ržavljanska trojna se je izliJa v dolgotrajno diktaturo, ki seje koncaJašele takrat, ko je diktator umrlnaraxrne smrti. TranzicijajebiJa dogovorjena reforma med bolj pragmatičnimi skupinami frankistov in protifrankistično opozicijo, kije, zatredajoč se svojih šibkih točk, opustiJa prvotno idejo lustracije in pristaJa na parlamentarno monarhijo z driatoiim poglavarjem, Id ga je biJ za svojega naslednika določil diktator. Španija je bila glede tega drugačna od Portugalske. Nadaljevanje frankizma ni büo mogoče, prav tako kot je bilo nemogoče iz2vati prelom, saj ne ena ne druga stran nista bili dovolj močni. Tako je na koncu prevladala srednja pot. Zdogo- vorom med obema stranema je bil začrtan trenutni španski de-molaatični sistem, kar je med drugun pomenilo, da nihče ne bo poravnal računov s tistimi, ki so vodili tiranijo. Zakon o amnestiji iz leta 19 77^ sprejet v korist Francovim nasprotnikom, je, na svoji zamolčani hrbtni strani, postavil piko tudi zgodbam iz preteklosti in dokončno preprečil poravnavanje računov z vodilnimi kadri diktature. Ta zakon o amnestiji so sprejele v$t glavne stranke opozicije, med katerimi so bili tudi komunisti in socialisti. Kljub temu pa danes komunisti in njihovi ideološki nasledniki zahtexrajo nekatere uradne ukrepe, ki so popolnoma vnasprotju s tem, kar so zagovarjali ob koncu diktature, kot da bi se stem odrekli dejanjem vrhovnega vodje tedanje Komunistične stranke Santiaga Carrilla. Paradoks pa je v tem, da seje nedavno preminuli Carrillo kasneje tudi sam obnašal, kot da se ne bi spominjal lastnega diskurzaiz tistih časov. Nasprotno pa je sodalist Felipe Gonzalez vseskozi zahteval skladnost med tem, kar je bilo sacrtano v času tran^jcije, in tem, kar bi danes hoteli tisti, kj se sklicujejo na dolinost do spomina. Nam, kj smo odrasli kasneje, ne pritiče, da bi špekulirali o čk-tit/ni 2godovini drugaaie tranzicije. Vendar pa, nasprotno, lahko m moramo porw)vno pretehtati to uradno zgodbo, saj nesporazumi, ki so zasidrani v njej, priplavajo na pomje vsakič, ko se v parlamentu odpre razprax^ o času druge španske republike, državljanske vojne in Francotre diktature. Ne bom razpravljal o dejanjih politikov tranzicije, trendar pa kotiziram zmagoslaven, pretirano poenostatHjen in otročji način, na katerega so nam razlagah ta proces, ki služi le za konstrukcijo praznega mita in ne za poglobitev demokracije. Svoje stališče glede tega sem poskušal argumentirati že v svoji knjigi Ei? assassins dt Franco (Francovi morilci). ilui^ja naročil« sprave Najpomembnejši nesporazum, ki je zrasel znotraj mita španske tranzicije, je prepričanje, da je v letih med 1975 in 1978 prišlo do »narodne sprave» med vsemi državljani. Sprava naj bi bila skoraj nekakšen magični rezultat tega pobticnega pro* V resnici se to ni zgodilo, saj se jt d^mokraöcna reforma opirala na preprosto odločitev^ da »odpremo novo poglavje» v zgodovini: to odločitev so sprejele vse strani, tako mlajši in nafbol) odprti franklsti, kakor na)bol) zatoni del demokratične opo2icij€. Življenje je teklo naprej, okostnjaki so ostali t^rno pospravljeni v omarah, nihče ni razkazoval strojih strahov Ce potkamem z enim samim t/prasanjem: kako je mogo^ sprava, če nihce ne prosi odpuščanja m če se vse elite, vpletene v vzpostavitev novih demokratičnih okvirov, strinjajo $ tem, da se preteklost pomete pod preprogo brez kakršnihkoli preiskav, s čimer so žrtve izenačene zrabljp Ce bi sevSpanifi zareszgodila sprats, bi danes desnica brez izgovorov obsojala frankistlčno represijo in dolgotrajno diktaluro (v Ljudski stranki pa ne bi nihče vec relativiziral njenega zatiralskega in kriminalnega značaja, kot so to večkrat počeli njeni voditelji).' Na drugi strani bi ludi levica obsodib nasilje, b se je med držatHjansko vojno dogajalo vsaledju republikanske cone, ter sodelovanje nekaterih domačih sil 2 odposlanci sovjetskega režima. Vendar do lega ne pride. Čeprav so formalno ta dejstva priznana, je pri stališčih obeh strani glede teh vprašanj na dnu čutiti odpor^ ki v sebi skriva boj za hegemonijo nad zgodonnsko resnico in presir do drugega. Prezir, kije med drugim slep za usodo tistih, ki so stab na zmernih stalisčili, in tistih, ki so pripravljeni na dialog; tiste »tretje Španije«, torej, ki jo je najslabše odnesla in ki JO je angleški zgodovinar Paul Preslon tako dobro preučil.^ Ta Tretja Španija, postavljena med croe in rdeče totalitarne ekstremizme, k) je bila zelo zrela in prisotna predvsem v Kataloniji Reakcionarnim skupinam španske desnice ostane le, da se zatekajo k zatrajajočim sredstvom, s katerimi poskušajo začetek državljanske vojne postaviti v leto 1934, s čimer bi na posreden načjn opravičili Francov državni udar leta 1936, ki je sprožil konflikt/ Del španske levice, ki je bolj zasidrana v dogmatizmu, na ta revizionizem desnice odgovarja z idealiz-a-cijo druge republike, pri čemer noče priznati, da niso vsi, ki so se borili proti Francu, tako vdrzaxHjanski vojni kot v kasnejši podtalni opoziciji, bili demokrati. Zakaj ne sprejmejo dejstva, da )e bilo med njimi veliko aktivistov totalitarnih strank, ki so se prav tako zavzemali za diktaturo, le da )e bila ta drugačne barve^ Ce r^e storimo teh potrebnih korakov v smer večje intelektualne in etične rigoroznosti, se celotna razprava o spominu spremeni v sektaško prevaro. Kdor označuje frankiste za nosilce »krsčanskih in zahodnih vrednot«, je prav tako v zmoti m žaljiv kot tisti, k) trdi, da so biii vti protifrankisti »borci za svobodo in demokracijo«. Na tak način se besede izmalidjo, občutek preteklosti pa postane karikatura. Govori se na primer o lomid med demokracijo in h^ankizmom, zamolčano pa ostaja dejstvo, da je znotraj državljanske vojne potekalo več vojn hkrati, ne le tista, v kateri se je republika borila proti Francu. Tu je bil se spopad med fašisti in komunisti, stalinisti in anarhisti, totalitäre! in republikanskimi reformisti in tako daJje. Po leh pojasnilih se lahko osredotočimo na osrednji politični projekt, kije bil v zadnjih letih izpeljan v Španiji glede proble-nutike zgodovinskega spomina Gre za »zakon o zgodovinskem spominu« (Ltyde memoria histcrica), kije biJ leta 2007 sprejet v španskem parbmenta brez glasov Ljxidske stranke in ima po mojem mnenju tri izvorne probleme Prvič: ta zakon nujnost poprave krivic tn priznanja žrtvam frankizma m diktature povezuje z namero ustvariti eno samo uradno pripotred o nedavni zgodovini, kar se ne pri tiče demo- i DesnosrediAskft Lfudska (P^rt^JoPopi/lar, TP) ^ McuL$tov toh oddvth strank "^Sp^T^ip Jf ci^iednkft desmünk«^ zftvttAÜrv) P^puiar, AP). ki)e)DS(alo koncu Težimo a zdruii^^o fvekj^nh družbfn^obtUcuh tdroien/pomty innkemj« V^bdob)u (rdfuici)« K posifjjuko vloge, n^en vrpoo m t 80 IniK SpaAip^ vl^aJft TD^d Uu 1996^2004 m ^ 2011« Vtt do nf d^Mn^gA )e bdo v n/«^ f>env vodstvu pr^c^r visokih pr^dst^vnJecv bc^rse^ Težimo Ceptjv vs« ^ ustdnovuvf t sv^pt7> sprf)fcnft d^fndiritiint vf^dnctö. vseskozi f^protoj« «ksplicum obscdb) fr^nktnl^ive^ sisC^mj« (op Mttd ) 3 P&ul PT9ston|< v ihidi^ TT^rff Viitcnt of SpotM tn 1936 (Tn SpAruJe ) 1936)« (sdjfviL 2001. Ailsk^] strici d^cnokr^hčnf dicv« obisbruhu ipjnskf dfijvl)^ciike vo^fM ured ) ) Oktobra 1934 J« sociabsti^nj ^oiici^ spl^in^ ^tjvko prote irTvenovftnJu novf df^cuč^rske vladf. sfst^vl^fcu t^^nnk. kj sc snu^l« f>9 dcnokfftucfuj) vcbtvdh ktc popre/ Sldvkj^ v nek^t^rib industrijskjhpndeU) se^^me prf r^slj vobcroženo vstA)o. ki5c se ponekod pridru^ hh tudj n komunisti vKftt^loniM pj tud) repubLkaAsk^i^vvc^« Konsffvjtfvn« vladne s)U m upor sfttri^ v krw. k^r povrroolo radjkAhzao^o nft obfth strdnph Kot odgo^^r tu viftdno rf presno ^ pnilodo zdruiitv« vseh opoekif^J) nI v Lfudsko (ronto. kjje ) 1936 dos^ft K^ino ztTitg^ nj vo^ htvah Sljbenel začetek dTidvtjdftfke vo^ive« (op Mttd ) kratični vladi V pluralni in odprti družbi. Demokratičm voditelji ne morejo prevzeli vloge ^godoxnnarjev Drugič: ta z^kon predstavlja prelom $ simbolnim paktom, tako pravnim kot političnim, ki ga je proöfrankisticna opozicija (predvsem komunisti in socialisti) sklenila s pragmatičnim sektorjem frankistov, da bi družba lahko prella iz branje v sistem svobosčin na naon, da bi se izognila zlim duhovom državljanske vojne in razdeljenosti na »dve Španiji«. Zdi se, da bi se nekateri najraje vrnili v leto 1975, da bi opravili nedokončano domačo nalogo, Id pa )e zdaj že zastarela. Tretjič: zakon se je rodil na pobudo levice (strank lU in ERC, torej nekdanjih komunistov m kalalonskih levih republikancev), ki na nekritičen način idealizira drugo republiko, republikansko stran v državljanski tn^jni ter protifrankistično opozicijo m ki se glede teh vprašanj spopada z desnico (Ljudsko stranko, PP), ki m sposobna ohsodjti vojaškega upora leta 1936 in dolgotrajne diktature, ki mu je sledila. Zato je socialističnipremier Zapatero ostal sam s projektom, Id ne zadovoljuje nikogar in ki ga je uspel opraviti skozi le s pomočjo dvehstrankz omejenim teritorialnim dosegom (CiU in PNV torej zmernih kalalonskih in baskovskih nacionalistov). Popolnoma se strinjam s tem, da se držat/ne oblasti oddolžijo žrtvam vojne In frankizma. Kot sorodnik republikanskega borca, ki so ga deportirali in umorili v nacističnem taborišču Mauthausen, nimam nikakršnih dtromov o tem, da bi se morala španska država nujno pokloniti spominu poražencev v drža-tHjanski vojni in da bi to morala storiti jat/no, slovesno ter na način, ki bo resnično utrdil spomin na vse umorjene, zaprte in zatirane v času diktature. Prepričan sem, da je to državljanska dolžnost. Nisem paprepričan, da je tako zastavljen zakon najbolj primerna pot za uresničitev tega cilja. Premier Zapatero se je pustiJ zapeljati naivnemu konceptu »zgodovinskega spomina«, kije sam po sebi zavajajoč pojem; to je bila njegova največja napaka na tem področju. Vbol) resnih državah jegotrora o »kolektixa)em spominu«, pri čemer obstaja jasna ločnica med zgodovino in spominom. Kot je upisal profesor Josep Term es, je spomin nujno prbtranski, raznolik in nedokončan, medtem ko zgodotdno označujemo kot rigorozno, preverjeno in dokumentirano Zato raziskovanje zgodotdneni naloga oblasti, temveč strokovnjakov. Nobena demokratična tHada se ne sme povzdigmti na mesto zgodovinarja Zapatero je mislil, da mu bo uspelo ponotmo odpreti razpratro o državljanski vojni infrankizmu, ne da bi mupri tem v rokah eksplodirala fabula tranzicije Vendarpa je to nemogoče. Na koncu se je uxreljaxnl doginatičen in brezkompromisen boj za ideološko hegemonijo, ki zgodovino uporablja tako za bojno polje, kot tudi za strelivo. Preveč je poenostavljanja: obstaja veliko žrtev, ki jiK uradna levica ne šteje u stroje, ki pa tudi niso bili frankisti. Kam bomo umestili te žrtve? Nikamor Tak primer je katalonski časnikar Josep Maria Planes, ki so ga avgusta 1936 umorili anarhistiaii revoltreraii Iberske anarhistične federacije (FAI); Planes je bil republikanski demokrat, zato se franktsti (k sreči) niso poklonili njegovemu spominu, prav tako pa mu tudi današnja demokracija ni izkazala časti. Sramotni absurd v.an* a Čeprav je že ob pompozni razglasitvi svoje namere vedel, da jo bo nemogoče doseči, je znameniti sodnik Baltasar Garzon sprožil nekakšen sodni proces proti frankizmu, Id pa ga je državno tožilstvo po hitrem postopku zavrglo, saj obtožbe niso bile skladne z zakoni, na katerih je bil osnovan španski ustavni sistem po Francovi smrti. Garzonova iniciativa je, če pustimo njeno spektakularnost ob strani, dejansko trčila ob prej omenjeni zakon o amnestiji iz 15. oktobra leta 1977; ob zakonski artefakt, torej, kije osvobodil politične zapornike^ ki so se borili proti Francu, v zameno za pozabo kazenske odgovornosti listih, ki so imeli pomembno vlogo v diktaturi. Ta zakon pa so sprejele in izglasovale vse še danes pomembne parlamentarne stranke. Garzonove namere so bile gotovo hvalevredne, vendar pa so njegove metode ustvarile laina pričakovanja, saj je pozabil na politično naratro paktov, na katerih je bila zgrajena (ranzicija To ga je drago stalo in na koncu tudi uručilo njegotro sodniško kariero. Zdi se, da je Garzon skušal popravit vlogo zakonodajalcev, ki bi morali revidirati zakone Iranzicije, brez taktiziranja in sterilnih polemik Zelji po pozornosti, 1q zaznamuje bivšega sodnika Garzona, pa so stopde ob stran spoštovanja vredne zahteve številnih organizacij, ki zahtetrajo popravo kritdc za žrtve, lä jih je tranzicij a zanemarila Danes so to pogosto xmu-ki žrtev, ki so prevzeli štafeto od staršev, generacije tranzicije Garz6n je vzpostavil dialog stik s temi novimi generacijami, a je sodniško funkcijo zamešal z zakonodajno. Zadeve so bolj kompleksne, kot se zdijo na prvi pogled. Mali Baltasar Garzon še ni dopolnil enega leta starosti, ko je junija 1956 Komunistična partija Španije, rujaktivnejsa in najbolje organizirana opozicija Francu, c^javila razgbs, ki je ključen za razumevanje sedanjosti, v kateri živimo. Naslov dokumenta ft bü tako dr^en kot futurUlic^a' »Za narodno spravo vteh Spancev«. V tekjtuje bilo, med drugim, lapuano. i^Obbliža)o-čl se dvajseti obletnici začetka državljanske vojne, KP Španije slovesno raiglaia, da )e pripravljena brez zadržkov prispevati k narodni spravi Spancev in tako prekiniti z delitvijo, ki jo je odprla državljanska vojna in ki jo vzdržuje generaJ Franco.« Razglas je dokazoval, da je prišlo do spremembe politične in družbene krajine, zaradi česar je bib nujno potrebna rexdzija nekaterih strateških premis ^^Imamo novo generacijo, ki ni izkusila državljanske vojne m ki igra pomembno xHogo v španskj družb) s 5e vedno je manjkalo devetnajst let do dne, ko je tiran izdihnil na smrtni postelji, vendar pa je že tedaj jasnovidnost nekaterih, med drugim (kot kaže) tudi CarriUa, položila prvi kamen za zgradbo, kiji praxdmo tranzicija. Danes hočejo vnuki in pravnuki ostih, ki so se bojevaJi v državljanski vojni, izvedeti resnico o tedanjih dogajanjih; to je generacija, kine ävi treč v strahu, da bi se spor ponovil. Tu gre za plemenito pričakovanje, ki pa je vzklilo hkrati s pojavom zlorabljanja preteklosti v strankarske namene. V začetku de-vetdesetih let (v istem c4)dobju, ko je Garzon neuspesno kandidiral za poslanca na listi vladajoče SociaJistične stranke), si je vprašanje zgodovinskega spomin na polpretekle dogodke počasi izborilo svoje mesto vslrankarskih političnih agendali Profesorica Paloma Aguilar Fernandez, najuglednejša španska strokovnjakinja za politike opomina, je dobro povzela problem: »Dandanašnji smo pnča vseprisotnemu diskurzu cd>so]anja po-zabe^ ki politične elite krivi za odloctve, ki jim je bila naklonjena velika večna Spancev. Toda to obsojanje temelji tudi na ugotovitvi, da so v ukrepih, ki naj bi materialno in simbolno popravil) knvice žrtvam republikanske stran) in diktature^ veL-ke xo'zeli. Poleg tega je ostalo se mnogo smrti, ki jih je potrebno razjasnitnn raziskali, množičnih grobišč, ki čakajo, da se jih izkoplje, simbolov preteklosti, ki nadaljujejo z diskriminacijo poražencev, m na tisoče kritnčnih sodnih procesov^ ki jih obstoječa zakonodaja ni razveljavib s Kljub vsemu pa nikakor ne moremo zamešati vloge sodnikov z vlogo zgodovinarjev. EnzoTraverso si pomagaš Carlom Ginz-burgom, da bi na jasen način povzel problem: zgodovinarjeva resruca »nima normativnega značaja; je namreč nepristranska in začasna, nikoli dokončna. Samovat/toritamih rezinuh, kjer je xHoga zgodovinarjev zvedena na raven ideologov m propa-gandistov, obstaja uradna resnica.« Čeprav je sodnikom m zgo- dovinarjem skupno raziskovanje resnice, nadaljuje Traverso, sodišča ne poskušajo razumeb, temveč se posvečajo pripisovanju odgovornost, oprostitvi nedolžnih in kaznovanju krivih. Preteklosli nikoli ni mogoče spreminjati, upravičene poprave krivic žrtvam ne smemo poxrezovati z igro zrcal, ki popaa vloge in zgodovinarja spremeni v traruha spomina, varuha spomina pa v sodnika. Na tak način se poigravamo z legitimnimi pri-čakovanji dedičev žrlev in v njih vzbujamo neupravičene upe, da bodo dosegli nekaj, česar rukoli ni mogoče doseči na način, kot Jim je predstavljeno. Procesi proti xochyjskemu režimu in kolaboracionizmu, ki so se v Franciji pričeb v osemdesetih letih, so prtt^dli do krize javnega statusa zgodovinarja. To je še zlasti prišlo do izraza, ko so nekateri strokovnjaki zavrnili pričanje proti Mauriceu Paponu, funkcionarju^ obtoženemu deportacije Judov. Prej omenjeni Henry Rousso je sodelotranje odklonil, ker je menil, da tisto sojenje za zločine proti dovestvu »ni moglo v enaki meri hkrati zadostiti visokim zahtevam pravičnosti, spomina in zgodovine.« Vdor pravosodja v spomin je, po mnenju Stephana Michonneauja, razkril »nezmožnost francoske družbe, da bi sprejela stroj o lastno zgodovino in posodobila swje xo'edno-te; na koncu je družba zbolela za nezmožnostjo pozabljanja.« JnU'tm zguOiiv^nskega st^fTiina V Španiji se na dnevni ravni na sebičen način meša zgodovino, spomjn in pravico v enaki meri, kot se zaničuje žrtve, padle na nasprotni strani. Zamešana sta tudi pojma komemoracije in vedenja. Kot je zapisal nedavno preminuli Tony Judt, so uradni komemorativni ekscesi le »nadomestki«, ki ne izboljšajo »našega vrednotenja in zaxresti o preteklosti«. Mešamo pa tudi pravico do spomina, ki jo imamo prav vsi, s pravico do samovoljnega vsiljevanja lažnih pripovedi drugim Danes se to kaže na pnmer v nameri, da bi nekatere ugledne bi trše franki-ste predstaxnli kot predane zagovornike svobode, ukleščene v samem jedru diktature. Po štiridesetih leöh uradne frankistične propagande na račun umrlih z ene strani, moramo biti pazljivi, da ne bi iz pozicije demokratične legitimnosti začeli posnemati nasprotnikovih najslabših strani. Demokracija je moralno superiorni sistem, ker v celoti sprejme pluralizem, tudi v odnosu do svojih sovražnikov. Tega ne smemo pozabiti. Nekaj nemoralnega in anbpolibčnega je namreč v taksnem naanu razmišljanja, ki ne zaobjame celotne realnosti in se raje odloča za pristranskost. Škodljive posledi- Kakoje mogoča sprava, ce nihče ne prosi odpuščanja in ce se vse elite, vpletene v vzpostavitev novih demokratičnih okvirov^ strinjajo s tem, da se preteklost pomete pod preprogo brez kakršnihkoli preiskav, s čimer so žrtve izenačene z rablji? ce pomanjkanja llberahie tradicije v Španiji se kažejo tako na desnici kot na levid. Prisolnost diskurza o tem, kar smo z nesrečnim izrazom poimenovali «zgodotdnski spomin«, v predvolilni agendi strank je del strategije obnove politične identitete, ki se (ob pomanjkanju drugih zaslug) baha z razkazotranjem svoje moralne su-periomostj, ki naj bi izvirala iz njenih mrtvih m njenih žrtev. Odtod izhaja neka težka politična zmota, ki je etično nesprejemljiva: demokratične institucije naj bi se spominjale le žrtev, ki jih je frankizem imel za sovražnike^ s čimer se le obrnejo strani v isti igri, zato, da bi se ta lahko končala z izenačenim rezultatom Vendar pa mora demokracja kot sistem svobošan presea to delitev, zaobjeti mora celoto in se izogniti ustvarjanju tistega, čemur sexremoirska at/torica Marie Smyth imenuje »hierarhija bolečin«. Na dru^ stani pa perverzni zakon nihala, ki usmerja strankarsko odločanje o izkazovanju časti, pozablja na velik del žrtev, ki ne pripadajo nikomur. Demokratične institucije morajo prevzeti naloge, ki so vezane na obnoxdtev spomina na nedavno preteklost, a pri tem ne smejo zapasb v propagandistične ali intervencionisdčne eks-treme. Vsakdo ima pravico do dostojanstvenega pokopa m do spominjanja svojih umrlih. Toda kolektivni spomin ni le vprašanje okostnjakov in spomenikov. Poleg konkretnih žrtev temnega obdobja obstaja se druga vrsta žrtev režima Tu mislim na primer na katalonsko kuliuro, ki seje spremenila v krvavečo žrtev drzatdjanske vojne in dolgotrajnega obdobja frankistične diktature. Španska demokracija ima na tem področju mnogo nerešenih nalog. Tak primer je recimo držatoii arhiv v Salamanki, ki je nastal po Francovi zmagi z namenom, da se v njem zberejo vsi dostopni zgodovinski vin iz obdobja državljanske vojne; ta arhiv še danes hrani številne zasebne in javne dokumente, ki si jih Katalonija že leta neuspešno prizadeva pridobiti nazaj. Kompleksnosti pjeteklosu m naloge Demokradjo moramo utrjevati tako, da poudarjamo kompleksnost preteklosti. Kompleksnost, ki jo lahko občutimo v zgodbah, kakršna jena primer usoda politika Manuela Carrasca i Formiguere. krščanskega demokrata in republikanca, ki ga je Franco ukazalustreliti v Burgosu (mestu v severni Španiji, kjer je bil med trojno sedež frankistične oblasö, op. prevj, potem ko je pobegnil iz Katalonije pred grožnjami antiklerikalnilnih anarhistov (kako grenka ironija')» ^ en primer takšne kompleksnosti: \rsem se je zdelo povsem normalno, da komuntstični voditelj S. Carrillo na predstavitvi neke knjige o republikanskih deportirancih v nacistična koncentracijska taborišča ni niti z besedico omenil načiru, kako je Komunistična paröja Španije preživele iz tega pekla obtožila sodelovanja z nacističnimi rablji, kar seje po diktatu stalinistične paranoje dogajalo povsod po Evropi. Se več kompleksnosti: ideološka prilagoditev Jua-na Antonia Samarancha, pokojnega dolgoletnega predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, enega izmed glavnih organizatorjev frankističnega športa, ki seje z leti spremenil v nedotakljivo figuro in prijatelja režimo v vseh barv. Poudarjanje kompleksnosti ne pomeni preračunljive dvoumnosti ali rdativizacije dejstev, vendar pa ne sprejema prisile shematizma. Onkraj glasnih polemik je naloga vsakega posameznika, da se sooči s st^jimi lastnimi spomini. NaJoga zgodovinarjev in raziskotralcev pa je, da rudaljujejo z raziskotranji, ki so porrebru za osvetlitev preteklosti, m postavijo vsako stvar na svoje mesto. Pri tem naj poskušajo karseda xrerodostojno določiti zgodovinsko resnico, 1q bo kar najbolj zxresta realnosti, zavedajoč se, daunajo-takokotpri v$th družbenih znanostih •tudi ideologije svoj vpliv pri oblikovanju interpretaaj, pa na) hočejo biti te se tako poštene. Zaključimo z vprašanjem: koliko generaaj se bo še moralo truditi, da bo kolektixoii spomin prenehal biti mesto, kjer pridejo najbolj do izraza nase razlike, in bo zaživel kot horizont drža-vljanske obnox^? Elias Canetö pravi, da »smrt nima spomina«. Naš spomin nas torej opominja na to, da smo zitd: izkoristimo torej priložnost in poisčimo delčke te sestavljanke, ne da bi se pri tem pobili med sabo. Ne da bi pri tem pobili nikogar. # 'V La Vinguirdia r^ Prevod Katja Pahor Dan odraslosti. Dva vidika zgodovinske pozabe na Slovenskem Skar Müi$r kraik>m, 29 oktobra, je S lov^nga be^ei^la :elc pom emDn-j obletnico. iNi caje • Knt ie vsak ^ leir • i(a mirno skopaj popolnoma ne-jpazena Tega 3ne crs 3 84 leti le ena na ven ki oao3ni man.f^stacij^ na Kongiesnem t^gu v LiuD'iani razglašena i^-dcepitev Slovenskih T3 5^strly$he monarhije Z i::K'ojitvijC' ii iesi&to'etr$ga okvira nabsburikih 5eanin lezel Sk^ ve^"ija pf'/ic v zgüS'^^viri costala lina/mpra/n^ Dojem m arza^'Ta enota v o^v^iru ks^^^federalne Države S-'-vencr-^ Hrvatov -n Srbov Dva 3neva za^em je bi>a imenovana IU3I 5 '^'venska Narr^nna via3a, cr^a v zgo aovini Kaki. to aa je za naro 3no zgo vino t ah o pomemcen 3a5um. orc^ vsako «eiu znova in zncva crezrt'^ Kje se s M vaj C razlog' za zaiostr.o 3e;$iV'i 3aje vj^/n^h cb^ •zihn cm enj?n Kveci^mu v njbnka^i v^ste Cg^ 311 o se je na ia ^sn^ skupaj 3en^m c^ z obletnico jne. ko je : Re vozove ga tekočega tra>*spontaniK« praznovanj 25. maja, nekdanjega dneva mladosti. Ne glede na njihov prvenstveno veseljasko-maskaradni zna^j, ki jih-poleg same neuradnosti - v marsičem razlikuje od prej omenjenih »resnejsih« proslav, so za ta zapis relexrantna tudi ta praznotranja. Vsem razlikam navkljub gre tudi pri dnevu nUadosb za organiziran ritual, čigar željeni učinek je vzbuditev občutka skupinske povezanosti ob osredinjenju in nanašanju na določeno »skupno« preteklo stvarnost. Gre za jasen poskus vzbujanja nostalgi^h čustev ob ustvarjanju ideaJiziranih podob določene preteklosti, kar vse sluzi graditvi kolektivnega spomina, utemeljenega na izroaJih »ljudske revolucije«, »samoupravnega socializma« ter »bratstva in enotnosti«. Prevlaoa N«'B^ja vnacfonel^erri ju^minu »Neumrlim« kot tudi na novo ustvarjerum izročilom ljudske rexrolucije bo nekaj prostora se postrečeno kasneje, poprej pase vrnimo ksplošni temi zgodotnnskega obeleževanja ter popolni odsotnosti 29. oktobra 1918 v tem pogledu. Ta dokaj kričeč pnmer diskriminatorne selektivnosti slotrenskega narodnega spomina namreč jasno razodeva tudi dve širši razsežnosti. Prva, najbolj očitna, je tako rekoč popolna prevlada obdobja po letu 1941 v javnem spominu. Druga, iz te izhajajoča, pa je zgodovinska pozaba obdobij pred tem, se zlasti tistega med leti 1918 do 1941. Ozrimo se le po imenih ulic slovenskih mest^ V marsikaterem izmed njih glavno ulico še vedno krasi ime maršala Tita, nekatera pa se lahko pohvalijo celo z njegovim spomenikom. Prestolnica Ljubljana b). Če tega ne bi preprečile »sile reakcije« v ustavnem sodišču, celo skorajda büa deležna blagoslova notre Titove ceste. No, Ljubljana pa ima kljub temu Kardeljevo ploščad, kot tudi spomenike posvečene »ljudski revoluciji«. Nadalje lahko v vsakem malo večjem kraju opazimo celo množico skromnejsih ulic • ter osnovnih iol • poimenovanih po osebnostih, povezanih z narodnoosvobodilnim bojem. Ce odmislimo neznansko steviJčnost narodnih herojev, ki kaže na to, da mora v slovenski ValhaUi bržkone vladati neznosna gneča, kot tudi vprasljitro berojskost nekaterih izmed njih, in če hkrati ljudem, ki so, tvegajoč svoja življenja v protiokupatorskem boju, priznamo upravičenost do »svoje« ulice, je se tredno samo razmerje med ulicami imenovanimi po udeležencih NOB ter onimi, ki nosijo denimo imena pesnikov in pisateljev nenavadno v korist prvih. Ce že literati, »sol slovenskega naroda«, v simbolni krajini marsikje na Slovenskem zasedajo manj xddno mesto od NOB, kako je potlej šele s politiki? Ko se človek napoti k iskanju uličnih imen, spomenikov in drugih obeležij, ki bi se nanašale na slovenske politične osebnosti pred letom 1941, se zgodovinska pozaba pokaže v \rsej svoji »veličini*. V slovenski prestolnici, kije šele pred kratkim dobila nazaj svojo Bleiv/eisovo cesto, je tako zaman iskab cesto, ulico ali trg, imenovan, denimo po Lovru To manu. Pa čeprav so zaradi tega narodnega buditelja in drzavnozborskega poslanca v 60. letih 19. stoletja njegovi nemški politični nasprotniki deželo Kranjsko imenotrali kar Tcmamen. Ravno tako Ljubljana nima Winklerjeve, Sukljetove ali Suštersičeve ulice. Se slabše je, ko se premaknemo v času naprej, v obdc4)je med obema vojnama. Tam je moč uzreti zgolj zevajočo praznino. Predsednik prve slovenske narodne tHade Josip vitez Pogačnik tako, denimo nima svoje ulice, ravno tako kot jih nimajo Gregor Žerjav, Albert Kramer, Ixran Pucelj ali Anton Korošec. Slednji je 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu prebral besedilo Majniške deklaracije, bil predsednik Narodnega tdječa Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, minister v večih jugoslovanskih vladah ter prvi {in zadnji) nesrbski jugoslovanslä ministrski predsednik pred dnjgo svetoxmo vojno, kot tudi voditelj daleč najmočnejše slovenske polidčne stranke med obema vojnama. Vse to Antona Korošca nedvomno opredeljuje za največjega slovenskega politika v prvi Jugoslatdji, zelo verjetno pa tudi v celem 20. stoletju, kar pa, kot kaze, ni dovolj za počastitev z uličnim poimenovanjem. Ne v Ljubljani in ne v Sloveniji. Lahko je razumeti, zakaj je bila skromna ulica, imenovana v Koroščet^ čast po njegovi smrti leta 1940, po komunističnem prevzemu oblasti hitro preimenovana. Malo težje je razumeti, zakaj se danes, več kot 20 let po koncu komunistične diktature, slovenska prestolnica še vedno ne more pohvaliti z Averujo, ali vsaj Ulico Dr. Antona Korošca. Poisua medvojnega i^ocMbia Kaj torej razodeva slovenska simbolna krajina, zaznamovana rueni strani z nepregledno množico obeležij NOB, vključujoč mnoge se vedno prisotne izrazito revolucionarne motive^ na drugi paz dokaj skromno prisotnostjo spomenikov zgodnejšim obdobjem ob hkratni popolni odsotnosti nanašanja na obdobje prve Jugoslavije? Vtis, kakršnega dobi nepoučen opazovalec, je, da so Slovend kot narod stopili na zgodovlnsld oder sele z narodnoosvobodilnim bojem in da pred tem, vsaj v političnem oziru, ni bilo ničesar omembe vrednega Razen set^da ječanja pod jarmi »ječe narodov» Avstrije, za njo pa »zaostale«, «polkolonialnecK in »velikosri)8ke« Kraljevine Jugoslavije. Gre za splosno amnezijo slovenske nacionalne zgodovine pred letom 1941, kot tudi zelo selektlxmo spominanje časa po tem letu, pri čemer ulice in spomeniki še zdaleč niso edini odraz zamegljenega zgodovinskega spomina. Pomnim, denimo, anketo izpred kakih deset let, v kateri so ljudje ocenjevali posamezna desetletja 20. stoletja, zančenši s 30. leti, glede na »stopnjo svobode«. Petdeseta leta so v »nesvobodnosti« (stlrideseta so bila iz ankete izpuščena) dosegla nezavidljivo drugo mesto, medtem ko je večina vprasancev na prvo mesto postavilo trideseta. Nadaljnji komentar ne bi srna/biti potreben. Nebi smel, a zdi se, daje vsemu obsežnemu delu proučevalcev zgodovine v zadnjih dvajsetih letih navkljub, v slovenski javnosb se vedno trdno zakoreninjena enostranska in popačena podoba predvojnega časa kot »temnega«, kontrastirana s «svetlocK sliko povojne dobe. Slednja je sicer vzadnjili desetletjih zadobila kar nekaj črnih madežev, a trseeno kar trdovratno vztraja. O revolucionarnem terorju med vojno in po njej, množičnih pobojih, trdih letih povojne represije, mootiranih procesih, nepratmem stanju, cenzuri, privilegijih režimske elite in »kastni« delitvi, kije veljala celo za mrtve, se navsezadnje zadnjih trideset let kar dosti govori. Na delu mora torej biti nek dejavnik, ki ne glede na jatmo vedenje o omenjenih rečeh, poraja nejevernost ali brezbrižnost do neizmernega gorja, ki ga je mnogokomu povzročil slovenski komunistični projekt. Ceš, »zločini« • pogosto po birokratsko-cinično imenovani preprosto »napake« ali »nepravilnosti« - so se resda dogajali toda dobre plati socializma in »neznanski napredek« po drugi svetoxmi vojni vseeno »prevagajo«. Tudi Če bi bila, ne glede na vse, kar nam je znano o temnih plateh prejšnjega režima, takšna drža moralno legitimna, je vseeno neustrezna. To pa preprosto zato, ker • sloneč na enostransko idealiziranih podobah s pogosto primesjo močnega emocionalnega naboja • v marsičem ne ustreza dejstvom. Utemeljena je namreč ravno v tej isti zgodovinski pozabi, katere bistvene poteze se trudi očrtati pričujoči prispevek. Ne le, da priznavanje morebitnih pozitivnih plati obdobja socializma samo po^bi ne more upravičiti črnegaslikan)a ozironupozabe poprejšnjih dob Sam način in vsebina taksnega odobravajočega obrat/navanfa tega časa, kakršen prevladuje v naiem prostoru, )e v velild meri pogojen z ignoriranjem irv'aJi nepoznavanjem zgodnjejse zgodovine. Konec letošnjega novembra so se v Ljubljani denimo odvile demonstracije sindikatov, na katerih je bilo moč videti celo paleto simbolov^ povezanih s prejlnjim režimom. Pri tem se poraja vprašanje, koliko udeležencev se )€ zavedalo, da prav te »delavske pravice«, v bran katerim naj bi demonstrirali, večinoma koreninijo v»kapitalistični« predvojni dobi m ne v socialistični. Obvezno pokojninsko, zdravstveno in lociaJno zavarovanje za delavce ter kolektivne pogodbe so vse institucije, ki so bile pn nas prvič uvedene v času Kraljevine Jugoslavije. Množica tedaj osnovanih zadrug, zJasti stanovanjskih, pa priča tudi o lem, da so Slovenci v hstem času, z^ razliko od današnjega, dobro razumeli pomen »samopomoč)«. Nujtaigija p.j cem^ Družbeni pojav, ki se v javnem govoru največkrat označuje z besedo »jugonostalgija« in ki se vsadnjih letih tako jasno israža v, denimo, že omenjenih recikliranih praznovanjih dneva mladosti, tako kaže na nereflektirano, nekritično, predvsem pa že v osnovi pomanjkljivo informirano pristopanje k preteklosti. Ni pogojen samo 2 momentom zamolčanega I er z zgodovinsko nevednostjo glede izvora, nastanka in razvoja socialistične Jugoslavije. Tudi ni zgolj posledica brezbrižnosti do revolucionarnega in državnega terorja ter alarmantno visoke mere pomanjkanja empatije do njegovih žrtev (in neobcutljnrosti do nasiljanasploh, ne glede na vršilca). Ne, »jugonostalgija« oziroma, ustr€2neje, »nostalgija za sooaJifmom« je ravno toliko, če ne se bolj, i2ra2 nepoznavanja m popačenih predstav obdobij, ki so socializmu predhodila. K temu je ireba dodali se^ da mnogo znakov kaže na to, da v resnici ne gre 2a nostalgijo za socializmom kot taksnim oziroma celotnim obdobjem med leti 1945 in 1990. Zdi se, daje ojen predmet moč locirati vreiativno kratkem obdobju socializma, ko sta se po mnenju mnogih «cediJa med in mJeko«. Četudi je morda pregrobo reči, da gre preprosto za sedemdeseta leta 20. stoletja, pa bi nedvomno teiko nailJ mnogo ljudi, ki bi s posebnim žarom pogrešali čas pred letom 1960. Tudi obravnavanje sedemdesetih let kot »zlate dobe« ni neproblematično. Najmanj, kar mu lahko očitamo je visoka stopnja selektivnosti spominjanja. Dovolj je odpreti knjigo o Ljubljani iz tega časa, pa bomo uzrlJ razpadajoče hišne fasade, Vi so zaznamovale sredisče slovenske prestolnice v tem »obdobju visokega standarda«, ali pa se preprosto spomniti, kako je bilo nekoč na delikatesnem pultu običajne trgovine prositi 2a »10 dek sira» • in jih tudi dobiti brez nadaljnjih vprašanj prodajalca, katero vrsta »sira« pravzaprav želimo Marsikdo bi na to odvrnil v smislu: »res smo biJi revni, a biii smo tudi enaki. Poleg tega je bilo sa razliko od danes stanovanj in služb za trse.« Ce zanemarimo, da se je relativno visok standard življenja napajal na tujih kreditih in bil dolgoročno nevzdržen, kar se je jasno pokazalo v osemdesetih letih, je moč taksne trditve tudi neposredno zavrniti. Prebivalci SR Slovenije ter SFR Jugoslavije niso bili »enaki« • se zdaleč ne. Ne pred zakonom (če je v nepratmem stanju laksna trditev sploh relexrantna), ne v možnostih. Družinska pripadnost, politična neoporečnost in neformalne povezave so določale karierne in druge možnosti se v mnogo večji men in na bistveno bolj neposreden način kot danes. Nadalje je bJa tudi razlika med mestom in podeželjem • ter posameznimi regijami • draslična ter jasno vidna. Stanovanj ni bilo sa vse, temveč za tiste, H so bili do njih po »statusu« upravičeni ali pa do se do njih drugače »prigrrf)Ji». Služb tudi ni bilo za vse ali vsaj ne za vsakogar» Je pares, da brezposelnost uradno ni obstajala, kar je pomenilo da je oseba brez saposHtve lahko pristala se v mnogo hujši sti^i kot danes. Ce ob goraj naštetem pomisbmosena politični red in razmere v SFRJ, za katere verjamem, da mi jih ni potrebno podrobneje opisovat), ni težko utadeti, da je pri nostalgiji po socializmu na delu zelo selektivno spominjanje. Spomin • individualni kot tudi kolektivni • se pač običajno osredotoča na pozitivne trenutke, lastnosti in vidike ter potlačuje vse tisto, kar je »moteče«. Tako je povsem normalno m legitimno, da se ljudje z določeno mero nostalgije spominjajo svojega otroštva ter mladih let in to ne glede na čas in kraj, kjer so jih preživljali. Se bolj je takšen nostalgičen odnos razumljhr pri ljudeh, ki so mladostprežh^ljali v relativnem miru in blaginji. Tudi povezat/a mladostnih spominov ter skupinskega spomina na močne države ter vodilelje ni nič neobičajnega. Josip Broz Tito in socialistična Jugosbxdja nista v tem oziru res nič izjemnega. Spomnimo se le na Avstro-Ogrsko in cesarja Franca Jožefa, katerih se je marsikateri izmed naših pradedov z nostalgijo spominjal Kar pa dela pojav »jugonostalgije« drugačen od spominjanja na srečno mladc^t je njegov močan ideološko-politični naboj in posledična agresitmost ter izključujočnost. Eno je namreč gojiti subjektivne spomine na iasCna doživetja^ ki jih nihče nikomur ne more t/zeti, in se pri tem zavedali^ da gre za subjektitme spomine. Nekaj potrsem drugega pa ogorčeno in užaljeno t/piti o »ukradeni zgodovini« vsakokrat, ko nekdo opozori na kako morda ne najbolj svetlo plat nekdanjega političnega sistema. Isvori, oblike, predtrsempa trseobsegajočnost slovenske nostalgije po sociali2mu v njeni skupinski ra^ličia so tisto, kar jo loajo od za vsako generacijo in posameznika običajnega spominjanja mladosli, ter jo mestoma tudi delajo patološko. Se najbolj potrsen opazovalec slovenske družbene stvarnosti bi težko spregledal dejstvo, da »nostalgija po socializmu« nikakor mle »hec«. Mnogi znaki kaiejona to, da dobršen del slovenske javnosti goji močno nekritična čustva do nekdanjega režima Spomnimo se le spora okoli Titove ceste v Ljubljani, nesletih anket o odnosu do Tita in SFRJ, skupinskih valjenj kamnov po pobočju Sabotina in drugod, kot tudi i^jav nekaterih vidnih javnih osebnosti. Spregledati ne gre niä vidne prisotnosti titoistične ikonograž je v popularni kulturi, v i^delloh glasbenih skupin ter nenazadnje po zidovih slovenskih mest. Pri tem ne gre za kako avtentično provokativno uporniško drzo, temveč prej za konformistični mainstream, čigar podmene so dobičkonosnost (za prodajalce te »nostalgije«), kolektivizem in mestoma tudi agresivna drža do »ne-naših«. Ce se sedaj povrnemo se k »obujeni« praksi praznovanja 25. maja, velja podab nekaj dodatnih opomb. Za razliko od »balkan žurov« v 90. letih tu ne gre za alternativne oblike druženja s poudai^eno kntično noto nasproti pretdadujočemu stanju duha, predsodkom ter kulturni zamejenosti v Času »poosam osvojit vene evforije«. Ne glede na morebitno samorazumevanje častilcev lika in dela tovariša Tita kot nekakšnih »upornikov«, praznotranja dneva mladosti nikakor nimajo funkcije razbijanja zakoreninjenih predsodkov in kalupov, temveč, nasprotno, služijo zaklinjanju k še kako zakorenmjenim mitom. Mitom, ki • kot kaže • v slovenskem občestvu žal nikdar niso bili resnično preseženi. Enako kot slovenska politika tudi razmeroma velik del slovenske družbe do sedaj ni uspel izraziti jasne odpovedi izročilom komunističnega projekta in to tako v njegotd »revolucionarni« kot »režimski« razsežnosti. Ob umanjkanju jasne in enoznačne c^sodbe revolucionarnega terorja med drugo svetoxmo vojno in po njej ter na tem terorju utemeljenega represivnega režima Slovenija ni zmogb preiti skozi fazo katarze, po kateri bi na ta del zgodovine bilo inoč pričeti gledati z resnične neobremenjene dbtance in bi praznovanja dneva mladosti morda lahko celo resnično imela naravo sheca«. Preko vsega, kar je bilo povedano do tu, je moč priti trsaj do delnega odgotrora na vprašanje po vzrokih za odsotnost 29. oktobra v slovenskem jatoiem spominu. Moment zgodovinske pozabe, ki je na delu v tem primeru, je dvojen. Na eni strani se kaže v nepoučenosti, bhko bi dejali celo »amneziji«, glede zgodovine pred letom 1941, na drugi pa v osrediščenosti na čas po tem letu, kije obenem zaznamovana z tosoko stopnjo selektivnosti spominjanja. Kar se tiče vzrokov za obe obliki pozabe, ne bi želel dajati dokončnih dogovorov, nedvomno pa jih gre iskati v 45 let trajajočem totalitarizmu, ki na duhovni ravni ni bil tako mehek, kot se morda zdi. Slutiti je, daje, ne glede na občutno manjšo mero represije v svojem zrelem in poznem obdobju, jugoslovanski totalitarni projekt biJ pravzaprav uspešnejsi od ostalih t/zhodnoetropskih. Uspelo mu je namreč poškodotrab, popaati, v določenih oarih celo uničiti zgodovinski spomin. Vse to pa kaže tudi, da se v duhovnem smislu leta 1991 ni izvršil prelom s komunizmom, temveč prej z Jugoslavijo. I2 tega razloga je govorjenje o »jugonostalgiji« v primeru ^titofilije« še tolikanj bolj neumestno. Morebiti pa bo Slovenija nekoč preko »odkritja« 29. oktobra poleg izgubljenega spomina našla tudi svoj »dan odraslosti«. Pozaba, o kateri je spregovoril ta prispevek, je namreč ena izmed pogbvitnih okoliščin, ki omogočajo stalno prikrajanje zgodotane in njeno izrabo za potrebe dnevne politike. To pogosto rada počneta oba glato^a politična »bloka« in s tem perpetuirata ter stopnjujeta ideološko razdeljenost naroda. »Letroftin^esno« politično pozicioniranje je pri tem, oropano vsake prax^ vsebine, zvedeno na pozitiven oziroma negatixren odnos do NOB in deloma tudi prejšnjega režima. Le vztrajna zamegljenost pomembnih vidikov narodne zgodovine daje politikom možnost, da brez večjih pomislekov izjavijo denimo, da je bila rdeča zvezda »simbol okupatorske armade«, da so bili protikomunisti »narodni izdajalci«, ali pa da je TIGR-ovo >projugoslovanstvo« z vidika domoljubja moč razumeti kot nekaj problematičnega. K temu, da bo preteklost resnično postala preteklost, lahko tako odloalno pripomore le iskreno, vztrajno in sprosčeno soočanje z njo. Samo prek preseganja pozabe bo pretirana obremenjenost z zgodotdno, ki tako nevarno zastruplja politično in obče duhovno ozračje v današnji Sloveniji, morda kdaj odpravljena. * Pozabljeni Tržačan z Ulice Deila Zonta številka 3 o emej LetnarCernic srn-i cornan v^i hi^ "rnfnin in sd-jS« Dnih mprnikO'/ np^^arriK'^ vse p^^vecpogosto cu-zabja^ v na i^si? irme 3 ^jin k' se ^"'So uKiomii loiahtansiicn m ide^i.'jgija^ zrtvv.ali :a ^luve •^sivo le^ d^^ukrat c^i I Ti p^'av^no ne $?m •• sv^je pi^kii:ne c^ti temv-^ ^ tu Tri jobrsn^ .le I svojega zivijenia T is^in. ki so :v/eii i-^ v'^zionarskn zagcvar a.i ^jin^^ a se Don^i ;a le v^e 3noie v tasjh k. j^m rij.i ori naMi;nj?ni N e kalen %o upogni^ Ii h^ti?eni;o m se pniag-^ :i h n..vami. Totalitarna oblast je Furlana aretirala med opravljanem funkcije dekana, tako da je bil s fakultete odstranjen na skrivaj. Pravi namen aretacije je biJ obračun z Borisom Furlanom kot polilič-nim nasprotnikom, cilj pa njegova (izična odstranitev. Sončnega poletnega dne konec julija 1947 se je veliki dtro rani Okrožnega sodisča v Ljubljani začel montirani sodni proces prob petnajstim obtoženim (t. i. imenovani Nagodetov proces). Na Tavčarjevi ulici so postaxnli 2TOČnike, tako daje proces odmetraJpo celotnem ljubljanskem središču. Prijeti so bili obtoženi delovanja zoper jugosloxransko oblast. Med obtoženimi je bil tudi profesor Boris Furlan. Obtožnica mu je tudi očitab, daje kot prtd pretredel Živalsko farmo v sloxwščino. Furlan je bil eden izmed treh prijetih, ki so jih obsodili na smrt. Kasneje so mu kazen znižali, a je v samid kljub temu preživel štiri leta. Po osamosvojitvi in procesih demokratizacije leta 1991 je Vrhovno sodišče RS Nagodetov proces 02načilokot namišljen, saj je temeljil na lažnivih obtožbah. Po obsodbah na Nagodetovem procesu je senat Univerze v Ljubljani 19. avgusta 1947 sprejel sklep, kjer »z ogorčenjem obsoja zločinsko delovanje dr Furlana Borisa in ing Kavčnika Leona v zavesti, da so 2a take zločine potrebne in pravične kazni. Senat bo podt^jil svojo budnost, da se taki skodljhd elementi ne bodo mogli več ugnezditina tleb najvišjega znanstxrenega zavoda in poziva tres profesorski zbor, vse pomožno in upravno osebje ter vse slušatelje Univerze k največji čuječnosG v svojih vrstah» (J. Kranjc, »B. Furlan kot profesor in dekan PF v Ljubljani v dokumentih univerzitetnega arhiva in zapisnikih fakultetnega sveta pravne fakultete«, v P Vodopivec, U^oda shvtnsidh demch'cticmh v. Slovenska matica, 2001, stn 137). Dandanes po toliko letih ni dvoma, daje šlo za jav- no ra2kazovanje mod totalitarnega komunističnega režima na vrhuncu svojih moči. Furlanu njegova življenjska usoda ni dopustila, da bi v polni meri razvil svoj opus. Kljub temupaje objavil vrsto praxrno-fi-lozofskih del, ki so še vedno aktualna v slovensld pratmi stroki. Poleg Leonida Pitamica je bil pravzaprav prvi, kise je na Slovenskem resno ukvarjal s filosočjo prava, daje napisal vrsto razprav o političnih mislecih in filozofih (B. Croceju, Anatolu Franceu, T. G. Masaryku). Poleg tega, da je pisal v slovenščini, je pisal tudi v srbohrvaščini. Furlan je z Vilfanom osnot^l Pnrvrti wtniA:, eno prvih slovenskih strokovnih revij o teoriji prava, in lo v času, ko je bilo vse, kar je bilo slovenskega na Primorskem, na udaru. Nit njegova delovanja je bilo iskanje pravičnosti, kise po njegovem »najde, ne pa ustvarja« (B. Furlan, ProWem rea]rtosti pmvd. Pravna fakulteta, Cankarjeva 2aložba {uredil M. Pavcnik, 2002, str. 81). Furlan je še zapisal, da »če pravu ni dana absolutna ra-aonalnost, mu je tem bolj potrebna relativna, po b^aju in času omejena razumnost. O kakem pravu višjega reda, brezčasno veljavnem in ne po človeku ustvarjenem • ne vemo ničesar» Ker je praTO ustvarjeno po človeku in za človeka, ne more biö govora o samobitnosti pravnih xo'ednot, ki bi veljale neodvisno od člotreka« (B. Furlan, Problem reolnosti priva, str. 102). Vseskozi pa je zagovarjal demokratioie vrednote. V razpravi o Masaryku je tako zapisal, da »v demokraciji ni moč indeferentizem {...), kajti demokracija pomeni akbvno sodelovanje vseh pri upravi in pri držat/ni poliöki. Driaxra ni več en sam človek, pač pa vsak in vsi, demokracija je država iz ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo. Zato predpostavlja t^esplošen interes za njen razvoj in za njeno neprestano izpopolnjetranje.* (»Politični nazor T. G. Masaryka«, v B. Furlan, ProbUm reobxcfsdproM^ str. 215). V isb razpravi lahko posredno preberemo tudi zametke njegove ideje o pravici do samoodločbe majhnih narodov. Tako je utemeljeval, daje »samo v unit^rzalno izvedeni demokradji tudi majhnim narodom priznan prostor na soncu» ter, da imajo »vsi narodi, ne samo treliki pravico do samostojnosti, vsak narod sme na svoji zemlji biti svoj gospod« (»Politični nazor T. G. Masaryka«, v B. Furlan, Proi/em re^}!ncfsTipravo, str. 216^217). Kljub temu, da si je vseskozi prizadeval za pratdčnost, sam te s strani totalitarne oblasti nikoli ni bil deležen. Izstopa dogodek 12 novembra 1953, ko so ga pripadniki mladinskega krila jugoslovanske tajne policije ugrabili iz njegovega stanovanja v Radovljici, ga naložili na samokolnico in ga odpeljali do reke Save, kjer gaje množica poskušala utopiti v Savi. Rešila ga njegova druga žena. Furbnovo srce, s katerim je imel zdravstvene težave, se je po tem dogodku še poslabšalo in nekaj let po tem je profesor Furbn preminil. Kljub vsemu je Furlan skozi celotno življenje obdržal kritično držo do komunizma, tudi med dolgotrajnimi zasliševanji s strani totalitarnih preiskovalcev, in zagovarjal ideje o demo-kratizaciji slovenskega oziroma takratnega jugosloxranskega prostora. V zadnjih letih življenja se je obsežno posvetil prevajanju. Kljub temu, da jih je zaradi pritiskov preživel bolj osamljeno kot ne, prijateljev ni izgubil. Na njegovem slovesu so se ti zbrali v velikem številu, pridružili so se jim tudi poklicni kolegi, kot je zapisano v arhivih Udbe^ ki je Furlana spremljala vse do smrti. Boris Furlan, navkljub težkemu življenju, polnem krivic ali prav zaradi njihovega preživetja, ostaja med nami ne samo kot pravno teoretični strokovnjak, temveč predvsem kot pokončni človek. ^ Kratkovidnost in pristranskost slovenskega kolektivnega spomina primer Angele Vode PolonaSitar Kukkljvni scomin je ;:jemn'i selektiven, saj ga ra-rnamufc cozaba :enin :Jcgc m jpominfarje 3rugih, ha/ ustvaqa speciticno pa 3tjDo pieisKlosii P-i^ iiii:na cbiast sr v53no jemlje pravico do razhcnin vre-jr.jjen; m prikarcvanj d^wbenega spomina in pozabe, pn čemerv nekaterih obdoDjin posega v 2gc li^vrsKe bolj ^ncenzivnu t^t v orugm, iNar $e pn nas naj-D"Bo$ie{e aogaja i pcl.ticnega rastmi pru;^ =1 izjemno nazoter, cnme'. ki jasno o3ra:a linam^kn PvV :nnega scom njanja in pr>zaoi;arja, je pMmer Angeie Vv3e. rojene leta ki ji 3u ^anes ni$ j posta^ v t^l- spomenika, j^ pa o^eh-Aečena Ka/ v eh l'^ ih Angoli je pred 2. svetovno vojno ves čas javno delovala. S predat^nji in pi$anjem se je bonJd 2d enakopraxmost žensk, zapratncnejso družbo m proli fašizmu. NjenideaJizem, čut za socialno ogrožene, borba za žensko enakopravnost in hkrati ludi nacionalno osvoboditev, so bile vrednote, ki so )o najprej vodile med sociaJiste in nato komunisle. Javno je grajala pakt o nenapadanju med Hitlerjem in Stalinom leta 1939, $ čimer $ije prislužila izključilev iz Komunistične parti)e^ in tudi sicer )e imeb vesčas pomisleke o njeni nezmotljivosti. Med vojno je bila zaradi svojega aktivnega političnega zavzemanja za pravice Slovencev več mesecev zaprta v italijanskih zaporih, kasneje pa je bila internirana v nemiko koncentracijsko taborišče Ravensbruck Po vojru je bila leta 1947 na Nagodetovem procesu obtožena narodnega izdajstva in obsojena na dvajsetletno zaporno kazen. Izpuščena je bÜa po šestih letih, leta 1953, vendar so ji btle odvzete vse državljanske pravice, doletela pa jo je tudi trajna prepoved pravice do dela in lastnega zaslužka. Vsemu navkljub je dočakala visoko starost. Nekega dne se je pri svojih 93-ih letih odločila, da je živela dovolj dolgo, zato je pospratdla stanovanje, razdelila svoje skromno imetje, se poslovila od bližnjih in potem prenehala jesli. Po mesecu dni se je izstradala do smrti. Na mestu je seveda t^rašanje, zakaj nam je bila Angela do sedaj povsem neznana. Prvi in edini javni nastop po vojni je imela leta 1982 na nadonalnem radiu, edini intervju z njo pa je naredila Francka Buttalo zaNoi^ revije leta 1934, prav tako pa je o njenem življenju v S/ovenstem biografskem leksikonu leta 1986 izšel kralek Članek Mace Jogan. Angelo je po več kot desetletjih molka v javnosti prva znova obudila Mirjam Miharčič-Hladnik, ki je ob koncu dexretdesetih let prejšnjega stoletja pripravila izdajo treh Angelinih knjig. Decembra 1995 fe Mirjam na kulturnem večeru v Novem mestu prvič spregovorib o njej in čeprav so prisotni takrat le debelo gledali, ker še nikoli niso slišali zanjo, danes ni več tako. Leta 1999 je bil njej v spomin v Ljubljani organiziran enodnetmi posvet, na podlagi katerega je iziel tudi zbornik razprav. Založba Nopo revija je decembra 2004 predstaxnla natisnjene spomine Angele Vode z naslovom Strici spomirj, največ pa je do danes o njej napisala Alenka Puhar. OUUnit^v * - v SOJv^ cim ^^^flijSU-^ •VC.kuflU Zakaj je bila Angela Vode ponovno obujena ravno v današnjem času? Danes se o njej namreč ogromno pise in govori. Prisotna je m?ac€hcohx, kjer lahko stisneš gumb »všeč mi je*. Spomladi seje v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani odvilo predatranje na temo njenega življenja in dela. O njej se snemajo tudi filmi: SkritispomiriAr\gt\e Vode (2009) in Odkrrvanjakriuga spomina A/^geU Vede {2011). Pišejo se časopisni in spletni Članki, tiskajo se njene knjige: Značaj in useda (1999), Spomin in pozaba (2000), Skriti spomin (2004). Res je, da je bila Angela ena izmed najbolj znanih feministk in borka za pravice slovenskega naroda, vendar pa ni biJa edina borka za pravice žensk pred drugo svetovno vojno, saj so se njene sodc^nice tudi ukvarjale z t/prasanjem spola; kljub temu je danes Angela v medijih predstavljena kot pionirka slovenske feministične misli. Predpostavka o tem, ab je bila Angela res prt/a slovenska feministka, je setreda vprašljiva. Kaj pa Zofka Kveder, kije že leta 1900 izdala knjigo Mtsterij une, v kateri je izpostavib nasilje nad ženskami v zakonu in v svojem času tudi naletela na ogromno neodc^ravanja? Kaj pa Elvira Dolinar, ki se je rodila pet let kasneje kot Angeb in velja za eno prvih žensk, ki je v reviji S/ope^ia izpostavila žensko vprašanje^ Bila je učiteljica, publicistka m ena prvih feminističnih at/toric, kise je bordaza večjo prisotnost žensk v jaxmosö. Podobno kot Angelo so rudi njo v katoliškemu časniku Slovenec sramotili, njeno pisanje pa ni bilo po godu nib liberalnemu Siovenskemu naroda. Ker je bila ves čas deležna napadov zaradi pisanja, se je po prenehanju izhajanja revije Shvenkß Elvira umaknila iz jaxmega življenja, tega pa Angela ni nikoli storila sama: iz javnega življenja so jo namreč umaknili drugi. Angela se nam v času izpred druge svetovne vojne kaže tudi kot kontroverzna osebnost, ki sije s svoj im pisanjem požela odmevne kribke, tako pozitivne kot negativne, dejstvo pa je, daje bila zelo poznana osebnost, prisotna v javni sferi, saj so jo pred drugo svetovno vojno poznali vsi izobraženi Slovenci. Leta 1938 je izdala za tiste čase izjemno oilmevno knjigo Spo/ in usoda^ v kateri je opisala družbeno konstrukcijo spolne identilete ženske, izpostavila problem nezakonskih otrok, opisala pa je tudi problem prostitucije. Po izidu drugega dela, v katerem obravnava družbeni položaj ženske m moralno bedo zakona, je bila deležna kritik predvsem s katoliške strani, saj je bilo pisanje o enakopravnosti moža in žene v zakonski zvezi preveč kontroverzno za cerkveno doktrino. V plenumu OF je nastopala kot voditeljica naprednih žensk in bila znana kot zaprisežena in razvpita anbklerikaJka. bJjena samosvojost in upornost se kažeta tudi na temle primeru: ko je bila sredi tridesetih let povabljena na predavanje v Sarajevo, je napovedala zelo nedolžen naslov, kije obetal, da bo predavala oženi in miru, trendar pa je dejansko govorila o preteči nevamosb nacizma in o Hitlerjevih grožnjah, zato jo je moderator ves čas prekinjal ^ Naslednje predavanje so ji seveda vnaprej pregledali m cenzurirali. Angela je v sodobnem medijskem diskurzu postala zares prisotna, ko je aprila 2009 TV Slovenija premierno zavrtela him Angelo Vode, Skriti spomin pod režisersko taktirko Maje Weis, ki je skupaj z Alenko Puhar in Ano Lasic napisala tudi scenarij. Angelo je upodobila Silva Cusin, film pa je posnet po resničnih dogodkih iz njenega žitrljenja, ki jih opisuje v svoji knjigi Sfbitt jpo^m. Film tako v prvem delu pripoveduje o njeni borbi za ženske, delavske in narodne pravice, kjer lahko kmalu spoznamo njena idealistična prepričanja, ki so jo pripeljala v nacisbčno taborisčein vkomunisbčni zapor. Večji del filma se potem osredotoca na trpljenje in knvice tistih, ki so v nekdanji Jugoslaviji mislili s svojo glavo, in na represijo v njej. Film smo t/zeli pod drobnogled, ker je povzročil različne odmeve in ocene lika Angele Vode. Zanimiv prikaz odzitrovje bilo moč najti s prebiranjem spletnih člankov in spletnih forumov,' zato bomo s pomočjo analize diskurza pod drobnogled vzeli nekatere izjave, ki zrcalijo različne recepcije filma Pri tem nas bo zanimala recepcija gledalcev in odzivi, ki jih je film sprožil v javnosti. V grobem bi lahko odzive razvrstili v dve večji skupini. Prtra zajema tiste, ki vidijo v Angeli žensko z žalostno usodo in moralen vzgled ter ne vsebuje političnih konotacij, zato bi ga lahko poimenovali «apolitično-moralni diskurz«: driiga skupina pa je povezana s političmm obujanjem spomina na Angelo, pn Čemer obiskot^ci spletnih forumov zavzamejo eno izmed dveh pozicij, zato lahko ta diskurz označimo za »pozicijski«. Prvo stalisče zavzamejo bsti, ki menijo, daje film manipulacija, drugo pa tisti, ki menijo, daje film o Angeli objektiven in 1 Le tft 1935 p^A^I pTf ds«dn(k ^u^ilovftTisk« vüd« Mil^n S^jjdifvoyv<. ki skupft) ^bos^nsVo (JMO) m Kdtošc^vo Slovefuko ^tnnk^ (SLS) ^bkov^l vsf drljvno rjdiX^no zftjednico (Jl^). bilj n^klof^^fVft nast^cut^ri ru nML$ticfvo Nemo^ 2 V jnaJiM^o zftjeh ^lHni (orujm. kj m pod fpletfnn>i čljnVi ecv recf cuij^m). ki se lunalA^o Aln> o žfv))en|U At?^)« Vod« V n^^ve^j) met) grv ZJ forun>e, ki m c\dv<2uie)0 tia pnspevke. obfftvlj^cv« nh interjktfvixcD n>edi)skecD poriaJu RTV SLO» pnv tdko pi tud) zt druge (orun>e« kot ru^ Vfikj Polil^cu ^veV nt fpk tni povfzdv? Me^Owroet ObiskDviJo sc glede nft svo^ poluicno rul^o osmeriene r€smčen prikaz živl)en)4 v komimiscičnem siscemu. fiP'J -r^geiS J STrii. M T rri. igl«0 Tako v splčtnih člankih in recenzijah (Uma, kot tudi v izjavah obiskovalcev spletnih forumov, je moč 2a^nati apolitično percepcijo Angele Vode, kt nastopa kot oseba, ki )e lahko vsakemu u vzgled. Ali kot pratn eden izmed obiskovalcev; To je zgodbe o človeški usedi, ne vplet^jpno pcHtikf po nepotrebnem cb omembüh rtzimiy)^. Cmno}€dčjsOH>,knjv^€zmorčchv€k. V »apolitično-moral ne m diskurzu« )e Angela dojeta kot ra2gledana strokotrnjakinja^ mtelektualka, svetovljanka m predstavlja zgled napredne^ moderne žeti$ke. Predstavljena )e kot nevarna in trdna osebnost^ ki misli po svoje in je nezlomljiva ler kot oporečnica, ki seje bo)ivsak totalitarni sistem Predstavlja »človeka za trse čase«^ ker hodi po sredinski poli, pravtakopa je pogostoaktoalizirana kot zgled poštenosti, zato komentatorji tndijo ta film kot pomembno pričevanje, ki zahteva spoštljiv spomin in opravičijo u krivice. Obiskovalci spletnih forumov menijo, da film govori o posameznikovem padca v kolesje sistema, ki se je izrodil in oddaljil odideaJa, v katerega je ob vstopu vanj verjel. Film torej po njihovem mnenju ne kritizira partizanov in Osvobodilne fronte, ampak posameznike, ki so vzeli usodo drugih ljudi v svoje roke ter si prikrojiJi sistem in resnico. Poudarjajo^ da ob omembah režimov ne smemo po nepotrebnem vpletati politike, ampak se moramo zgražati nad tem, kaj vse zmore človek • mučiti in ubiti svojega brata Prav tako nam lahko njena zgodba služi kot opomin, »ki zahteva kvečjemu spostljiv spomin in opravičilo, morda celo samoizločitev ljudi, ki bi tudi danes na področju javnega vse naredili za položaj, oblast, denar«. PciMiCTi'^ipofTiina na ^ngeio voce Poleg »apolitično-moralnega diskurza« je v precej večji meri prisotno tudi politično obujanje spomina na Vodetovo. Obiskovalci spletnih forumov v trečini primerov namreč menijo, da je v filmu o Angeli prisotno mnogo političnih konotacij. Znotraj tega diskurza izstopata predvsem dve poziciji. Prvo so zat^eli tisti, ki menijo, da je (aim zlorabil Angelo kot osebo, saj je protagonistka prikazana kot sinonim za to, daje bil celoten političen sistem, v katerem je živela, slab, druga skupina pa zastopa pozicijo, da je ftlmoAngeliobjektix^ prikaz dogodkov in resničnega življenja v komunističnem obdobju. Film je bil projekt javne televizije, ki je s proračunom vec kot milijon evrov stal dvakrat vec kot vsi ostali programi TV Slovenije v celem letu, njegov nastanek pa je biJ po mnenju mnogih »kulturnobojno« naglaien. Stališče TV Slovenije o tem, zakaj so film sploh posneli, je bilo, daje dolžnost javnih ustanov v demokratičnih družbah soočati ljudi s pomembnimi nacionalnimi temami na čim bolj verodostojen način. Film naj bi tako odražal premalo znano dobo in hkrati prispeval k občemu znanju sodobne družbe. Zgodbo o Angeli vidijo nekateri obiskovalci forumov v kontekstu aktualne politike kot močan udarec slovenski levici in opozarjajo: Danalnja detnicü rtimn rtohenč prmnce zlorabljati nj^rte usode za pritlehno prop(^gartdno manipuliranje. Tem obiskovalcem forumov se zdi sporno tudi financiranje filma, ki temelji na denarju davkoplačevalcev: Srarf\ota, da odhajajoča helogardjstUna vlnda meet stran n^jš dmfkoplacevahkt denar za taksne ne^jmno^ti, ki ticer koristijo eni politični opcijiy škodijo pa drugi. Se trečj film o grozljita usodi Angele Vode naj bi vseboval isto logiko, kot razkazovanje posmrtnih ostankov. Cefovecerm ftlm o grozljivi usodi Angele Vode, kt to ga posneli po njenih spominih, je načeloma povsem tstt logike kot razkazovanje posmrtnih ostankov hrvašlčh ustasev iz Rova Barbara. Obiskovalcem forumov, ki so izražali taksne pomisleke, se ne zdi naključno, daje film nastajal v času volilnega boja/ zato vidijo Angelo kot osebo, katere nesrečno zgodbo poskušajo Na eni strani imamo komentatorje^ ki razumejo film o Angeli Vode popolnoma apolitično^ saj v njej vidijo oseho^ kije lahko vsakemu za vzgled, na drugi strani pa tiste obiskovalce spletnih forumov in avtorje člankov, ki v filmu vidijo politične konotacije in se poslužujejo »pozicijskega diskurza«, pri čemer je med njimi prisotna izrazita polarizacija. Kj drijvcvccb^nkih vohtvaJ) Ifta 2006 so Slcvtiuko dcmckfjtsko strwk^o (SDS) nepn^^kovftn^. U^üb ugodnim rv^skm rdriskjvajTV. ptt* Kitali So^ega diskurza«, pri čemer je med njimi prisotru izrazita polarizacija Delno odgovomostza tako močno polarizacijo, ki naslaja zaradi »pozicijskega diskurza«, iahko pripišemo tistim, ki se poslužujejo »apolitično-moralnega diskurza«, saj ne premorejo konstruktivne kritike tn argumentov, s katerimi bi lahko omejili ali zmanjšali intenzivnost pobrizacije pri tistih, ki film dojemajo politično. Tako imamo znotraj skupine, ki v filmu vidi politične konotadje, na em strani tiste, ki menijo, da zgcn^a o Angeli v fiimu ni reprezentativna, saj služi političnim ciljem (z njo se ustvarja vtis, da je bil celoten komunistični sistem slab)^ karti obiskovala forumov in avtorji Člankov oznaajoza manipulacijo in posploševanje, pri čemer pa ne zanikajo, da se je Angeli v istem političnem sistemu zares godila krivica. Moti jih predvsem to, kako film prikazuje določena dejstva iz njenega življenja, ne nasprotujejo pa prikazovanju tega obdobja. Opozarjajo, da film o Angeli Vode ni edini, ki prikazuje represijo komunističnega sistema, saj smo si pred njim že lahko ogledali film Otroci s Petrička. Menijo, da taksni filmi mečejo slabo luč na žhrljenje v komunističnem sistemu in zahtetrajo, da se za uravnotežen prikaz zgodovine v filmih upodobi tudi grehe domobrancev in ostalih protikomunističnih skupin. Ti obiskovalci forumov in avtorji člankov menijo, da film o Angeli, kt se osredotoča na prikazovanje trpečega žitdjenja v komunizmu, služi v korist eni politični opdji na škodo druge. Prav tako opozarjajo, das tem, ko fiJm prikazuje Angelo kot junakinjo, ki je komunizem pokazala »v pravi luči^^, ne poudari dovolj njenega kritičnega odnc^do političnega klerikalizmain Katoliške cerkve, s čimer potisne v ozadje njena stališča, prav tako pa zanemari njen levičarski aktivizem. Na drugI strani imamo znotraj skupine, ki vidi film o Angeli Vode v pohtKnem kontekstu, tiste obiskovalce spletnih forumov in avtorje člankov, ki nekritično receptirajo filmu o Angeh in ga imajo za resmčen m objektiven prikaz dogodkov, saj po njihotrem mnenju pnkaže komunizem v pravi, brutalni luo. Predlagajo, da bi se film predvajalv šolah za izobraževalne namene. Ta skupina ne ločuje med zgodovinskimi dejstvi in njihovimi interpretacijami, saj film dojema nekritično in meni, daje bil celoten komunistični sistem slab. Zaradi pomanjkanja objektivne distance posplosuje represijo komunističnega sistema, ki je prika^ana v filmu, na celotno obdobje, saj nekritično predpostavlja, da so vsa obdela znotraj komunizma vsebovala enako visoko stopnjo represije. u fiaiaj h sc^irrnfiu^ Angelina prijateljica Mojca Prinčič je dejala, da je bil ravno značaj tisti, ki je Angeli nakopal toliko težav z oblastjo; sama pa dodajam, da sta ravno njen značaj in osebnost tisto, kar jo je danes obudilo iz zgodoidnske pozabe. Angelo je namreč zaznamovala odločnost, nekonformizem, t/ztrajnost, pogum m sočut)e do sočloveka, zato je bila danes obujena tudi zaradi svojih značajskih karakteristik in osebnostnih potez, kot so načelnost, pogum in raznt cut za sočloveka. Ravno s temi pridevniki je portretirana v medijskem svetu in nam v sodobni družbi služi u svetel zgled. Res je, daje že dobila filmski spomenik, pravzaprav kai' dva, a na tistega irelikega in bronastega v srediscu Ljubljane, še vedno čaka. Moramo namreč vzeti vo^ir dejstvo, da so spomeniki konkretna manifestacija kolekövne družbene zgodovine, z njihovo pomočjo pa ne omogočamo le, da zgodovina postane vidna, ampak ustvarjamo točno določeno reprezentacijo zgodovine v družbi. In če se le bežno sprehodimo po nasi prestolnici, potem nam hitro postane jasno, daje slovenska skupnost izjemno patriarhalna, saj so ulice, trgi, letališča in ceste le redkokdaj poimenovane z imenom kakšne pomembne ženske osebnosti iz nase zgodovine, s čimer se vzbuja občutek, kot da jih sploh nismo imeli. Poimenovanje javnega prostora je namreč irednovpeto v različne politike mc^a. V središču našega glaimega mesta ne moremo najti ubce ali trga, poimenovanega po ženski, kar nas lahko resnično skrbi. Toda v nasi zgodovim imamo vendarle toliko izjemnih žensk, ki so kljub sovražno nastrojeni okolici pokazale svojo izjemnost v vseh družbenih sferah. Angela seje skupaj z mnogimi soborkami zavzemala za praidce žensk, narodne pravice Slovencev in za bolj pravično, socialno druibo, a sodoben zgodovinski spomin do njih zal ne seže, če pa ze, pa jih izrabi za politično orodje, kirazdružuje ljudi, kot je razvidno v primeru Angele Vode. • Vzpon zdravniške avtoritete lan Kelher Poraba je sestavni :nanosii lahho bi lem u rehh lur^i tarv'Of a m?3 njioiaje pomembna razlika j s seboj n-jsi rast. rav€3anj€ )mogoča prznance 'n preseganje lastnjh intaku krvcr») listanco 3o trenutne Po:aDa nasprotno, na^^eaeno onknva a^i vsaj izknvija. sai ima i/ lem konst DnjzC^no kon^t, kise o3rara v idngsih mocj in Ch)ju 2a rnerprjtac^jo rea^nu^sii Me^tomi :na-nnstmi se posece^ izstopa n^elicina An^iofTiija in «pistemofcsk< prerriiK Vektorska oziroma dogodkovna zgodovina, kj izpostavlja 120-brana znanstvena odknlja, nam namreč ne poka^, kako je do rdzbčnih epistemoloskih sprememb {mejnikov) v medicinski 2nanosti ^ploh prillo. Pozablja se na različne družbene prakse, ki so te spremembe ponaenabno sooblikovale in so njihov kontekst Korak naprej k dopolnjevanju vektorske ^godo^^ne (1 tem pa tudi kolektivnega spomina ali pozabe) predstavlja t. i. nova ^godovina. Ta zapolni vsaj del vrzeli, ki jo poseduje do-godkovna zgodotdna Kol je v svojih delih utemeljil francoski hlozoi in zgodovinar znanosti Michel Poucault, je za zgodotd-no medicine pomemben neke vrste »medicinski obrat», rez v medicinski epistenaologij). To novo znanje je, kot pot/zema Simon Sinclair v delu M^iirt^ Doctors* Art InsTitudonalApprenttctshtp, temeljilo na anatomiji, kije v temeljih spremenila klasifikacijo bolezni, m patologiji, ki je s posmrtno obdukcijo raziskovala trupla boinikov. Zahodna tradicija anatomije je počivala na t. L anatomski metodi (kar povzame vse od anatomije do fiziologije), ki temelji na predpostavki, da vec kot nekdo vt o strukturi, bolje tudi razume funkcijo. Searanje je tako predstavljalo metodološko orodje hinkcionalnih anatomov. Od 13. stoletja naprej so v kontinentalni Etaopi secirali trupla z namenom, da bi odkrili vzroke epidemimih bolezni in v primeru osumljenih zastrupitev. V14. stoletju so iztrajali secira-nja (udi zato, da bi se uali oziroma potrdili anatomske teorije zgodnejših zdravnikov - in ne zato, dabijih preizkusili ali iskali nova odkritja. V prvi polovici 16. stoletja paze zasledimo prve skeplicizme, ki dvomijo v zgodnejše teorije, ki so dominirale stoletja. S pomočjo seciranjse je tako začela razvijati anatomi- ja, z njo pa tudi fiziologija, kirurgija in patologija • neuspehu je namreč sledil posmrten pregled, ki je omogočil identifikacijo napak in posledični popra trek; kar so naili pri posmrtni obdukciji so namreč povezovali s simptomi, ki so se izražali pn bolniku za časa življenja. Taksna osebna dejanja in njihovi rezultati, ki so le delno vidni celo dobro pozicioniranim opazotralcem, so postale dd osebnega repertoar ja fizičnih tehnik izvajalca, ki se lahko učj iz svoji dejanj in jih izboljša. Samo kirurg je bil Östi, kije vedela kaj je naredil, in je poznal posledice svojega dejanja. To je vcnJilo do nove oblike posebnega osebnega znanja in izkušnje^ kj vključuje tudi preiskovalno, ne zgolj terapevtsko dejanje • dejanje, kije usmerjeno v dosego praktičnega rezultata, spremembo, ki koristi bolniku, prakso odgovornosti. Anatomija je tako omogočila epistemološki premik. Foucault poudarja, da se je z novim znanjem, ki je izviralo iz anatomije, odnos med bolnikom m zdravnikom radikalno spremenil, in daje taksno novo epistemicno znanje osebno in pridobljeno posebno z opazovanjem prejšnjih skritih vidikov; predobsto-ječe akumulirano znanje, ki je prav tako temeljilo na opažanju, pa se je nadalje akumuliralo po enab poä. A ni le pogled tisti, ki je vpleten v osebno pridobitev znanja preko obdukcije mrtvega telesa. Dostopnost medicinskega pogleda v obolelo telo potrebuje precej več; ročno ddo kirurgije, rezanje skozi kozo in podkožna tkiva zahtevajo predvsem dotik, pa tudi voh in okus in celo posluh (npr izoblikovanj eAuenbruggerjeve diagnostične metode perkusije prsnega kosa, opisane leta 1761, po letu 1819 pa splošno sprejela avskultacija z uporabo stetoskopa, s katero seje tudi lahko primerjalo zvoke za časa življenja z ugotovitx^mi, do katerih so prišli kasneje pri obdukciji). Zato epistemično znanje, ki izhaja iz dejanja osebnega seciranja, ni le posledica preprostega gledanja; šele kombinirana čutna izkušnja zdravorazumske percepcije gledanja in dotikanja proizvede osebno prepričanost. Element :0f9\rii$k9 prgre$ je Epistemološkega premika, ki se je zgodil v mediani in poglobil njeno strokovno znanje, tako ni mogoče zanikati V primeru zdravnika sta globinam širina strokoxmega znanja po mnenju sociologinje Jane BezenšekpremosorazmernaznjegoTO avto- riteto, ki naj bi bib tudi eden od najpomembnejših elementov profesije nasploh (npr. speoalist uživa večjo a^^oriteto kot spe-cializant, se večjo pa naj bi imel primarij). Poleg znanja txrori temelj avtoritete tudi avtonomija, ki pa naj bi bila omogočena ravno zaradi znanja, ki užitra v javnosä toliko kredibilnost (v nasprotjuz vsiljeno avtoriteto, ki se spoštuje uradno ali celo po dolžnosti, ne pa tudi osebno). A med njima je tanka meja, saj znanje pomeni tudi moč. Bezenskova namreč definira profesijo kot poklicno skupino, kj ima monopol oziroma ekskluzixro nad nekim kompleksmm področjem znanja, za katerega je potrebno dolgoletno izobraževanje in ki je v skladu z lastno profesionalno agendo oziroma etiko usmerjeno v dobro skupnih (tudi jat/nih) interesov, s čimer hkrati legitimirajo visoke poklicne nagrade. Profesiona-lizem tako opredeljuje z 1) zahtevo po celoti in kvaliteti sistematičnega znanja (razvite osnovne teorije, tehnike in praktične veščine) in organiziranosti proiesije, 2) altruizmom kot osnovnim vodilom profesionalne skupnosti, 3) etičnim kodeksom, ki mora uravnavati vedenje in delovanje določene profesionalne skupine (Člani pa se z njim navadno spoznajo že za časa uspo-sabljanja, npn Hipokratovo prisego), 4) visokim ugledom in prepoznavnostjo, Id so si ju takšne profesionalne skupine uspele zgraditi, ter posledično visokem zaslužku, ki naj bi hkrati odražal njihov prispexrek k blagostanju družbe. Taksna (samo)regulacija monopolni strokoxou skupini omogoča tudi nadziranje in vplivanje na trg delovne sile ter s tem maksimiziranje nagrade za svojo uspešnost. 1) Procesija nadzoruje usposabljanje (bodočih) članov in tako omejuje vstop v poklic oziroma profesijo tako na kvalitativni (le najsposobnejšim se omogoči vstop) kot na kvantitativni ravni (le določeno število je sprejetih v profesijo). Slednje zagotavlja predvsem visoko povpraševanje po storitxrab profesije, čemur posledično ustreza tudi vrednost storitev, ta pa hkrati odraza njen visok družbeni ugled. 2) Z nadzorom in zahtevo po pravici do discipliniranja svojih članov (uveljavitev profesionalne etike, s katero lahko izloči tiste člane iz svoje poklicne skupine, ki prekršijo uveljavljen kodeks obnašanja) daje profesija javnosti vedeti, da so njeni čbni podvrženi praxnlom, to pa gradi v očeh javnosti potreben ugled, a^^oriteto in tudi legitimnost (čeprav po drugi strani tako preprečujejo javnosti vpogled v njene zadeve in možnost spreminjanja takih praxnl od zunaj). 3) Z (zakonskim) podeljevanjem kvaliJikadj svojim članom pa «onesposabljajo« zunanjo konkurenco ter tako vzdržujejo obseg ponudbe na tr^u. Nekvalificirane posledično silijo v polje sive ekonomije, kjer so izpostavljeni zakonskemu preganjanju, ki gaje dosegla profesija, s tem pa tudi kritiki javnosti, kilegi-tirmra takšno zakonodajo. Iz navedenega tako poslane jasno, da si je zdravniška profesija skozi zgodovino ustvarila poseben in ^ksklusiv^n položaj (se posebno od 19. stoletja daJje) tadlsato, ker se je razvljab kot nekakina cehot^ka organizacija • zaprta n^xTven in navznoter. Navzven Mto, ker ni imela zunanje konkurence, saj ji je viioka specialnost zn^njd la primal omogočala (npr. z jat/nega področja skrbi za zdrat/je je izpodrinila nekatere dmge in prej povsem legitimne veje zdravljenja, kot je tradicionalna medicina), navznoter pa zato, ker je specializacijaposameznih vej medicine pripeljala do stroge delitve dela znotraj medicir^e in ^ tem tudi nekakien monopol specialistovna svojih področjih medicine (npr. pulmolog tako ne more konkurirati ortopedu). To, kar Uhko m znajo član) neke profesije, nekdo drug pač ne zrumne sme delat). Profesije so zato v prvi vrsti odnos) moči. ins^^tuciirnsiPii temelji zflravr^ske ^v^orreie Pozablja se, da znanje ni dmžbeno in zgodovinsko nevtraJno. Socialna zgodovina medicine nam natančneje pokaže, da ob-stoječa avtoriteta ni podedica naravnih dejavnikov oziroma zgolj posedovanja ekskluzivnega znanja, ki bi bilo družbeno nevtralno oziroma ne bi bilo vpeto v družbene odnose moči, lemvec je la po eni strani posJedica razvoja cehovskih omeji-lev, ki so obstajale na področju zdravstva in so uspesno regulirale >(rg«, po drugi strani pa znanja, kije prav tako družbeno konstru)rano in ki je po zaslugi vplixra cehovskih organizacij in naklonjenosti države dobilo primarno vrednost v družbi. Pot^dano drugače, zdravniške cehovske organizacije so imele organizacijsko znanje in moč, da so po eni strani opraxnles konkurenco, po drugi pa v pravem zgodotnnskem trenutku • ko Jih je potrebovaJa država za svoje potrebe - vsikle druibi svojo definicijo realnosti kol edino pravilno in leg)timno. Za vzpostaxdtev zdravniike avtor)tele in uveljavitev zdravni-škega znanja kot normativnega in edino veljavnega so bili zato v zgodovini zaslužni vsaj stirje organizacijski oziroma institu-oonaJni dejavn)ki: cehcvthi nadzcT, kije opravil tako z notranjo kakor zunanjo konkurenco^ ^raztfcj bchic, ki je množično razširil trg bolnikov in s tem zdravniškega delovanja, produkcija koncepta rtormahe^ inpatchskega, s katerim je bila medicini zaupana interpretacija deviantnega (in s ämer se je postavila ob bok pravu in religiji pri diagnoslidranju ka2n)vega oziroma greinega), (iržavnc priznanje posebnega statusa medicine pri skrbi za zdravje popuJacije. ••aieriistvo med^ctne Pred množičnim pojavom bolnic in z njimi povezanih studijskih klinik so se zdravniki učili svojega poklica preko sistema vajenistva, ki pa je biJ namenjen izključno moškim. Osnotoia načela vajenistva so trključevala obvezujoče pisne sporazume, ki so jih sklenili starsi, ki so tako »oddali« svojega otroka, da bi služil mojstru V Angliji, na katero se osredoCoča Sinclair, je bila doba vajenistva pri zdravnikih sedem let, kar je bilo običajno za večiru) poklicev 18. stoletja. Vajenec se je tako od mojstra naučiJ, kako i2xrajan prakso in kako le-to bolnikom zaračunati, pa tudi druge skrivnosti zdravniške bratovsč)ne. Na začetku so vajence sicer mnogokrat izkoriščali, (oda z leti jim jebila zaupana čedalje večja odgovornost in skrb za bolnike. 2a vajenca je bila prednost takšnega sistema ta, da v času vajenistva ni mogel dobiti odpovedi in da je po koncu tega obdobja postal zakomto upratocen za izvajanje zdraxmiike prakse, z možnostjo tudi sam postati mojster in tako v zameno koristiti prednosti, ki izhajajo ii sistema vajeništva. Socialno je sistem vajeništva zagotavljal nivo usposobljenosti v kvalifidranega odraslega in nadziral vstop notnncev, kar je preprečevalo, da bi obrt preplavilo preveč kvaližciranih ljudi; kršitve zahtev vajenistva s strani nekxraiificiranih ljudi so nemudoma kaznotrali. Starodavni sistem vajenistva v vertikaJno mobilnih, toda še vedno ločenih bratovičinah, je dobro ustrezal stabilni ekonomiji in statioie-mu družbenemu redu, čeprav ni povsem ustrezajo družbenim spremembam 18. stoletja • velikanskemu porastu populacije in njenemu premiku v nove industrijske centre. Odnos vajenec-mojster je začel razpadat) s slabljenjem nadzora bratovščine, kije isreoio prepovedovala mojstrom izobraževanje večih vajencev. Proti koncu 18. stoletja so tako kvaLftcirani vajeno v čedalje večjem številu začeli iskali dodatno šolanje. Pndruiili so se dobrodelnim bolnišnicam ali privatnim šobm, kjer so nove klasiJ^Gje boleznina osnovi patološke anatomije, uporaba anatomske metode za raziskovanje m uporabnost seciranja za kirurško izobraževanje poudarjale pomembnost anatomije. Prebivalstvo je iskaiomedicjnsko zdratHjenje skoraj trsepovsod med zagovorniki različnih vrst špekulativnih sislemov klasift-kacij. Izven dobrodelnih boJnisnicje imel namreč bolnik široko paleto terapevtskih možnosti. Visok nivo bolezni v 18. stoletju in le delni uspehpredmoderne medicine v lajšanj upogbvitnih nevarnih in smrtonosnih bolezni • poleg dejslva, daje bil to čas prostega li^a za medicino v razvijajoči se ekonomiji - je vo* diJo do živahnega in naraščajočega medicinskega pluralizma. Bolni so pazljivo spremljali svojo bolezen in aktivno izbirali med zdraxrstvenimi izvajalci ter vneto sodelovali pri zdravljenju. Ne le da so ljudje zaJožili stroje domove z najrazličnejšimi zdravili, temveč so vsepovsod iskali rešitve za stroje težave • tako pri mazaah kot pri zdraxmikih in na tem odprtem trgu je bila včasih edina razlika med mazačem in zdravnikom le ta, da je slednji imel licenco za opravljanje prakse. Ekonomska moč bolnikov je pomenila, da je to trg kupcev, kjer sta samopromo-cija in oglaševanje lahko vodiia do bogastva tako bcencne kot nelicenčne zdravstvene izvajalce, in kjer hkrati sama licenca za opravljanje prakse še ni zagotavljala prihodka. To predstavlja tako iranzicijsko c4)dobje med L i. »posteljno« patronažno) m bolnišmčno medicino K'jjav Doir^f in in$iiiuck'naii:asi(a medicinskega li^'Uf^iTs^fija Posteljna medicina, kije bila pred pojavom bolnic prevladujoča oblika medicinske prakse, je cemeljila na konceptu zdratfja^ številne fenomenološke klasifikadje bolezni pa so temeljile na dominatnosti posameznega bolnika. To je nato v prvih treh ali särih desetletjih 18. stoletja zamenjala nova vrsta medicinske prakse, bolnišnična mediana. Bolnišnična medicina je temeljila r)^ konceptu ncrm^jinostUnni sistematičnih statističnih asociacijah, ki so povezotraJe zunanje simptome in notranje poškodbe, ki so jih našli pri anatomski obdukciji po smrti. S povečano pomembnostjo anatomije se je zato redefiniralo tudi samo zdravljenje oziroma obravnava bolnikov; tako seje temeljito sprememb funkcija bolnice od kraja počitka do Inja zdravljenja PozabJjamo namreč, da so prvotno bolnike sprejemali v bolnice za določeno obdobje poctka lo nege (kar je tudi bistvo posteljne medicine) in ne tobko zaradi zdravljenja, s čimer se pnknva dinamika družbenih dejstev, ki so pomagaJi na novo vzpostavljatiin utrditi odnose moči. Odnosi v posteljni medicini se Uhko povzamejo kot tisti med bolnim kot patro-nom in praktikantom kot klientom; v bolnišnični medicini pa so bolniki postali »primeri«^ ki so prevzeli vlogo pasivnega in nekritičnega pacienta vpričo neizpodbitnega medicinskega znanja Tako se je razvilo neke vrste lastništva, saj so imeli sedaj zdravniki »stroje« bolnike v «svojih« posteljah. Hkrati ti premiki pomenijo zametke zdravniške avtoritete v današnjem pomenu, saj sta bib poklicna vloga in družbeni status zdravnikov javno zagotovilo za varnost in učinkovitost teorij in terapij, ne pa bolnikova odobritev njihox^ vsebine. Novo znanje, nara^ajoca skrb bobic za trg medicinskega izo- braževanja in povečano število zdravnikov je vodila do velikih sprememb tudi v njeni organizaciji. BdnišniČno mediano namreč ni le temeljito spremeniJa odnose med bolniki in zdravniki, temveč je ustvariJa tudi nove odnose med študenti in bol-nisnioiimi zdravniki. Z nastankom trečjega števila bolnic seje začel namreč rušiti tradicionaJni odnos med vajencem in mojstrom, in tovobeh smereh: mojstri so lahko vzeli v uk številne učence, učenci pa so sledili številnim mojstrom. V tem precej trdnem sistemu bolnišničnega učenja so bili zdravniki dobro pbčani, plačevali pa so jiK neposredno študenti. Nove bolnišnične medicinske šole so prinesle študentom tudi socialne spremembe. Pred tem so vajenci živeli s stojim mojstrom m nekateri pogodbeni bolniški vajenci so s tem nadaljevali. Čedalje več študentov pa je našlo nastanitev, sami ali s prijatelji, blizu bolnice. Kmalu so bolnice same ustanoxdle akademska oziroma univerzitetna študentska bivali^, kjer so svoje študente lahko bolj skrbno nadzirali. V okviru taksne organiziranosti in skupnega življenja so se razvili tudi razni klubi in druitva vseh xo'st, preko katerih se je v medicinske šole preneslo sodelovanje, z njim pa tudi tekmovalnost • akademska tekmovalnost, ki so jo stimulirali izpiö, nagrade in štipendije, in socialna tekmovalnost, kije v posamezniku hkrati vzpostavila temelje kasneje poklicne notranje hierarhije. Bolnišnična medicina pa ni ustvarila le delitev med bolnišničnimi zdravniki samimi, temveč tudi med starejšimi in mlajšimi bolnišničnimi zdratrniki. Tretja oblika medicine, ki naj bi se pojavila do leta 1870, tj. je laboratorijskamedicina, pa je navedene delitve in hierarhije le se poglobila in vanje vpletla nove kadre zdravstvenega osebja. ^••imalno m ca^oiosko vmea^cinskem ii$kuf;u Pomemben dejavnik, ki je nastal kot produkt množičnih anatomskih opazovanj m seciranj m ki je zdravniški stroki pomagal »obvladati« realnost in s tem utrdili družbeno avtoriteto, sta, kot omenjeno^ tudi pojma normalnega in patološkega kot produkta medicinske vednosti, ki naj bi bila objekövno pridobljena na osnovi opazovanj narave. Socialno konstruktivistični pristop sicer problematizira trditev, da razumemo naravo skozi objektivno naravoslovno znanost Kot je izjavil Foucault, je medicina diskurz, ki producira lastne objekte. Tako lahko razumemo, da medicina zato tako dobro obtHadat. i. «naratme pojave Člotreskega telesa«, ker jih v resnid sama produdra - torej niso nekaj dai^egav naravi sami, ki samo čakajo, da Jih mediana odkrije. Konstrukdvistični pristop tako Odgovorna vprašanje, zakaj uradna zgodovina medicine pri samoreprezenta^ ji »pozahljat< na kontekst lastnega razvoja in zakaj nam država kot njen patron raje izpostavlja zgodovino institucij in dogodkov, se, kot kaže^ skriva v utilitarističnih ciljih države. zavrača biološki delerminizem in m«todolo^)o naravoslovnih ziianosti, s katero naj bi se prepoznale bolezni m njene fnani-fe$Ucije, sdj ta metodologija temelji na konceptu ncrma}n(>sti, ki pa fe konstrukt ponlivisticne medicinske teorije Koncept normalno io pofwni namreč običajnost v statističnem smisJu Nenormalno je vse, kar se nahaja na robovih Gaussove krivulje Srednja naera z določenim odklonom je tako oprede-Ijena kot normalnost. Da koncept nomialnosti temelji na trhlih temeljih, pokaže aplikacija koncepta na pojav epidemije (ali pandemije), kjer je lahko veana ljudi okuženih ali bolnih in se torej zdravi posame^niki nahajajo isven meja normalnosti Gausiove krivulje in ne obratno, kakor veleva postavka običajnosti. Pojem normalnega in patološkega se je sicer konec 19. stoletja razširil z območja mediane na skoraj vsa območja življenja in 2nanja (neke vrste protomedikalizacija in metamedikalizacija). Taksna samoumetma in naravna racionalizacija pomaga v^po• staviti, zagotavljati in podaljševat hegemonije v družbenih (kolektivnih) zavestih - pomaga pa tudi pozabili na preskok, ki je to paradigmo hegemonije omogočila. Zdraviti namreč praviloma pomeni kakšno funkcijo ali organizem privesti do norme, od katere se je oddaljila. Norma pa izhaja 12 poznavanja fiziologije • znanosti o normalnih bioloških situacijah m pogojih v telesu (Georges Canguilhem). Tako se v pojmu normalnosti združujeta pojem povprečja in pojem idealnega sta^ nja, h kateremu moramo stremeti. In tudi v sodobni medicini prevladujepredstax^ o tem, daje bolezen neko cnlstopanje od normalnega stanja organizma, ki zahteva vsaj opredelitev in razvrstitev^ ce ne celo zdravljenje. Po mnenju Marka Kolška so se toxTstnega nazora navzeli tudi bolniki, ki to zdaj od rae-dicine pričakujejo, kar pa ljudi nekako bolj sili v porabništvo in jih dela odvisne od medicine. Normalno se namreč razume kol tisto, kar je prav in primemo. Tako je beseda »normalen« postala eno od najmočnejših ideoloških orodij 20. stoletja V tem se vidi domet medicine. Sociologi zdravja (Philippe Adam, Claudine Herzlich} so kritični do taksnega pojmovanja in problematizirajo domnevno nevtralnost biomedicinskih ugotovitev^ saj poudarjajo, da ni nači- na, da bi definirali biološko normo ali biološko detdadjo od te norme, ker je ta norma vselej družbeno in kulturno defimrana; tako so pogosto razprave o telesnih znakih dejansko prikrite razprave o mejah med normalnim in patološkim. Normalno ne pomeni več pot/prečno, termreč nekaj, kar je družbena norma, to pa lahko oblikujejo ekonomski interesi. Po mnenju političnih ekonomistov zdravja (Lesley Doyal) v tej klimi ni mogoče videti »zunanjih« dejavnikov bolezni m različnih »odklonov«, npr. okoljskh, socialnih, ekonomskih in političnih dejavnikov^ ki bolj kot geni povzročajo širjenje različnih bolezni: izkoriščanje, represija, diskriminacija, retrščina, seksizemin rasizem. Medicina tako s strojim pogostim ugotavljanjem in zdravljenjem motenj in bolezni (nehote) prikriva, daje nekaj narobe z našim načinom življenja in z organizacijo dmžbe. Zadovoljitev s primerjatro z normo, ki izhaja iz povprečja, zavrača tudiCanguilhem, ki zato predlaga primerjavo z razmerami proučevanega posameznika, saj zgolj na osnotd statističnega povprečja ne moremo soditi o normalnosti ali nenormalnosti posameznika. S tem, ko se je medicina uspela konstituirati kot abstraktna (kozmoloska) entiteta, niz kategorij, ki filtrirajo in konstruirajo izkušnjo (Mary Douglas}^ medicinske koncepte (v prvi vrsti normalnega in patološkega) pa je prenašala v družbeno polje, kjer so začeli uraxmavati družbene odnose^ se še ni dokončno ustolicib zdratmiška at/toriteta Za to je manjkal blagoslov države. Bolj otipljivo trez z državo je sicer zahtexral že intenzivni konkurenčni trg zdravstva, kjer je univerzalna, a neorganizirana potreba prebivalstva po medicinskih storitvah spodbujala zdratmiško profesijo, da izoblikuje monopol in tako vnese red v »zdravstveni sistem». Z monopoliziranjem ter učenjem anatomije študentov v bolnišničnih teatralnih učilnicah se je razvilo standardizirano izobraževanje pod profesionalnim nadzorom, ki gaje država uzakonila kot pogoj za pristop k izpitom za pridobitev licence za opravljanje prakse^ prebivalstvu pa zagotovil, da so novi izvajalci medicinske stroke dosegli zahte- van standard strokovnosti. Izoblikovala so se nova združenja medicinskega osebja, da bt dosegli profesionalne in ekonomske cilje ter da bi preprečili konkurenco lekarnarjev, Šarlatanov in drugih nekvalificiranih medicinskih izvajalcev. Z novim zakonom jebiJ tako osnovan profesionalni medicinski status in z njim sodelovanje znotraj zdravniške profesije. S tem zakonom se je vzpostaxdl tudi neoseben in tipično birokratski odnos med rw)vo profesijo in državo. Z uzakonitvijo profesije je ta pridobila avtonomijo, v nekem smislu pa tudi poenotila medicinske izvedence. Na ta način je zdravniška stroka dobila nadzor in družbeno moč. A še bolj pomemben korak naprej h dokončni uveljat/itvi uradne medicme seje dogodil v 19. stoletju, ko je ta uspelapret/zeti skrb za zdravstveno oskrbo in je spretno t/zpostavila in politično utemeljila svojo poklicno zaprtost. Po mnenju Mirjane Ule je namreč v času ekspanzionisticnega kolonializma družba potrebovala zdravo populadjo, zato je mediani prepustib skrb za javno zdravje in higieno. Dober dokaz za nujnost državne legitimacije podata Dussault in Sheihain (v Ketnn White: An Intro^iuctiort to the Sociology of Health and Illness) v svoji študiji zobozdravstva oziroma njegove profesionalizacijena začetku 20. stoletja, preko katere po-kažeta, da znanost ne pride do večjega družbenega priznanja zaradi svojega poznavanja »narave», temveč to priznanje temelji na oljih družbene skupine, ki mobilizira to znanje. Temu v prid postrežeta s Hunterjexro teorijo dentalne oziroma oralne sepse {pomanjkljiva ustna higiena je vir vseh ostalih bolezni v telesu) s preloma stoletja, katere privlačnost ni ležala v nje- ni znanstvenosti (saj je bila v trelikt meri zavrnjena v ZDA), temveč ker je zadovoljila potrebe vpletenih akterjev. To je bil namreč čas, ko zobozdravstvo ni bilo javno priznano oziroma u^edno, politični kontekst naraščajočega zavedanja po potrebi po zdravi populaciji (za dosego nacionalne učinkovitosti) pa je omenjeni teoriji omogočil izboljšanje samopodobe stroke, saj je ta zdravje nacije povezala z zobozdravstvom, s tem pa hkrati zagotovila pogoje za zakonodajno dejanje, da se stomatološka praksa omeji na kvaliScirar^e in registrirane iztrajalce. To kaže, da tehnično znanje medicinske prakse ni nevtralno glede na družbene procese, kajti ne naratra, ne znanost, temveč družbeni in politični kontekst je zagotovil njen uspeh. Odgovor na t/prasanje, zakaj uradna zgodovina medicine pri samoreprezentaciji »pozablja« na kontekst lastnega razt^jain zakaj nam država kot njen patron raje izpostavlja zgodotnno institucij in dogodkov, se, kot kaže, skriva v utilitarističnih ciljih države. Zgodovina šeg, ki je predhodnica današnje zgodotdnske antropologije in je pomenila zgodovino tistega, kar samo na sebi ni nikoli pomenilo dogodka • gibov, obredov, neskončno ponavljanih in samoumetmih misli, stalisč, vedenj, skratka, družbenih praks • je namreč obstajala ze od 16. do 19. stoletja {referenci na Slovenskem sta na primer Valtrasor in Linhart) in bila v tem času nasprotje in dopolnilo narativne oziroma dogodkovne zgodovine, ki je prevzela primat sele konec 19. stoletja. A v 19. stoletju se zgcnJovlna oblikuje kot nacionalna veda, kipa ni samo vektorska, temveč tudi teleoloska, in katere temeljna značilnost je bila zato povečevanje odvisnosti intelektualcev od drzatme oblasti (Drago Rotar). • TUKAJ bi lahko bil VAŠ OGLAS. Za informacije pišite na uredni5tvoC9razpotja.si. Pozaba in vračanje. Odisejski mit in konstitucija sodobne subjektivnosti Lu4e/ri grena :unaf.,i Lahko bi rekh, da )e zahodno krsčanstvo pozabo postavilo v jedro svoje refleksije. Zahodna krščanska tradicija )e namreč za razliko od vzhodnega krščanstva v središče svoje teologije postavila pojem greha, ki je - kot bomo poskušali pokazati -potrsem analogen s pojmom pozabe, kakor smo ga nakazali v odisejski paradjgmi. Kot je znano, je prvo definicijo krxanskegapojma greha podal Sveti Pavel v Pismu Rimljanom. V enem najbolj kontrox^rznih pasusov v Novi zavezi Pavel opisuje notranjo silnico, ki mu one-mogoča, da bi sledil Božji postaxdi »Saj ne razumem njti tega, kar delam: ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim. (...) Potemta- kem tega ne počenjam vec jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. (...) Kajö dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro delati pa ni. Ne delana namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem. Ce pa delam to, česar nočem, tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni. V sebi torej odkrivam tole postavo: kadar hočem delati dobro, se mi ponuja zlo. Kot notranji človek namreč z veseljem soglasam z Božjo postavo, v svojih udih pa vidim drugo postavo, ki se bojuje proti postavi mojega uma in me zasužnjuje postavi mojega greha, ki je v mojih udih«(Rim 7,15—23) Verjetno gre, poleg Jobotre knjige, za enega najbolj sugestivnih pasusov v celotnem Svetem pismu. V njem prepoznamo isto notranjo dramo, ki jo bomo vrazbčnih oblikah srečali skozi vso duhovno zgodovino krsčanske civili^aaje: od Avguština, Petrarke, Michelangela, Luthra,prek Kierkegaarda in Dostoje-vskega, vse do Cankarja inTarkovskega. Zato je na prvi pogled se toliko bolj presenetljivo, da besedisče, ki ga Pavel uporablja vtem sugestivnem opisu svojega notranjega boja, ne izhaja iz biblične tradicije, temveč je skoraj v celob helenističnega • natančneje, stoiškega • izvora. V obdobju zgodnjega krščanstva je znotraj rimsko-helenisdčne kulturne sfere, ki ji je pripadal tako Streti Pavel kot wina cerkvenih očetov, veliko vlogo igrala stoiška filozofija. Stoidzem človeka razumeva na naan, ki smo ga tu poimenovali »odisejski«: ima ga za razumno, od sveta razločeno bitje, kr je sposobno razumeti unitrerzalne naravne in nravne zakone in se po njih ravnati. Ceni odisejske lastnosti: premisljenost, ra2sodnost, sposobnost samonad2ora Bol) kot katerakoli zahodna filozofija pred tem poudarja bogastvo člotrekovega notranjega, duševnega življenja kol vir njegove moči. Kot tak je bil klasični stoicizem prx^ resnično koherentna samo-retleksitma filozofija Zahoda, ki je razdelaia natančen pojmovni aparat, ki je opisoval stanja, dejavnosti in razbčne vi^ dike človekotrega dusevnosti. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bil vpliv stoiske ^lozofije na zgodnjo krščansko teologijo, predvsem na tem terminološkem področju, ogromen. Ko Pavel pise o »notranjem človeku« {eso anthropcs) ali o »po-staxd mojega uma« [nomos tou rfocs\ uporablja besedišče sočasne stoiške filozofije. Celo za tako specifično »krščanska« pojma, kot sta »greh« in »Božja postaxra«, se poslužuje terminov stoiškega izvora/ Ne le, daje dcd>rsen del apostolove teologije podan skozi stoisko terminologijo; Pavel sprejema tudi glavne vidike stoiškega razumevanja člotreka. Toda na ključnih mestih ga radikalno predrugači. To stori tako, dasubvertira stoiški je- zik in temeljnim pojmom povsem spremeni pomen. To velja tudi za pojem greha. Beseda, ki jo Pavel uporabi, je hamartia. Izvorno beseda pomeni »zastranitev«, »odvrnitev od začrtane pob«. Aristotel jo je uporabil kot enega ključnih konceptov v svoji Poetiki: zanj je/famarriö tragična zmota, ki požene kolesje tragedije. Stoiki so bili prvi, ki so iz tega koncepta naredili etično kategorijo v pratrem pomenu: homardaj^ bila zanje napaka v razsojanju, ki izhaja bodisi iz nevednosti bodisi 12 zavestne opustitve pravilnega ravnanja; zaradi te napake, te zastrani-tve od pratre poti, se člotrek odvrne od božanskega naratmega reda in se s tem xisodno oddalji od stanja notranje skladnosti [djathesis hcmchgoumene), ki bi moralo biti cilj slehernega razsvetljenega človeka. Pavel da pojmu drugačno konotacijo: kot je razvidno iz zgornjega citata, ga dojema mnogo radikalneje, kot mnogo močnejšo siIdico, ki tako rekoč ugrabi človeka od znotraj in mu onemogoča, da bi sledil Božji postan, ki jo sicer pozna in sprejema. Zdi se, kot da bi tu Patrel hotel direktno polemizirati ne le 2 judovskim legali^mom in njegovim malikovanjem Postave, temtreč tudi s stoiškim antropološkim optimizmom. Jezik, ki ga uporablja, je nenat^dno močan: stoiški pojem zmote povzdigne v nič manj kot zakon greha (rtomcs tes hamartiüs\ njegov boj 2 željami, Id jih narekuje um, pa opise s pojmom, Id si ga sposodi naravnost iz vojaške terminologije • andstrateucfmai^ kar dobesedno pomeni »spopad dveh trofska« oziroma, natančneje, trenutek trčenja dt^h vojska na bojnem polju. Stoiškemu naulcu o racionalnem člotreskem bitju, kilaliko, ob določenem meditativnem naporu, doseže stanje notranjega miru [apatheia). s pomočjo katerega brezstrastno usmerja svoja dejanja, je tako zoperstavljena podoba totalne vojne znotraj človeka. Bistvo Pavlovega iztrajanja je seveda v tem, da se človek, ne glede na svoje dobe namene, iz te zagate ne more rešiti sam, lahko se resile s pomočjo Božje milosti. Kaj to točno pomeni, na tem mestu ni tako pomembno; glede na to, da se je^ kot je znano, na interpretaciji teh poglavij zgodil najgloblji razkol v zgodovini krščanstva, je tudi malo verjetno, da bi v vrsticah, ki so nam na voljo, glede tega zmogli podati zadovoljiv odgovor. Kar je za nas vaino, je, da je z nastopom krščanstva v tradiciji zahodne misli prišlo do preloma v razumetranju pojma, ki je predmet naše refleksije. Če je za stoiško antropologijo smoter inherenten človeku samemu, če je končni cilj doseganje in ohranjanje, recimo tako, »odisejske» duševne skladnosti, postane s krščanstvom smoter dokončno pozunanjen; ohranjanje in obnavljanje dušetme skladnosti s premagovanjem notranje negativnosti (ki je zdaj razumljena kot primarna in neizbrisna) postane orodje, vzvod za doseganje smotra in ne več smoter sam. Ce se navežemo na metaforično rut, ki povezuje nase razmišljanje: Odisejevo potovanje m več zunanja metafora njegove notranje poö, temveč ravno obratno • notranji boji odisejskega subjekta postanejo metafore njegovih zunanjih stremljenj. Tuše skriva tudi odgovor na navidezni paradoks: stoicizem, ki je na človekovo naravo gledal optimistično, je bil skrajno pesimističen do vsega tega, čemur bi dai\es rekli »smisel življenja«. KrščaiiJtvo pa, ki je neizmerno bolj pesimisdčno glede Človekovega notranjega bistva, vzdržuje to^ čemur bi lahko rekli, «optimizem smisla«. Krščanskikonceptgreha namreč subjektu vseskozi onemogoča dosego stanja homeostaze. Njegova neizbežna in globoka notranja nepopolnost, za kateri krsčanstvo uporablja pojem »izvornega greha«, mu onemogoča to samozadostnost, avtarkio. ki je bila ideal stoikov. Ravno to ga sili v iskanje smisla in smotra zunaj sebe • in mu hkrati omogoča, da se konstituira v skladu s tem zunanjim smotrom. v^ec r'j.i '.^^UMin-Zyn^^c? Potova- nje proti )rjK rjzjnifiianjeoodiseiskein rruto ^ VpTverr^ po^yo^ P)Sfru KJfnljaAOfn (fUcn 1«32) Pav«! zj za^cocu upoTibi bes^df^o zn^zo dik^iofn^ tcu thtcu To esti s kdMrm 90 stcukj pcimcfvpvjli boi^ff^kmdfjynj red. Ljfe wtri stv^n in ^kuenm sn^o tm^cuItio sposn^vno rmoijio%t\c (ennoie). rjzunvni uskljdj rjvQ^n)f (ficrnc^cgio), it nftj hoit doseči sxe^ (^udsifn^Qtf) Tu trtbft povedjtu dd fe v njved <)t9tu2J 6cd)) upon^ bl)f cu dru^cnft b«sf dnft rvesft. )n nctr /fcfrf^s Th^ov Ktkjten prevodi ra2lJ?u}e)o cnf d ob^rnft termj^onu dru^cD nid) IdUnsk^ Vvj^t». ki prve^ prevft)^ kot druy^ pj kot drugi. prvdv^env ^odobru. pj obj fcuko SSP prvegft prcvft)^ kot «6ciiv djtiyga p9 (Vot smo wdtli V ciutü). kot »dož^ po^t^vo»' kjT s tft sffvedj sifvofunvft it pr) P^W bhko tor<| vidimo Lortcune kuKjs^gft sholaib^*^ AoilLtfgd končata tiajavn#gj Z Bot)o postftvo OS initno tomnti^no) s pjrticipMi)o pri £ožj) 5tv%fite])sk) n>odrosti ♦♦ Ko lor«^ pr^s^dnicA Titkt kr^os( •^rotinftnvnd*. ^^slocvj kot proudokjs trdit^ri fuvsj^u pricofre u ^olrvcgft žMj^lA slonov icv poigvffvoNt. to pofttn jrjvfve^ ocibio upoT^bljf n ^r 5to)sk^cvoT77>ft&vn«cn if> v d^v^nis tKfvo^d^sknptiv» rv$)stru (c^rftv sjind v^f tv^o te^ ne sjv^d^) Kako so gradili zlati Gugel MIha Kosovel v>^ve 3en vsecnsoten Pn^s^aje, cepra/ ne VI 3im Ü Ce ga crosimu nam pgmaga Po:na vs^ najintimnejše s^^^vnjsii. ti jih stnvamo c^ed 3rugin^i • sevec Dojra'^a: Duiie kotse^^ami Vsakemu Doset>?j s9 lank^' DOf'^eii -n vsakemu cosecej rNanien>a sooruč^ I a jn nkraii si van g)e:ia iz visje 3njgacne ir^ cehA^ilejsc ce^steKii^,e Oglasa se v nam rszu^rlj.vem j^macem jeiiKu cep^a/je sam i^nhra^ vsenjezik^-/ Ne ni ii^ tn s?ari mnvi D^.g krscaf^st kako t repki ir :*vi sinček Google • ii: iti^f^ Z« stari so vedeli, da je govorjenje, k^j lek pisanje, karba. Da )e piino posredovanje vedtio podvrženo potenciaJni zmoti, na-pacnemu rasumevaiiju. In da bo slej ko prej nekdo uporabil napisane besede na svoj način in za svoj namen. Ker ravno namen, intenca je tisto, kar hoče got^reči in pisoci materiaJno • v pisni ali sliinJ obliki • izraziti. Ko pa postanejo izrazi zgolj besede na papirju, so prepoičene sebi, brez obrambe^ trsako-mur v uporabo. Sodobnik pa, v močvirju teh besed, izbira. Tehta besede in stavke in povedi med seboj in razmišlja, katero bi Kaj je bolj usee-ztio, zanimivo, verodostojno. Sodobni Človek, odprta duia, v svoji odprli dMtopnosli, se odloča kot kakien letalski inšpek-lor, na podlagi šiter, ki mu jih leteče teorije pošiljajo, katero na) sprejme in katero zavrne. Zato danes ni težko biti ateist • in z ateistom mislimo doveka, k) ii svoje osnovne fizikalno-mate-rialislične postavke zanikuje, da bi katerakoli druga postavka bila enakovredno aJi vsaj v trelilo meri tehtna V tem pomenu ateizem ni toliko materialistična teorija (ali dogma) kot ome-jitev spoznat^e zelje na dano osnotmo epistemološko raven. A vendar )e vedno bilo lahko biti aleist • in vedno so bili stexdlc-no vxreäni. Osnova trerovanja sexreda ne ižhaja 12 nekih verskih resnic, lemveč raxmo obratno, iz nevere. Ne pravim seveda, da )e ateizem casoxmo izvorno stan)e človeka, na katerega odrea-gira nekaj taksnega kot verovanje. Ne. Rjvno obratno. Zgodba vere, ki )e napisana v svetih Imjigah, ni nič drugega kot borba človeka proti zakrlaijenwti v »razumljenem stretu», kot odpiranje stvarstvu, ki se kaže kol zmožnost doumetjain spoznanja resnice, ki presega nas same GugeJ je Živi malik budne zavestt Edini pravi malih hogtts saj S na realen način pohožanstvi nekaj, kar je specifično človeškega - spomin. Da se pobožan-stvipomeni^ da se odreši človeku inherentne »slahosti|iiin$kib sistemov v nekdAttjih SMialističmb državah* Od kod zanimanje za to temo? Z^njome je navdušil mo) mentor Nicholas Barr, ki mdr delal za Svetovno barako in je eden redkih, ki ne sledi neolibe-ralnim konceptom. On zagovarja tezo, da je privatizacija pokojninskega sistema izvedljh/a, vendar pod določenimi pogoji Sam sem o tem napisal magisterij in ga nadgradJ v doktorat^ k^er sem primerjal 20 let pokojninskih reform v t/zhodi^o-evropskih državah. Analiziral sem primere Slovenije, Hrvaike, Madžarske in Poljske. Zakaj ai t pretres vzel ravno te dr-iave? Vse omenjene države so pred reformo imele relativno podobne pokojninske sisteme, ki so temeljili so na t. i. Bismarck-ovskem modelu; ta sloni na delu 02. na plačevanju dajatev m stratifikaciji (zaposleni v jat/ni upravi imajo tako boljše pogoje kot delavci itd). V času socializma so bili ti sistemi sorazmerno radodarni, saj so omogocab zgodnjo upokojitev. Glavni problem teh sistemov je demografska struktura. Do 60., 70. let prejšnjega stoletja so se delovali, dotrolj je bilo dajatev za pokritje pokojnin. A po tem se je demografsko rat/novesje porušilo. Po padcu komunizma je prišlo do prerazporeditve zaposlenih v sirokili nekonku-renčnih sektorjih gospodarstva. Cemalo poenostavimo; 10 % se jih je znašlo na i zavcdu za zaposlovanje, 10 % jih je našlo delo na črnem trgu, 10 % se jih je upokojilo. Države so se torej v trenutku znašle z 20 ali 30 % več upokojencev in mso imele pojma, kako jih čnandrati, da ne bi pristali v revščini. To sesulje ravnovesja, ki se je v vzhodni Evropi zgodilo v 90. (torej dvajset let kasneje kot v drugih evropskih državah s podobnim modelom], je služilo kot izhodišče mojega doktorata. Te države so bile torej naenkrat soočene s finančno nev^dr-žnim pokojninskim sistemom, z veliko upokojenci in nizkimi pokojninami. Poleg tega je sistem, kije omogočil veliko predčasnih upokojitev, izgubil moralno xrerodostojnost v očeh ljudi. Povrh vsega ljudje niso vedeli, kdaj se bodo upokojili, kakšne pokojnine bodo imeli itd. V takšnih razmerah postane pokojninski sistem ena politično najbolj vročih tem. In od tod tudi potrebe po reformah* Natanko tako. Prve reforme so v vseh državah šle v isto smer. Prišlo je do prikritega oklestenja pravic, na primer z nižanjem ali odpravljanjem indeksacije (dober primer je Hrvaška) aJi z zviševanjem prispevnih stopenj^ kar pa je seveda povečalo stroške dela, z izjemno ne- Guardiancicn {197^) CV^s^vale'l na presiižnem Volegiju Carlo AlOerto v Ti> UtaJfja) Pred lem je lÄ'al na Univerzi v Mictv iganu c/DA) m na Jame$ aSion University v Firerv cah študiraf je ekonomijo na Univerzi v Ljutiljani m v Tr$tü Študij je nadaljeval na LftnflonScfiool of Economics LL5E^ kjer je ondobil magjs-lenj IZ poliirčne ekonomge, lar na European Universiiy insiitute CEUn v Firencah, kjer je l£la -1009 doktonrai \i družbenih inoolrtKnih vea Študijsko se je Jjpupoinjeval na Central European u ni ver siiy ^CEU) v Buaimoesti in na Natoiin European Cerv ire v Varšavi S steviimmi u^edmmi organizacij ami fKot $0 r^pr Fnednch Erbert Stiftung ženevski Interna t^onal Labour Or^ni nation m bruseljski European Trade Limon Insirijie) je sodeloval pn mednarodnin raziskavah \2 pnmerjaine politotogije, pre^sem na področju socialnih politik INTERVJU INTERVJU galivnimi posledicami za mednarcHJno konkurenčnost ith gospodarstev. To dolgoročno netrzdržno situacijo je bilo ireba prerekati ^ bol) radikalnimi posegi. Tu stopi v igro St^ovna banka Da bi ra-2umeli njeno vlogo, moramo seci nekoJi-ko nazaj. Konec 80. in začetek 90. let sta Cile in Argentina poslali prvi državi, ki sta se lotili obsežne privatizacije pokojninskega sistema Kot vodJo, da se ne bi ponovile precej hude sistemske napake, ki so nastale v obeh pnmerihje Svetovna banka L 1994 izdala studijo A^^erring the Old Age Crisis. V njej sta glavni urednici, ki sta postali ziiani kot Cahforma girh (v anaJogiji z bolj znanimi Chicago zagovarjali tezo, dabo privatizacija pokojninskih sistemov privedla do zvišanja stopnje gospodarske rasti in, obenem, reiila pokojninske sisteme pred demografsko krizo. Nicholas Barr je, mimogrede povedano, že leu 1979 v čbn-ku M)?fAsM)? GrM(ipo Taught Me pnctj prepričljivo dokazoval, da podobne hipo-leze temeljijo na vt$ti domnev, H ne nujno sledijo ena drugi No, kljub kritikam je ta sludija postala ključni dokument sa reforme, ki so se na tem področju zgodile v dex^tdesetiK. PriporociU Svetovne b^nke so bile (orej Mfucni de^vmk^ ki jersbodtx^-evrepske dti4ve spodbudil k Md3k4l-iie|iiai pokojninskim reformjm? Ena od tez, kj jih zagovarjam v svoji knjigi, je, da radikalne reforme stopijo v igro predvsem tedaj, ko enostavni uravnalni ukrepi enostavno ne zaležejo vec. Vzhodnoevropske države so se korenitih reform lotile iz nuje, ne zaradi pritiskov Svetovne banke Toda potreba po sistemskih reformah je nastopila ravno v času neoliberalnega konsenza, ki je v državah nekdanjega Vzhodnega bloka sovpadel 2 velikim nezaupanjem javnosti do državnega in navdušenjem nad privatnim. Zdkdj meniš, da Sloveni^avdO. letibj ZA razUko ^d nekaterih drugih vzhodnoevropskih ni npoltevala priporočil Svetovne banke? Ko je Tone Rop^ tedaj še minister v Drnovškovi vladi, v Sloveniji predstavil svoj načrt delne privanzacije pokojninskega sistema^ so jatmomnenjske raziskave pokazale, da je bila javnost na začetku temu precej naklonjena. Tak ukrep je ustrezal predvsem vladajoči poliäki, ki je do tedaj lahko samo višala ali rezala pokojnine, imela pa je zavezane roke za kakršnekoli temeijitejše sistemske ukrepe. Predlagana reforma bi ji razširila manevrski prostor. Da bi dosegla svoj ciJj^ se je poslužila kbsiaiega retoričnega trika, značilnega za vzhodnoevropske driaxrei najprej je pokojninski sistem predstavila kot bankrotiranega, nato pa kot rešitev predlagala vzpostavitev drugega stebra. Na ta način so reformo uspešno izvedle Madžarska, Poljska in Hrvaška. Slovenija je glede tega dejansko prišla precej daleč: leta 1997 je okoli tega potekalo nekaj resnih pogovorov med vlado m sindikati. Rop je bil v Drnovškovi vladi imenotran na mesto ministra za delo prav z namenom, da bi tzpeljal projekt delne privatizacije pokojninskega sistema. V času njegovega ministrovanja je nastala t. i. Be/d knjiga o pokojninski refyrmi, ki je bila sicer napisana nekoliko amatersko, a se je v osnotd opirala na omenjena priporo-ola Svetoxme banke. Mislim, da sta bila za zaustavitev tega reformnega projekta ključna predvsem veto sindikatov in zelo negativna ocena s strani znanega ekonomista Velimirja Boleta. Sindikalna stran se je zbala, da obstaja skritma agenda, po kalen hoče t^da oklesöti javne pokojnine oz. jih iz-niciö na račun privatnih. Spomladi 1998 je prišlo do stavke in minister Rop se je za narodov blagor in svojo politično kariero odločil, da je bolje, če svojo zamisel opusti. Slovenija je tako oslala ena izmed redkih držav v vzhodni Evropi, ki ni privatizirala svojega pokojninskega sistema. Kolikor mi je znano, je Češka edini podoben primer med novimi članicami EU V 9vo}i kjijigi pokojnintluh reform ne obr4VDAV4š 2gol} it Askdbiega m 24kon^kegd vidikA^ temveč tudi političnega* N4 nek nacin jih jemlješ kot primer za ajializo delovanja političnega sistema* Večina študij na to temo se osredotoča na zakonodajno fazo reformnega procesa. Kako pride do sporazuma med vlado, opozicijo, delodajalci in sindikati. Mene pa je zanimala predvsem implementacija. To, kar seje z reformami zgodilo po koncu 90. let. Tu gre za t/prasanje t/zdržnosti reform. Ta je odvisna od Ireh komponent: socialne, finančne in politične vzdržnosti. Prvi dve sta izmerljivi; tretjazelo težko. Kakifia je t^re) troja ^ceaa izvedenih pokofdiii^kib reform? Drtave, ki so šle v najbolj radikalne sistemske reforme pokojninskih sistemov, na primer Poljska in Hrvaška, so se zašle v situacijo, ko bo njihova socialna vzdržnost pod velikim vprašajem. Kjer je bil solidarnostni element minim aliziran, se utegne v naslednjih desetletjih zgoditi katastrofa: številne pokojnine bodo namreč tako nizke, da od njih nikakor ne bo mogoče preživeti To je paradoksalen sistem, ki v svetu, kjer praktično ne obstajajo več pogodbe za nedoločen čas, od zavarovancev zahteva, da trsaj 40 let plačujejo prispevke, da bi si lahko prislužili količkaj dostojno pokojnino. V Sloveniji je pokojninski sistem ostal sorazmerno radodaren, vsaj v primerjavi z ostalimi. Toda tudi tu je dolgoročna finančna vzdržnost zelo vprasljixra, a iz drugih razlogov. Ekonomisti Mitja Cok, Jože Sambt in Boris Majcen z ljubljanske Ekonomske fakultete so izračunali, da bo v sedaj veljavnem sistemu ob nadaljevanju trenutnih demografskih trendov do leta 2020 delež izdatkov za pokojnine znašal kar 20 % BDP' Glavni prešlem slovenskega sistema je^ daje zaradi pretiranega števila izjem efektivna upokojitvena starost prenizka. To je treba jasno povedati In to je privedlo do dt^jnega problema: previsokih stroškov in pa tega, da ima del upokojencev prenizke pokojnine. To so torej predtrsem problemi finančne in, za določene ogrožene skupine (npr neporočene ženske), tudi socialne t/zdržnosti Inovativni del moje študije pa je, da sem vzel vpretres tudi polidčno vzdržnost, kar ni merljivo ... Toda gre za vidjk, \6 ga nikakor ne smemo zanemariti! Kratkoromi posegi v pokojninsko zakonodajo lahko privedejo do destabilizacije pobcčnega sistema. To smo videli tudi v primeru Slove-nije^ ko je p<>ko)QlQ^ka rttortxai postala ključoi dej^mlb politične ae-st^bibiosti* V kolikloi meri ft bil neuspeh slovenske pokojninske reforme posledic« trenutnih političnih in tAtmetf v kolikšni meri p« odrdž« krizo določenega političnega mode-U? Mislim, da je tukaj potrebno upostexrati oba vidika. Najprej je treba razumeti, da se je v Sloveniji v 90. letih uveljatdl poseben konsenzualni sistem odločanja, ki predvidetra sodelovanje širokega spektra družbenih in politični akterjev. V taksnih sistemih se lahko v sprejemanju reform marsikje zatakne: toda ko )e sprejeta, je bol) verjetno, da bo vzdrzab dlje. Kon-senzualni modeli lahko torej zagotatajajo visoko stopnjo stabilnosti. V državah sistemom checks ortd balortces, v kateri istočasno vlada visoka stopnja politične polarizacije; tipični primer so ZDA. Ce je bila v 90. letih stopnja polarizacije v Sloveniji precej nizka, smo se nekako od sredine prejšnjega desetletja počasi približali ZDA. Opozicija in vlada se prepi- »Vzhodnoevropske driave so se korenitih reform lotile it nuje, ne laradi pritiskov Svetovne banke. Toda potreba po sistemskih reformah je nastopila ravno v času neoliberalne-ga konsenza, kije vdriavah nekdanjega Vzhodnega bloka sovpadel t velikim nezaupanjem javnosti do državnega m navdušenjem nad privatnim.« Z veanskim načinom odločanja oi treba iskaö kompromisov: zakonodajalec lahko akterje, kot so civilna družba, sindikati in opozicija, mirno spregleda; toda c4>staja večja nevarnost, da bo naslednja tHada razdrla delo prejšnje. Reforme je lažje spraviä skozi, a težje jih je ohraniti. Tu je treba upoštevati dva vidika. Eden je institucionalna konfiguracija. Poljska ima recimo precejšnje slevilo checks and boiances^ «zax^r in ravnotežij«, Slovenija prav tako, Hrvaška jib na začetku skorajda m imeb, Madžarska je bib nekje vmes... Tudi glede tega so to slir-je dobri primeri, lepo pozicionirani na spektru od pol-avtoritarnega sistema {Hrvaška), prek popolnoma večinskega (Madžarska) vse do neokorporativnega (Slovenija). Drugi vidik je stopnja politične polariziacije. Ta je precej odvisna od zgodovinskega trenutka. Na Poljskem, ki je treljala za rebtivno visoko pobrizira-no družbo v devedesetih, sta tedanja vladajoča levosredinska koaJiclja in desna opozicija skupaj napisali pokojninsko reformo. Problem nastane, ko imaš driaw s konsen^ualnim ustrojem, zapletenim rata o vsem tn vedno znova prihaja do tako imenovane blokade. Ce imaš pol-avtoritarni sistem (kakršna je bib Hrvaška v 90. letih ali Madžarska danes), bhko brez težav sprejme! reforme za privilegirane skupine 02. na podlagi bstnib interesov. Ce imaš večinski sistem, jepolarizadja ponavadi visoka (a ne nujno), vendar je reforme sorazmerno enostavno opraviti skozi; toda v času lahko pride do oscilacije. In potem so tu konsenzualni sistemi, kjer je pobrizacija praxnloma ruzka; dober primer je Avstrija •a tudi Slovenija v 90. letih. V takšnih sistemih je reforme težko sprejeti, toda ne nemogoče. Toda, ko se v taksnih sistemih polarizacija začne tacati, postane pravi čudež, da se karkoli zmeniš. V tej situadji je Slot^nija danes. S primerou spodletele poko)Qiji^ke reforme ti torej prika24l kriso tlo-venskega konsenztuüistoa. Namesto ^i^tema fences imamo dejaoiko sistem blokad* Ce se politične stranke preveč oddaljijo, sistem ne funkcionira treč • pokojninska reforma je odličen primer Kjer vkon-$en2iulnih ästemih pride do ideoloških ra^kolov, postanejo vsakrsne reforme nemogoče, ker boš imel vsaj enega akterja, ki bona takšen ali drugačen način izsilil veto. Rezultat je stanje permanen-me blokade. Gledano cltic ^^ebinsko: kakšno ft (vope $t4liinfiikta z opozicijo^ $ so-daliumi partnerja tmdikatij delodajalci) zoMraj itoalieije^ cel^ zootraj $amihkoalici}dkjh ttranb *** Dejansko pa bi^ kot izba)a is tvojega opita^ bil potreben velik kotx^eoZt da bi tako obsežne reforme^ kot pih je ta vlada zastaTlia^ ile skozi* Absolutno. Na začetku mandata so odobrili prve protikrizne zakone • subvenci-oniranje delovnega časa in nekaj ostaJih zakonov V prvih mesecih Pahorjeve vlade je izgledalo, kot da bodo presegli konfliktnost, ki se je pojavljala med Janševo vlado. Vse je dobro deiovalo. Toda kriza ni pojenjala, EU je sprožila postopek glede čezmernega primanjkljaja, morali smo izpolniti pogoje za vstop v OECD, v koaliciji je bil tudi DeSUS (od česar v zadnjih 15 letih ni biJo velike koristi) ... Skratka, zelo hitro se je začelo lomiti na trseh koncih. Ukvarjati se s 26. reformnimi zakoni, od tega s 15., ki so temeljni Je bilo preprosto pretreč. Vlada je zabredla v situacijo, ki ji ni bila kos^ poleg tega je bila pod izrednim pritiskom mednarodnih trgov. To je bila šibka vlada, kije morala ogromno postoriti v zelo kratkem času; na drugi strani pogajalske mize pa je imela sindikate, ki so ratmo tako postajali vedno bolj šibki... Tvoja teza ft namree^ daje radikali-aaeija &mdikatov, njihova nepripravljenost za popuščanje^ dejansko simptom njihove šibkosti, drii? To je zelo veijetno, da, čeprav tega mnogi nočejo priznati. Članstvo v sindikatih se je v zadnjih šestih, sedmih letih zmanjšalo za 20 odstotkov^ člani so pretežno starejši ljudje, ki imajo na splošno težave z novimi razmerami na trgu dela. Pogosto so slabo pripravljeni na spremembe, prestrašeni, marsikdaj upravičeno jezni • to pa je situacija, ki lahko hitro pripelje do radikalizacije. V klasični neokorporativni kulturi, kakršna je slovenska, zaznamujeta smdikat dva konflikta: v odnosu do ostalih socialnih partnerjev in v odnosu do lastnega članstva. Sindikalno vodstvo mora biti zmerno, ker se mora neprestano pogajati z vlado in delodajalci, hkrati pa predstavlja članstvo, ki je praviloma mnogo bolj radikalno. Že v normalnih razmerah je torej na delu notranji sindikalni konflikt, ki pa se je pri nas v zadnjih letih izrazito zaostril. Do sindikatov smo bhko upravičeno kritični, a treba je razumeti, da so v nezavidljivi situaciji; članstvo jih lahko namreč v vsakem trenutku »povozi«, preprosto rece xrodstvu' me ne pred-stavljate več«. Te primere smo že videli. Poleg tega obstajajo tudi razlike med posameznimi sindikati. Semoličev ZSSS ima radikalnejšo bazo, v Reboljevem Per-gamu pretHadujejo Člani z višjo izobraz-boj beli oxo'atniki. Ni naključje, da je biJ Pergam eden redkih, ki je bil pripravljen na končni kompromis pri predlaganih reformah. A hkrati se zavedajo, da lahko ohranijo moč le, če držijo skupaj. Posledice so zelo velike notranje napetosti, o katerih ve javnost zelo malo. Potem je tu še tretji akter pri socialnem dialogu - de-lodajalci, ki so bili takrat v primežu hudih flnančnih problemov, insolventnosti itd. Socialni dialog je torej popustil na celi črti; v takih primerih ima glavno beseda vlada Razumeti moramo, da socialni dialog pač ni alfa in omega poJitič-nega sistema. Toda v Sloveniji je tu se referendumska zakonodaja, kije takšna, da lahko dovolj vplitren politični akter^ ki se ne strinja z vladnim predlogom, z referendumom prepreči njegotrouvelja-xdtev. In takšnih referendumov, kot sta bila tisti o malem delu in o pokojninski reformi, pač ne moreš zmagati. Omenil si, da je bil za Slovenijo, vsaj do kriae^ značilen neokorporativni sistem* Lahko pojasnis^ kaj misliš s tem po)niom? Slot^nija ima vse značilnosti sistema, ki ga v strokovni literaturi pozrumo pod pojmom neokorporativizem. Gre za sistem vladanja, v katerem poleg parlamentarne ureditve obstaja institucionalizirano dogovarjanje med tHado in socialnimi partnerji (torej z združenji delodajalcev in delavskimi sindikati), v funkciji skrbi za družbeno stabilnost. Tradicionalno so taki tripartitni dogovori, ki zadevajo celo vrsto družbeno-ekonomskih vprašanj, zatrezujoci za podpisnike. Njihova glavna vloga je, da podpirajo t/zdržljivo gospodarsko rast in obenem ohranjajo socialni mir. Slovenski neokorporativi-zemje le deloma posledica ustavne ureditve (z inštitucijami, kot je npr. E>ržavni svet); v veliki meri se je sistem oblikoval po spletu naključij. Leta 1992, v času prve Drnovškove vlade, so sindikati napovedovali splošno stavko. Slovenija je tedaj imela težave z inflacijo. Vlada je hotela to rešiti z določeno plačno politiko in sindikate so morali prepričati v znižanje plač in opustitev ideje o stavki, zato so jim ponudili zakon o lastninjenju, ki je omogočal notranje odkupe, in ustanovitev Ekonomsko-socialnegasveta. Poleg tega so se marsikje ohranili instrumenti delavskega soodločanja iz časov samou-praxdjanja, npr. soglasja delavskih svetov ipd. To je precejšen unikum v vzhodni E\Topi. Na Poljskem, denimo, je sindikat Sotidarno^ med prehodom v kapitalistični sistem ugotoxdl, daje obstoj močnih sindikatov kontraproduktiven; njihova politika, ko so prišli na oblast, se je obrnila proti sindikatom... Glede na dejstvo, da je Slovenija prva od vzhodnoevropskih držav vstopila v evrsko območje, da je vsaki dve leti prihajalo do sklenitve socialnega pakta, in glede na razlik ne družbenoekonomske mdikatorje lahko rečemo, daje Slovenija glede socialne kohezivnosti na zelo visoki ratrni • glede tega je primerljiva celo s skandinavskimi državami To jepo mojem mnenju tudi zaradi socialnega dialoga. Ce znova omenim polarizacijo Slovenije: sociolog dr. Miroslav Stanojevič na primer govori o tem, da polarizacija v trinajstih letih od osamosxrojitve do vstopa EU ni bila tako močna, ker je bil glavni cilj vstop v EU, »Obstajajo instilucije, W\ niso bile prilagojene la tržno gospodarstvo m jih nikoli niso reformirali. Zdaj vidimo, da bito krvavo polrebovali: takonodajo, ki bi natančneje določala institucionalni polek socialnega dialoga Jasno zamejila, kdo je pristojen ta kaj; in pre(tvsem določala, kaj narediti, ko konsenza ne pride - kdo bo v tem primeru nosil politično odgovornost.« h^rmomz^cij^ evropikih zakonov itd, in ta polai'i^dcijd ni pri$b do izraza v socialnem dialogu. Po letu 2004, ko so bib ti cilji dose^ni, pa je eksplodiralo. Toda tudi v letih ^mo imeli poli-tKQ^ poUris^eijOj ki jt bila obcMno pttctf huda; ret pa pe ob^ta^l vis^k koDseos glede ekonomikega modela Oposkija $t teday its osredotočala toliko na ^trokturne vidike gospodarske politike, teoiTee predvsem na vladno kadronko politiko (koga je vlada nastavila v določeno ppd hptprcdoksT^f fhonoroisl« pa pfipidjiiVf marVsisn^^ n«. jvstn^kf. ms utucMCi^ln« in s^f tf r pripftdnik^ ostaU fvkäwtiKsocialnih pnst^p^ gospodarskega buma, ki bi biJ primerljiv s povo)nim bumom. Vztrajajoč padec prolitabilnosti v korporalttmem sektorja je namreč povzrocd konstantno sjbko rast stopnje (produktivnih) investicij. Ta je t/plivala na nizke stopnje gospodarske rasti )n na vzporedno eksplozivno kopičenje tako privatnega kol javnega dolga, ki sla vodiJa do ponavljajočega se napihovanja balonov, temelječih na inßaciji na trgu kapitala in hiperakumu-lacijidolga, med katerimi je tadi zadnji, nepremičninski halon Zakon tendenčnega padanja proline mere in kaprtalistične Icize Ker bomo krizo interpretirali kot sistemsko laizo kapitalističnega načina produkcije, ki je rezultat njemu inlierentnega zakona tendenčnega padanja prolitne mere^ se bomo sprva posvetili po jasnitvi tega zakona Na tem mestu lahko sicer zgolj na kratko povzamemo (in s tem deloma poenostavimo) bistvo zakona tendenčnega padanja prohtne mere, kakor ga razvije Marx v ITL knjigi Kapitala. Marx profitno mero deänira kot razmerje med presežno vrednostjo (pv), Id je proizvedena v določenem casoxmem obdobju in celotnim kapitalom (C), Id je na začetku vložen v produkajski proces, tj.pv/C (str. 239). Profitno mero, izraženo v cenah, pa predstavlja delež donosa na količino de-narja, ki je bila investirana v proizvodnjo. Profitnamera je zaradi same dinamike kapitalističnega načina proizvodnje podvržena tendenčnemu padcu. Vzporedno z razvojem kapitalistične produkcije namreč pnhaja do tendence rasti organske sestave kapitala, kar pomeni da: »{klapitalisOčna prodxikcija relativno čedalje bolj zmanjšuje variabüni kapital v primerjavi s konstantnim kapitalom.« (str. 241) Medkonstan-tni kapital Marx prišteva produkcijska sredstva, kot so stroji^ zemlja^ nepremičnine ter surovine, med variabilni kapital pa delovno silo. Do tendence rasti organske sestave kapitala pride zato, ker v konkurenčnem boju kapitalisti zavoljo povečevanja produktixmosti, preko konstantnih tehnoloških inovacij, vedno večji delež svojega kapitala vlagajo vprodukci)ska sredstxra in, posledično^ tredno manjši delež v delovno silo Iz te tendence in upoštevajoč ugotovitev, da je xo'ednost blaga določena s ko-Lčino delovnega časa, ki)e van) vložena, Marx deducira zakon tendenčnega padanja profitne mere. Iz tega izhaja, da splošen dvig prodxiktivnosti v kapitalizmu izzove splošen padec pro-fitr^e mere. Ce so namreč v produkdjski proces uvedene nove tehnologije, ki delotmo silo nadomestijo s konstantnim kapitalom, to pomeni, da je vedno manjši delež začetnega kapitala vloženega v >»zivo delo«, ki pa je po Marxu edino, ki ustvarja presežno t/rednost. Tehnološke inot^cijes tem, če predpostavimo, da je stopnja eksploatacije (tj. razmerje med presežno vredi^ostjo in variabiloim kapitalom-pv/v) konstantna, pov-zroajo padec deleža na novo proizvedene vrednosO glede na začetni trloženi kapital - profitna mera zato pade. K temu je treba dodati, da Man: za razliko od svo|ih predhodnikov Smitha in Ricarda tli trdil, da se stalna prisotnost tendence padajoče profitne mere v kapitalizmu manifestira v njenem neprekinjenem padanju. Ker se je zavedal hkratnega občasnega obstoja protitendenc padanj a profitne mere, kot so denimo povečanje stopnje eksploatacije, širjenje zunanje trgovine in pocenitev elementov konstantnega kapitala, je zagovarjal tezo, da do dejanskega padanja profitne mere pride zgolj, kadar je tendenca padanja profitne mere močnejša od svojih protitendenc» Kapitalistom so sicer koncepti, kot sta vrednost in presežna vrednost, določeni z delotaiim časom, praviloma tuji, zaradi Česar jih tudi ne upoštetrajo pri svojüi naložbemh strategijah Kar zanima kapitaliste, so pnmamo cene produktov in profiti izraženi v denarnih enotah (Andrevr Kliman^ Th€ Failure ofCa-piuihstProduction, str. 15). A ista tendenca, ki vphva na padec deleža na novo proizvedene vrednosti, z enako nujnostjo vpliva na padec profitne mere izražene v cenah. 2 rastjo produktivnosti se namreč v krajšem času proizvede več fizičnih produktov ali storitev. Ce pn tem upoštevamo Marxovo tezo iz prve knj^ Kapitala^ da določena kohana povprečnega, družbeno potrebnega dela, neodvisno od sprememb v produktivnosti, vedno proizvede enako količino vrednosti (str. 49). Iz lega sledi, da rast produktivnosti ne potfzroči rasti proizvedene vrednosti, temveč da se enaka kohčina vrednosti porazdeli med več produktov/storitev, zaradi česar se vrednosti posamezmh produktov znižajo. Preprosto poxredano, ker so blaga lahko proiztrede-na hitreje in z nižjimi stroški, obstaja tendenca da njihove cene padajo.^ V konkurenčnem okolju so podjetja, kadar se soočijo s padcem stroskov proizvodnje, v bopi za tržne deleže namreč prisiljena znižati cene svojih produktov in storitev (str 16), kar pa vkonoii instanci vpliva na padec profitov teh podjetij. Kot pravi Marx* »ni padanje cen blaga ) nič drugega kakor drugačen izraz za zakon o padajoči profitni men«(Kipita/, III knjiga, str. 261) 2 Kat pcud^a Kliman m Ic^vntru t^fvd^ci padAnij cm po OTv^d) v ^(üo/i, t^Tvcč c^ol/v t) upoctfTvi^ stopnj« nsb S6 tcTcj irraJj v XMtf)^ pcdaccv^^. kotb) njJf v pnjTvcru. dd fw b) pnHo ^ l^hncJdlkih Mfvdftw ^tr 206) Padec pro6tne mere je po Mami tudi osnovni vzrok kapita-lutičnih kris. A ta v2rok je zgolj posreden. Padanje profitne mere samo po sebi namreč ne more proizvesti knze, vendar pa vprunerUj da pripelje do ni^ke povprečne profitne «opnje v produktivnem sektorju, naredi gospodarstvo veliko bolj dovzetno za krize. Vpogojih visoke profitne mere, četudi v obdobju njenega padca, lahko celo podjetja s podpovprečno proätno stopnjo preživijo V pogojih nizke profitne mere, četudi v obdo-bju ko ta ni (več) podtazena padajoumu trendu, pa bodo ni2ko profitabilna podjetja soočena z resnimi težavami (Kliman, str. 21), saj odsotnost možnosti profitabilnib investicij or^emogoči rudaJjnjo rasi akumulacije kapitab m s tem rast proizvodnih kapacitet podjetjj. Nizka profitna tnera tako gospodarstvo naredi za veliko bolj nestabilno m dovzetne^eza krue m s tem predstavlja temeljni posredni vzrok kapitah^icnih kr\z. Neposredni vzroki krize pa se v večini primerov skrivajo v kr€ditr«m sistemu, ki po^pe-šu)e nastanek tega, kar danes v ekonomskem )n novinarskem žargonu imenujemo finančni baloni Slednji se manifestirajo v inflaciji cen kapitala ali kakega drugega premoženja, čigar cene zrastejo močjio nad omejitve, ki jih predstavljajo zmožnost rasli profitabibiosti in proizvodnje nove vrednosti. A napihovanje balonov v finančnem sektorju, praviloma temeUečih na (hiper)akumulaciji dolga, m neodvisno od dogajanja v t. i. «realnem« sektor^, temveč je neposredna posledica padca pro^ fitne mere v produktivnem sektorju. Ko je ta soočen z nizko profitno mero, se namreč investicije prav zaradi nezmožnosti profitabilne akumulacije kapitala v produktito^em sektorju v lovu za (ekstra)pro6ti po navadi preusmerijo na trg fiktivnega kapitala, vfinancnj sektor. Dd krize profltaDilnosti do Velike recesiji Kot pokaže Andrew Kliman, gospodarstvo ZDA trendu bolj ali manj konstanlr^ega padca profitne mere podvrženo od 50. let 20. stoletja dalje.' Med letoma 1932 in 1949 je sicervkor-porativnem sektorju ZDA profitna mera sunkovito narasla, po 3 S prcfltno cnf ri> s« v ru^aJjev^nju nscuidfrv» nt stopr^^o pcofi&^ t kcrp^^ TftlivfMm^fktDTjuZDA. kj (^podjüipv MA (The US Dfpcrtmtnc ofCwuf^\if(€*s dijrt^u 9f Ecorrcfn^c Anofy^j} (2fnfrf^ftt kot slppn]^ pc^tft. kiv uo^nofilc^ vMb^jr büton^ne /troika fiksoe^ kapiulA. tntd pfcfitv pa dcdicvc vf^dcvc^C korporao). od tal^rr tooditto ^&oiia kon^f c\2drij« ^Hd Tak^ nKr^e^ proAiru n>fr& Ti^mttc prcdsuvl)^ pnbliifk pr^ mn, kakor d^^vj Man eni strani zaradi buma v vojaški proizvodnji v predt/ojnem in medvojnem obdobju^ po drugi strani pa zaradi masivne deva-lorizacije konstantnega kapitala v času velike depresije (1929-1933) in 2. svetoxme vojne ter devalorizacije delovne sile, kise je v tem obdobju izražaJa v padcu mezd. Ce je matematično izražena profitna mera pv/Cj konstantni kapital (c) in variabilni kapital (v) pa sta sestavna dela C (Csc+v), je namreč očitno, da devaloTizacija konstantnega kapitala in delovne sile povzroči padec vrednosti imenovalca C in s tem dvigne profitno mero. Obdobje od 30. let pa do konca 2. svetovne vojne. Id predstavlja edino obdobje dolgoročne dinamične rasb pročtne mere v zadnjih 80. letib, je doka2. daje restavracijaprofit^Unosti (\ä je v končni mstana omogočila gospodarski razcvet v državah razvitega kapitalističnega sveta v povoj nem obdobju) mogoča zgolj oa osnovi množične devalonzacije konstantnega in va-nabiloega kapitala. Ta se je v 30. m 40. letih v ZDA in dnigih državah razvitega kapitalizma maniiestirab v skrajnem opustošenju, ki staga prinesli Velika depres3iain2. svetoxma vojna. V50. letih pa je priilo do ključnega preobrata • profitna mera v korporativnem sektorju v ZDA je začela padati: od leta 1951 do leta 1969 se je iz 45 % spustila na 30 % (Kliman, str. 76). Vzrok za to je zlasti v hitri rasti organske sestave kapitala, kar je možno razbrati iz po^ne rasti zaposlovanjaglede na stopnjo akumulacije kapitala (str. 123). Močan padec profitabiJ-nosti (v kombinaciji z drugimi dejavniki, kt jih na tem mesto ne moremo analizirati) je v 70. letih vodil do sistemske krize kapitalizma, ki je tako v ZDA kot v drugih delih razxdtega ka-pitaJističnega sveta vodila do izjemno tuj^olentnega obdobja^ ki je zaznamovalo prelänitev razmeroma stabilnega gospodarskega razvoja v Času povojnega buma, za katerega so biJe značilne visoke stopnje gospodarske rasti in inxresticij. Sedemdeseta leta so vključevala krizo stagfiacije, naftni kri^i^ kolaps brettonvfoodskega sistema fiksnih detriznih tečajev in številne fiskalne krize^ medtem ko je ruzka profitna mera močno ogrozila gladko funkcioniranje kapitalističnega načma produkaje. Problemi, kj izhajajo iz tendencnega padca profitne mere, pa njso büi odpravljeni vse do danes. Od 70» let do izbruha velike recesije v letu 2008 je bila namreč profitna mera v svojem dolgoročnem trendu podt/ržena nadaljnjemu počasnemu upadu -od konca 60. let se je profitna mera korporativnega sektorja ZDA 12 30 % do leta 2008 spustila se za dodatnih 5 odstotnih točk, tj. na 25 % (str. 123). Dolgoročnega trenda padca profitne mere ni uspela zaustaviti niti surova neoliberalna ofenziva, ki je bila v 80. letih ut/ede-ru s Volckerjevim sokom in pohodom »reaganomike«. V letih 1979-1982 je Paul Volcker, takratni šef centralne banke ZDA {FED), zaxroljo zajezitve inflacije, kijev 70. letih težila gospodarstvo ZDA, drastično dvignil obrestne mere • realne obrestne mere so iz -2 % v letu 1979 v letih 198H985 v povprečju poskočile na 7,5 % (Robert Breoner, Th^Boom andthčBuhbk).^ Pnilo )e do kreditnega krča, ki je povzročil najhujšo recesijo od Velike depresije dalje. Recesija je tedaj rezultirala tako v ko-lapsu nizko profitabilnih industrijskih obratov in destrukciji velike kobcine fUcsnega kapitala kot v veliki nezaposlenosti, ki je močno osbbila moč delavskega razreda m mezde potisnila r^avzdol. Restriktivna monetarr\a politika v kombinaciji z Re-aganovo ekonomiko ponudbe, katere ključna elementa sta biia obračtin s sindikalno organiziraoim delavstvom na eni strani ter drastično znižanje davkov za korporadje na dru^ strani, je sicer preko povišanja stopnje eksploatacije uspela obrzdati padec profitne mere. A vseeno ni xispela ustaviti dolgoročne- 4 /«ftljift obrBtnft Tvpra tnjkh ncfoinalra obrf ^fu own. tniijfttzd %te* pr^ mAaa^« ifthk» v prrami. dAsMpnja rasti cctv prest^ awuitiJno obrt^ sme mtro^rfftJns obfestf>9 nfn oegauvna ga trenda njenega padca, saj skozi 60. leta kljub hudi recesiji ni prišlo do zadostne devalonzacije kapitala, ki bi restavrirala profitabilnost in s tem dviginla gospodarstvo ZDA i2 relatixme stagnacije, ki se je začela v 70. letih. Vkontekstu trajnega padca profitabitnosti si lahko razl^amo tudi nizko stopnjo akumulacije kapitab v korporativnem sektorju ZDA v zadnjih 40. letih Razpon prodxikthmih investicij je rumreč odvisen od njihove dobičkonosnosti, tapa^ vpogo* jih nizke profitne mere močno omejena, kajö profitna mera v končni instanci predstavlja zgornjo mejo stopnje akumubci)e kapitala. Txidi empirični trendi v zadnjih 40. letih dokazujejo zelo tesno povezavo med profitno mero in stopnjo akumuladje (neto uixresöaj kot odstotka hutoričruh stroskov fiksnega kapitala). Slednja ^ od leta 1970 do leta 2008 konstantno sledila pTofitni meri m bila sinhrom^iranane le z njenim dolgoročnim, temveč tudi z njenimi kratkoročnimi trendi (Kliman, .str. 91). Stopnja akumulacije kapitala v korporativnem sektorju se je iz nad 7 % v letu 1970 do leta 2008 spustiJa pod 2 % h tega je razvidno^ daje padec profitabilnosti v zadnjih 40. letih močno obrzdal rast produktivnih investicij. Prav nizka stopnja investidj pa je v veliki meri zaslužna tudi za počasne in vztrajno padajoče stopnje gospodarske rasti v ŽEJA od 70. let dalje. Ce je bila povprečna stopnja letne gospodarske rasb vZDAvletih 1960-1969 4,2 pa Je vletih 1969-1990 pa-dla na 3,2 Med letoma 1990-2000 je, zJasb zaradi buma v sektorju informacijske tehnologije, sicer minimalno zrasla na 3,3 a je v letih 2000-2007 zopet padla na 2,2 % (Robert Breruier, What is Good for GcUman Scchs is Good for America). Ne glede na nepremičninski bum je torej v novem tisočletju potonib na najnižjo raven v obdobju po 2. svetovni vojoi. V tem kontekstu moramo razumen tudi t/zporedno rast javnega in prixratnega dolga. V obdobju povojnega buma, ko so visoke stopnje profitabilnosti omogočale ekspanzijo investicij in visoke stopnje gospodarske rasti so bib javnočnančni primanjkljaj) ZDA konstantno zelo majhni. Ko pa je v poznih 60. in zgodnjih 70. vzporedno s padcem profitabilnosb prišlo do zaustavitve hitre rasti investicj in gospodarske rasti, pa je prišlo do preobrata. V 70. so se ZDA s sistemsko krizo kapitalizma sprva spopadale s keynesovskimi xikrepi ekspanziv-ne monetarne politike in fiskalnega spodbujanja agregatnega povpraševanja, kar je ter^o rast javnih in privatruh finančruL primanjkljajev Z ekspanzivno monetarno politiko so ZDA, z izjemo obdobja Volckerjet^ga soka v zgodnjih 80. letih, nadaljevale rudi kasneje. Zadnjih 40 let so tako lahko ZDA j^a- le tudi vlogo »poirošnilu v zadnji ^iIk^. Ko se jt po 30. letih večina gospodarstev ra2vitega kapjtdijticnega sveta na krizo stagflacije odzvalo s krčeajem proračunov, ki so po eni strani skrčile njihove domače irge, po drup strani pa ]\h naredde za vedno bolj odvisne od i^voza, so ZDA utrdile strojo vlogo go-spodarsrva^ la je tem izvoznikom nudiJo končni potrosni trg. Posledic a je bila nadaljnja eskalacija primanjkljaja na tekočem računu pbčiJne bilance in privatnega ter jatmega dolga ZDA. Padec profitne mere v korporahvnem sektorju je imel v ZDA tudj ključen neposreden vpliv tako na rast javnega kot tudi privatnega dolga Ceievkorporanvnem sektor ju priiJo do padca pro^tabilnosb, je avtomatično pri^o tudi do krčenja davčruh prihodkov, ki so se IZ naslova prihodkov korporacij stekali v javno blagajno. Do pritiskov na javno blagajno je priilo tudi zaradi političnih ukrepov Reaganove administracij, kije drastično znižab davčne stopnje na dohodekprivatruh korporacij. Nizka profitna mera tako no^ levji delež odgovornosti za hitro ekspanzijo javnega dolga ZDA, kise je izpn^d 50% v letu 1980 do leU 2012 povzdignil na nad 100 % (Andrew Kliman, Apperartcf and Estencč). Na enakem ozadju nizke profitne mere in nizkih stopenj sticij moramo razumen rudi proliferacijo akötmosö v finančnem sektorju in ponavljajoča se obdobja intenzivne inflacije na trgih kapitaJa. temelječe na ekspanziji kredita od 70 let dalje. Te so posledica problema nezmožnosti produktivnih iDvesbci) v mdustrijskem sektorju, na katere seje kapital odrvaJ z loxrom na (eksrra)profite na trgu fiktivnega kapitab. Ni naključje, da )e biJ v času povojnega buma, ki sta zaznamotrali visoka rast produktivnih investicij ii) visoke stopnje gospodarske rasti, tudi privatm dolg zelo nizek: bruto dolgpodjettjje denimo ob koncu leta 1952 znašal le 30 % BDR medtem ko je biJ dolg finančnega sektorja se nižji - znaial je zgolj 3 % BDF^ Vzporedno s prehodom v obdobje relativne stagnaaje gospodarstva po 70. lenhpa je privatni doig začel hitro naraščati: v letu 1930 se je dolg podjetij povzdignil na SI do leta 2008 pa je narasel na 78 % BDP. V finančnem sektorju je bila akumuladja dolga še bolj ek^lozivna'od leta 1980 se je iz 20 povzpeb na 119% v letu 2008 (Gerard Dumenil in Dominique Levi, The Crisis of Neohberciistn). Nizka profitna mera po 70. letih prejšnjega stoletja je torej onemogočila vsakrsen gospodarski vzpon, ki bi temeljil na rasti investiaj in gospodarske rasti, primerljive s tisto vpotroj-nem obdobju Občasni ciklicoi vzponi (ki so jim kmalu sledili padci) kot sta bum v sektorju informacijske tehnologije v 90 ter nedavni nepremicitnski bum, so bili možni zgolj na osnovi hiperinflarije na trgih kapitaJa in hiperakumulacije doiga. Taje v letu 200S pripeljala do recesije^ ki je bila veliko hujša od tistih vpoznih 70. in zgodnjih 80. letih in je po svojih razsežnostih primerljiva zgolj z Veliko depresijo v letih 1929-1933. Zlasti ortodokmi ekonomisti so problem izjemno šibkega stanja t. i. realnega sektorja trse prevečkrat zanemarjali Rast slednjega je bila v zadnjem bumu, kije trajal od leta 2001 do 2007^ odvisna skorajda izklju^o od rasri dolga^ oprtega na rast cen premoženja • predvsem kapitala in nepremičnin. Rast BDP ameriškega gospodarstva^ stopnje rasti investicij, zaposlovanja in realnih med so bile v tem obdobju izjemno nizke. Ker gospodarska rast zaradi nizke protitne mere oi mogb bib gnana naosnotd produktivnih investicij, je bila lahko spodbujana le z osebno potr<^njo in investicijami v nepremičninski sektor, kar je bilo mogoče zgolj zaradi inflacije cen na trgu nepremičnin in ekspanzitme monetarne politike FED-a. A kljob enormnim monetarnim vzpodbudam s strani FED-a in spodbujanju tako privatne kot javne potrošnje^ ki )e v času Bushevega mandata dobila ogromne razsenosti Je gospodarstvo ZDA po skorajda vseh makroekonomskih indikatorjih že pred kiizo delovalo na najnižji ravni v celotnem povojnem obdobju. Zadnjega in rujobsežnejšega nepremičninskega balona^ kije v končni instanci pripeljal do finančne krize in do Velike recesije leta 2008, zato ne smemo razumeti kot kontingentne deviacije^ 1q se je preko spekulativnih aktivnosti v finančnem in nepremičninskem seklorju oddaljila od domnevno Z4iravega jedra kapitalizma^ temveč kot simptom resnih sistemskih težav, s katenmi se sooča sam kapitalisbčni način produkcije. ^ L Gospodarska kriza v Sloveniji: vzroki in možne rešitve Rok Bre2lja (DAKS) niti lukn)e v sJov^nskem bano^^m iiswmu, ki po nekaterih ocenah srusa kar d milijard evrov. Ce to dodamo, se dolg povzpne prek 70% BDP-ja. Slovenija, kol sem že dejal, razliko med prihodki in odhodki 6runcira 2 zadolževanjem na mednarodnih čnančnih trgih. Problem je^ da so tujünvesbtorji opazili naše težave in čedalje bolj dvomijo, ali $mo 5posobni vrniti sposojeni denar. To po-meru, da Sloveniji tako rekoč ruhče več ne želi posoditi denarja oziroma nam ga je pripravljen posoditi samo pod izredno visokimi obrestnimi merami Pomemben del obrestne mere namreč predstavlja prermja za tveganje in ker vbgatelji ocenju-)ejO) daje posofaoje denarja Slovemji precej tvegano, zahteva^ jo za svo)o naložbo tniji donos. Trenutno so se razmere sjcer nekoliko urmrile, za kar je zaslužna Evropska centralna banka (ECB)^&aj je napovedala, daje sama pripravljena odkupiti r^eo* mejeno vrednost obveznic držav v težavah, s čimer )e nekoliko pomirila vlagatelje* Ta napoved je ludi eden glavnih ra2logov, da)e Sloveni)) oktobra letoi uspelo dobiti za okoli 2 milijardi evrov deietletnega dolga po se relativno znosni 5,7-odstotni obrestjumeri Pa se za to je moral naš čtnančnimmister vZDA aktn^no iskati vlagatelje FVed tem je namreč Slovenija udnjo obvetnicoj marca 2011^ izdala za 1,5 milijardeevrovin ročno-st^ (dolžino odpbčevanja) 15 let, a je tudi takrat bila obrestna mera relativno visokih 5,125 Vtem obdobju seje država večinoma financirala le se preko kratkoročnih ukbdnih menic (neke vrrte kratkoročnih obvetnie). Te menice pa v večji meri kupijo domače državne banke, ki se zaradi posebnega programa Evropske centralne banke {ECB) bhko zadolžujejo po izredno nizki obrestni meri To pomeni, da se nasa driatra bolj ali manj zadolžuje le se posredno preko ECB, tovrstno zadolževa- nje pa omogoča samo krpanje trenutnih Ixikenj* Zadnja izdaja obveznk je tako veanoma poiledjca ukrepov ECB, namenjenih lajšanju prezadolženib težav, in ne nase laeditne sposobnosti. Ta ukrep pa ne bo pomagal Sloveniji v nedogled, temveč nam je le kupil nekoliko časa, da lahko uredimo nale javne finance. Sloxrenija ima še dodaten problem. Med leti 2014 in 2016 bo zapadlo za skoraj 4 milijarde evrov obvezruc. Ker država takrat najverjetneje ne bo sposobna odplačati tolikšnega dolga, bo morab dolg rednancirali pod novimi pogoji To pa pomeni, da si bo držati prisil)ena sposoditi denar po precej višji obrestni men, če do takrat ne bomo uspeb sprejeti nekaterih reform, s katerimi bi pokazaL pripravljenost uravnoteženja državnega proračuna. Obrestna mera na naš dolg se je povzpela že čez psihološko mejo ^dmih odstotkov, a se je zaradi omenjenega ukrepa £CEk)a nekoliko znižala. Kaj opozorim, da so Grčija^ Irska in Portugalska zaprosile za čnanaio pomoč, ko so obrestne mere prekoračile omenjeno kritično me^o. Seveda ru skrivnost^ da mora Slovenija svoj proračun uravnotežiti: a način, kako bomo to dosegli, je javnosti vsekakor manj jasen. V grobem &ta načina dva: bhko povišamo prihodke ali pa znižamo odhodke. Povečevanje prihodkov je definitivno sprejemljivejše za prebivalce, saj se jim na ta način življenjski standard bistveno ne poslabša. Težava je v tem, da lahko vlada prihodke potreča samo prek državnih tnvestidj in potrošnje, ki povečujejo gospodarsko rast; za to pa potrebuje denar. Glede nato, da Sloveniji tuji vlagatelji (tu mislim predvsem na tuje čnan^e matitucije, kot so na primer vzajemni, pokojrünski aliinvesbci)skiskladi ternd Pc^^o? im^ cotvj z^Io pc^ativf n pctnt^ in a^rr v odnosu dc redne sapo^lnvf V lem £jpisu pa se lotevjfno ko so bib na udaru delovna mesta, vzdigujejo pa ga, ko sepripratHjajo strate^je za njihovo preoblikovanje, čeprav se jih mnoge oblike spJoh ne bi dotakoiJe^ saj gre za drugačne^ večmoma nemanualne oblike del Ključna težava konec koncev ni to, da se obstoječi sindikati borijo za c4)stoječe pravice, težava je v tem^ da se mnogi, ki delajo v začasnih oblikah dela^ prepoznajo v tem sindikalnem boju, čeprav jih nobeden od sindikatov sploh ne predstavlja. Kot re-čenOj gre v tem primeru bolj za socialno in pravično državo le s stališča abstrakcije, ne pa dejanskega stanja. Stanja, kjer so začasna dela nekaj vsakdanjega m jih je ravno zalo potrebno urediti lako^ da bodo čim bolj socialna In pravična. Kar se namreč danes dogaja Je čakanje z obljubo na bodočo zaposliCevv nedoločeni prihodnosti, v xnnesnem času pa delo v nemogodh pogojih. Sindikati se tako borijo, kot da so že tudi sami v tej nedoločeni prihodnosti. Kot da sedanji čas sploh ne obnaja. Skratka, zgodovinska vloga sindikatov je, da ščiti delavce pred samovoljo delodajalcev. Ključna težat^ pa je, da mnogi niso zaščiteni. Potrebujemo torej nox^ institucionaJno obliko, lä bi DELODAJALCI VS. DELOJEMALCI premislek o prAvilne^i oporabi be^ed Če bi obe besedi premislili, bi ugotovib, da ju uporabljamo popolnoma narobe. Kako je r^amreč mogoče, da so delavci delojemalci, dsti^ kiz^oslujejo pa delodajalci? Kdo komu daje delo? Ali ni delavec tiiti, ki daje delo> zaposlovalec pa daje okoliščine, v katerih delo lahko steče. Blago oziroma storitev je nainreč rezultat dela, ki ga je delavec vložil vpro-dukcijska sredstva, ki mu jih je dal na razpolago zaposlovalec. Delo je namreč značilnost človeka, ki dela, torej delavca, ne pa zaposlovalca. Zapo-slovalec nima deU^ ima le pogoje za delo. Kako naj torej zaposlovalec daje delo m kako ga delavec lahko sprejme? predstavljala trse tiste delavce^ ki ne delujejo v tradicionalnih obbkah dela, hkraä pa želijo, daje njihovo delo tadi v vseh ostalih 02irih priznano kot delo. Se posebej pa je treba priznati, da so nove {veaooma nefuične) oblike dela velikokrat nagnjene k bolj fleksibilnim urnikom. Konec koncev je čksm umik nastal zaradi potreb tovarn po m er jen ju produkti vnoiti, mnoge oblike dela pa ne morejo biti merjene po produktivno-srl na enak način, čeprav si Co mnogi managerji nadvse želijo. Ob tem naj omenimo še posebej zanimiv ukrep vlade, ki je pokazal na popolno nerazumevanje problematike dela: čeprav mnogi ministri govorijo v besednjaku neohberalizma, so izdali odlok, ki preprečuje zaposlovanje na avtorske in podjemne pogodbe v celotnem javnem sektorju. Ideja je bila enostat/na: zaposlenihje dovolj, zato ne potrebujemo še dodatnih ljudi za opravljanje tistega, kar je pač potrebno. Enostavno je potrebno narediti obstoječe zaposlene bolj produköxrne. A tu se je pokaral problem ravno v strukturi zaposlenih, saj tisti z največ pravicami opravljajo vsa podporna deb, vsebino pa trečinoma ustvarjajo ravno tisti na zacasmh pogodbah. In ker taksnih nobeden sindikat ne brani, so biÜ prepuščeni posameznim javnim zavodom in direktorjevi volji po izvajanju zakona. Na koncu pa je • kako ironično • nedvomno trpeb produktivnost orga-nizadje^ mnogi so ostali brez dela^ s tem pa so se tudi znižala vplačila v davčno blagajno. Razliko med redno zaposÜtxdjo in začasnimi oblikami dela lahko strukturno zajamemo kot generacijski konl^ikt, k)er se starejša generacija, kije rasla v času, ko je bilo delovno mesto svetinja, sploh ne zaveda^ da gre za oklepanje delotmili mest na račun mlajše generacije. Zaščita določenih zaposlitev naredi te osebe nepremakljive, mladi pa nikakor ne morejo priti zraven, kar na dolgi rok škodi samim institucijam. Najbolj eklatanten primer tega so univerze. Takšen primer je najbrž znan mnogim mladim, Iq pridejo v kolektiv, v katerem iz)emno xrel)ko dela^, zasluzijo pa veliko manj v primerjata s starejšimi sodelatrci, ki vmnogib javnih in-stitudjah dobesedno «dngajo nogo«. Potem pagredo ti starejši sodelavci tuliti abstraktne socialistične parole proti vbdnim ukrepom na sindikalne pro teste, namesto da bi se zamislili nad stanjem v svojem kolektivu in se borili za svoje mlajše sodelavce. Se veqa tezavapaje v tem^ da enake parole tulijo tudi ti mlajši sodelavci, ne da bi razumeli, da se oni splob ne morejo boriti za isto stvar Mnogi mladi namreč podpirajo sindikate v želji, da bodo r^ekoč tudi sami dosegli zeljeno redno zaposlitev, ne razumejo pa, da se sindikati borijo le za svoje člane. Tako se dogaja, da medtem ko sindikati protestirajo proti Zakonu o uravnoteženju j at/nih financ, ki delavcem v določeni javni ustanovi zniza pbče za 8 ^^ v tej isti javni ustanovi znižajo pbče oziroma ume postavke prekemim delavcem za 50 in to kar čez noc. Ko se prekerni delavec pozanima« ali je morda prišlo do napake pri izplačilu (do plačilnega lista kot prekerec ilak ni upravičen)^ pa mu odgovorijo, da so bili vsi zaposleni o tem obveščeni. Kar je seveda dni^em brez primere^ saj sam po njibovi definiciji oi ravno zaposlen. Kaj mora ^agc^arjati $(ndikat začasnih del"^ Kar nam manjka, je neka strogo definirana oblika začasnega dela, katero us topa za to posebej ustanovljen sir^dikat, vsako delo ima določeno minimalno plačo na uro, vsaka plačilna nediscpUna ft takoj sankcionirana, saj bi smdikat nemudoma sprožil postopke izterjaxre. Prav tako bi v vseh pogodbah jasru) definirali, kako oziroma koliko bi se plačevalo v pokojninsko blagajno. Sindikat bi torej postavil začasno delo kot dejstvo^ s katenm je potrebno zh?eä. To danes mnogim pomem tudi najem kredita, čemur bi se morale prilagoditi tudi banke sponud-bami, ki bi tej skupini omogočale finančno pomoč še posebej bzja dostopnost do kreditov manjših vrednosti^ milaokredite torej. Prav tako bi se sindikat boril za ustanovitev različnih neprofitnih oblik kreditiranja, na pnmer za jamstvene sklade in za oblikovanje zadrug. Stanovanjsko problematiko bi tako ob še vedno predragih stanovanjih lahko reševali s stanovanjskimi zadrugami, s spodbujanjem najemniškega trga, tudi z znižanjem davka na oddajanje nepremičnin iz zdajšnjih 20 % na največ 10 %, kar bi zmanjšalo oddajanje na črno in potrečalo prihodke v državni proračun. Ukrepi na področju kulture V času tolikih rezov na področju kulture različne kulturne institucije skupaj protestirajo proti vladi. A tu se po jata nekakšen paradoks, ki ga vpleteni ne zaznajo. Razmerje v proračunu javnih zavodov in nevladnih kulturnih društvev je obrnjeno: javne institucije porabijo okoli 80 % denarja za plače in 20 % za program, medtem ko je v nevladnem sektorju zadeva obrnjena, saj gre okoli 30%denaTjazaprograminle 20^ za plače. Tudi tu se ne^'ladni sektor razume kot neko Iji^iteljsko dejavnost, ne pa kot potencialno možnost novih delovnih mest. Zato je še posebej zanimivo, da nobena instituoja ne išČe nove sistemske oblike pridobivanja denarja v času rezov Eden izmed načinov bi bila ponotma in^edba dohodninske olajšave za kuJ-turne produkte, ki bi nemara povečala njihovo potrošnjo. Se ena možnost, Id je idejno zelo blizu prevladujočemu diskurzu, pa je dvig možnosti donacije dohodnine tz 0,5 % na znatno višji delež. To bi resno pokazalo, katera kulturna društva res dobro debjo za določeno občinstvo, saj bi jih lahko nagradili neposredno vsi, ki bi to želeli. S tem bi vsaj malce povečali denarm tok društev in posledično tudi plačila. In ker so v taksnih društvih trečino-ma začasne oblike dela, bi se za implemenCadjo tega ravno tako boril sindikat začasnih del. ^ Skok v neznano Felix Baumgartaer, Človek, kj je skočil z roDa vesolja, v seDi združuje vse. ČesartrenLitna slovenska potitika, zlasti vlaäa, nima. Pogum, prednnost vi2i|o In zaupanje v podporne mehanizme Obstaja pa se ena lastnost, ki Baum gart neria istočasno družj m razcVajas slovensko vladno maškarado to je slepo prepnčanje, praznavera v uspeh.Obaslepo veriameta v uspeh svojega podjetja, le da Baumgartner dejansko upal narediti skok v neznano ali, kot temu rečejo Angleži, leap of faith Siou^rtjti pc^kiini prostcrprežet s po-rtQtfl)Qnj€m ustaljenih vzcrcev. Vse vhdč dotlef so uporabljale preizkušen nccin za (ne)uspeh, izdatno razsir/en med najniz-kotnefum/ hudenti: prepisoi^anje od soseda. Drugi ndheniku Pisanje in dopolnje-Mnje zakonodaje pa je, kotjenajhris^jmo-umevno, glaima dejavnost pobtikov. Videti je^ kot da bisiem počenem vsakokratna oblast želela ljudstvu med vrsticami sporo* ati, da bi bdo bolje najeti tuje strokovnjake, saj brez njih Slovenija ni sposobna zamešati dovolj trdnega družbenega lepila To je seveda nevarno sporoah, če ga razumemo preveč posplošeno. Institucij ^e ne da uvažati in izvažati, w se lahko pogojno počne le z idejnimi, pa še pri njih se stvari običajno izjalovijo. Tako kot je nazorno prikazano v prvovrstnem 6lmu Inception, se mora ideja, k^je enkrat vgrajena v duše^/-no zgradbo, ziepiti z drugimi idejami, ^oj kontekst mora ustvariti iz elementov, ki so v bili zgradbi ze prisotni drugače postane tujec, ki rusi koherenco zgradbe, kar napo* sled vodi y tesnobo in nasilno prebitjenje. V Sloveniji smo institucije razvili s pomočjo lastnih in tujih idej^ nihče nam jih nivsiHl, če pa jih je ze priporočil, smo jih uspešno integrirali v ^oj mladi družbeni kontekst Zavedati se moramo, da ne živjmo v nobeni banana republiki'to trdijo kvečjemu zagre-njenci in dnični norci. Res pa je, da se noben Slovenec ni rodil z rojstnim certifikatom, na kateremu bi pisalo, da se morajo vse institucije raifnati po njegovih kapncah. Ce demokracijo merimo s prisotnostjo institucij, ne moremo trditi, da v Sloveniji c^i-mo za demokratičnim primanjkljajem Vse osnovne institudje smo s pomočjo domače in tuje pameti dokaj uspešno razvili in po-stmnh vse potrebne mehanizme za njihovo delovanje ijt to v sila kratkem obdobju dvajsetih let Težava ni v tem, da je institucij premalo, težava je v tem, da jih državljani še ne znamo uporabljati Vse težave se začnejo pri funkcionalni nepismenosti ljudstva in se nadaljujejo v funkcionalno nepismenost zakonodajalcev, o kateri pnča outsourcing zakonodaje. Funkcionalno nepismena oseba je siccr sposobna brati, pisari in računati, a naleti na hude težave, ko mora izpolniti nekoliko zapletenejši obrazec, sestaviti življenjepis z relevantnimi podatki, nedvoumno prepoznati predmet, na katerega se nanaša re^rendtonskoirprašanje, \iporabiti osnovno matematiko za določanje razmerij sestavin v kuhinji in nenazadnje napisati Shelley, Spengler in mi K Komentar: Greger Kardinar zakon, lo bo smiselno urejal neko življenjsko situacijo. Natančnejša opredelitev funkcionalne pismenosti bi se lahko glasila: funkcionalno pismena oseba je sposobna abstraktne koncepte uporabiti v realnem življenju. Tako smo ujeti v začaram krog, kjer funkcionalna nepismenost drz^ljanov podpira funkcionalno nepismenost politikov. Roko na srce^ tudi meni rverti bolj zanesljivo, ce zakonodajo piše neka tuja pravniška agen-cijakotpa kakšen Jerovšek aHKodprova, ki sta lepa simptoma slabega opismenjevanja Slovencev Vesoljsio padalec Baumgartner je stoni svoj leap of faith, pri čemer je vero v uspeh na-sionü na znanost, 16 mu je omogocla mehak pristanek na trdi zemeljski realnosti. Slovenska vlada, ta in prejšnja, pa poskakuje na mestu in se hotovici z banalnim i kozmetičnimi ukrepi, kot je dvig davčne stopnje za storitve frizerjev, cvedicarjev^ rekreativnih športnih parkov, hrane za živali in tiskovine. Fiskalni učinek tega ukrepa bo le kakšen dodaten milijon evrov v proračunu, kar je ekvivalentno dodatnim neka) centom v denarnici povprečnega Slovenca. Od tega ne bo nihče nič bolj sit, manjr^en aH bolj bogat. Alijč v časih splošnega nezadovoljstva res potrebno dodatno izzivati z ukrepi, Ü so proračunsko zanemarljivi? Tipičen primer kozmetične^ popravka, Ič lahko služi le kot izzivanje razdražene ose. Vprašanje, ki ostaja, je seveda: čemu vlada topočne^ Zgleda, kot da si minira tla pod nogami, da se bo lahko vrgla v pozabo kot najslabša vi-zažistka v slovenski zgodovini. Bo to njen klavrni leap offaith?^ Morda najbolj znanaShelleyJeva pesem govon o propadu države Njegov Ozymandias je zgoščena podoba antičnega kipa, ki ga podrtega m okro senega zasipava puščavski pesek, na podstavku pa popotnik se fahko razbere ošaben napis: ntme m^e Ozymandias, kral| kraljev«. Slovenci o minevanju držav nekaj vemo. Po razpadu Jugoslavije smo v fukuyamovsh konec zgodovine verjeli se kako poldrugo desetletje po sprejemu demokratične ustave Razumljivo, približevanje in vstopanje v evrcatlaniske povezave je imelo izjemen utopičen naboj, kije nekdanji sociahstični guberniji določal cilj in tudi pot, po kateri mora hoditi. Drugače kot v drugih postju-goslovanskih državah je bila pri nas o tej poti ves čas visoka stopnja konsenza med političnimi elitami Ti časi so zdaj minili Recesija je razkadila nerealna pričakovanja in nekdanji optimizem, kije prekrival resne strukturne težme. Zdaj je čas črnogledosti in tudi fatalizma. Pri nasje filozof ivo Kerze pred kratkim iz-postm/il aktualnost Spenglerjevega dela Zaton zahoda (hijige, kije izšla v dveh delih L lS26in 1923; prevod Slovenska matica, 2009X Kerze govori pretežno o problemu slovenske in evropske demografije, toda Spengler ima še druge dimenzije. Spengierje bil prepričan, da je zahodna kultura že dosegla svoj vrhunec in da Je s tem prevesila v obdobje Hivilizadje^t^ kar v njegovi terminologiji pomeni tudi njeno nujno zamiranje in končno zaton. Gotovo, Spen-glerjev pristop k motrenju zgodovine skozi opüko vzponov in padcev kultumodviHza-cijskih kfogov je imel pomemben vpliv na kasnejse zgodovinopisje; vendar ni mogoče spregledati vprašljivega konteksta Spenglerjevega pisanja. V obdobju med obema vojnama feto imelo močno noto kritike liberalizma in parlamentarizma weimarske republike. Glede tega je bil ta konservatrv-ni zastopnik stare^ nemškč^ mihtarizma soroden svojim sodobnikom na levici: demo-hvcijo, h je po Spenglerjugolaplutohr^cija, je dojemal kot orodje kapitalističnega denarnega stroja. Ta je bil po njegovem prepričanju izrazito destruktiven; zato je menil, da lahko diktaturo denarne ekonomije preseže le 9prmn prusič sociahzem^. Danes kljub vsemu neživima v tako turbulentnem času, kot je bil tisti med obema vojnama; toda kriza, v kateri se nahajamo, vedno bolj spominja na tisto iz tridesetih let. Ob dokončno nasedlem slovenskem razvojnem modelu je končno stekla tudi razprava o bistvenih vprašanjih. Namreč, kakšen je naš družbeni dogovor in v kaJdni družbi sploh hočemo živeti. Nastopil je kritični trenutek, v katerem se bo potrebno odločiti, kakšen naj bo naš iwrin^cwnaJ«? okvir. Prej omenjeni motivi, ki jih najdemo pri Spenglerju, zvenijo slovenskim ušesom nenavadno znano. V takšnih aH drugačnih razhcicah jih namreč brez posebnega problematiziranja proizvajajo in razširjajo dominantni mediji, oblikovalci javnega mnenja in sindikati. »Ni suverenosti drzm, parlamenti, ki so izvoljeni, nimajo nobene moči, razen, da potrjujejo. In kolonizator-ji so v prispodobi trojke, ksjo predstavljajo Evropska komisija. Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna b/mka, ob vehki podpori bonitetnih his, ki z istimi m ikroe-konomskimi kriteriji ocenjujejo konkurenčnost narodov, kot da smo podjetje.^ Tako je novembra med pripravami na sindikal- v,.. / Komentar. Mjha Movrn ne proteste govoril predsednik Svobodnih sindikatov Seveda, sindikalno nasprotovanje reformnim ni omejeno le na Slovenijo. Nenazadnje so novembra stavkali celo uslužbenci institucij EV (sic!) v Bruslju in Luksemburpi, sicer med najbolje plačanimi uradniki na svetu. Slovenska posebnost je v tem, da prehaja retorika nasprotovanja refyrmamv splošno kritiko ne samo evropskih institucij, pač pa zmeraj pogosteje in zmeraj bolj odkrito v irraf eio temeljnih po-stulatov tržnega gospodarstva kot takega. Pri tem se ukrepe, potrebne za izhod z krize, ki so vendarle dokaj jasni in priporočeni s strani institucij in mednarodnih organizacij (Evropska komisija, OECD, IMF), vedno pogosteje in povsem nekritično odpravlja kot gole )deologeme v funkciji nekakšne neoliberalne razgradnje evropskega sveta oz. socialne države, idtrjno smo poznali Ne, nobenega spenglerjanskega neizogibnega somraka ni pred nami. Je pa nekaj križišč, nekaj odločitev, od katerih je odvisno, ah bo naša družba dinamična in tekmovalna ah pa bomo na krilih prazne retorike nepovratno zaostali. Spengierje na prava vprašanja dajal pretežno napnčne odgovo-y^! njegov Zaton usodno trpi za Tipičnimi hibami svoje dobe, tt so vedno bol) tudi hibe našega časa. Nasprotno Shelley v pesniški govorici ne daje nobenih odgovorov. Daje samo dramatično svanlo. • Šolstvo med nešolskim ministrom • ✓ in sindikatom delavcev ndrei Jelen Ucf ocrck, da boš postalda hoipcum v življenju lahko ... kaj (Ne)pogreslji-yjclenvdrtdbi zrtanja.A to bo sele^udaj, ko se bo znanje izplačalo, tc bo tokrat, ko bodo dovenska podjetja dotegala proftt,^ je nedavno niČ-vec-šolski minister postopno zmanjševanje tinanimh sredstetf pojasni! zaskrbljenemu pedagoškemu svetniku. Ka* ksno veljavo imajo šotnih v luct znanja kot produkta potrošnje, ko so po javnem mnenju predvsem porabniki javnega denarja? Nedavno je predavateljica z Zavoda z^ ustvarjalno družbo pod naslovom Učenje in šolsko delo »odpirala okna« ^lar-sem devet, desel let starih otrok z »dejstvi« o ustvarjalni družbi. Pripotredovala |ijn)e o krasni novi nenapovedljixi pribo- dnosti, o svobodi poklicev^ o kreativnem znanju, učenju učenja m precenjevanju diplom, o prijatelju, Ici pri štiridesetih živi pri mami, o prijateljici, ki plačuje podjetju za zaposlitev hčere, o znancu, ki z evropskimi sredstvi raziskuje drevesa na Švedskem, ter o tršem drugem, o čemer učitelji gotovo ne bi pametnjači-li na roditeljskem sestanku. Prihodnost naših otrok, obljuba smisla v naključju kreativnega početja, prihodnost kot inovacija, ki trenomer nepovratno spreminja družbo, prihodnost z bonus om • praskaj evropska sredstva? »Kaj je lepega v tem?s je poučnost predavanja pod nepravim nasJovom posrečeno povzel eden izmed osuplih staršev. Neka gospa pa je le poskusila (emo navezati na razmišljanje svojih otrok in izdala izpoved najmlajšega sina, željo, da bi imel poklic, ki bi ga opravljal kot hobi. Ker predava- nje ni bilo namenjeno učiteljem, sem se kot razrednik zadržal. Kaj pa naj bi sploh t/prašal? Ali se je z ustvarjalno revolucijo, družbeno inovacijo, na nek sprevržen način zgodila Marxovarevoludja^ Saj ve-ste, kakor v komunizmu po Marxu, ko bo vsak počel tisto, kar si najbolj žeb, ko delo postane hobi. Ali pa bi povzel Lenarta J. Kučiča, ki je nedavno v članku Mladi, digitalni, brezposelni že potopil teorijo ustvarjalnosti, kjer ponazarja prednost le nekaterih, tistih nadarjenih, delavnih in sposobnih, kot takih, ki so imeli privilegije že v nedigitalnih časih? Veze in poznanstva, tudi v Ameriki. Pri nas celo Zavod za zaposlovanje iskalce zaposlitve trenutno nagovarja, kličite prijatelje, znance, sorodnike, če koga poznajo, kajä gotox^ se najde kdo, in prav ta ima delo za vas. Delo, na katerem vztrajajo sindikati, iz- gublja življenjsko nujo in postaja nekaj več, postaja želja Koncentracija ustvarjalnih ljudi lahko pritegne podjetja, in ne več obratno, kot je bilo običajno v industrijskih časih, ko so ljudje prihajali v mesto iskat delo. Svobodnega delavca delo išče. Zeli si, da bi ga delo tudi našlo. Za urbanimi strobodnimi delavci lahko gredo visoko tehnološka podjetja do zahodne ameriške obale, kakor morajo tudi korporacije seliti svoje obrate za lokalnimi svobodnimi delavci do zakotnih kitajskih prostocarinskih con Minister si srčno zeli, da bi se slovenski delavci rešili sindikalnega jarma ter postali svobodni, želi si, da bi ustvarjali profit, kajti jatme službe so zgolj proračunski minus. Kot najvišji organ taistih služb se potem nejevoljno pritožuje nad ljudskim nerazumevanjem vladnih ukrepov. A ko vpelješ logiko plus-rmnus kot ključen argu- ment političnega odločanja, ti pač težko t/erjamejo, da delaš karkoli drugega, razen minus. Zanimivo je, da je omenjena »ustvarjal-nacK predaxrateljica za starse na vprašanje, kje vidi prihodnost poklicev, brez pomislekov odgovorila • v manualnem delu. S čimer se po neki logiki strinja tudi sedanji minister, ko izraža nezadovoljstvo s presežkom diplomantov, pri čemer je prvi minister, ki Gabrovo tezo • več visoko izobraženih ljudi, večja bo blaginja države -postavlja pod vprašaj. A gre še dlje in izpelje nekakšno teorijo evolucije po uporabnosti »Tukaj smo tisti homo sa-piensi, ki smo preživeli, ki smo svet dojemali uporabno.« Cene prej, smo sedaj gotovo dojeli, da se ne predpostavlja, da bomo v soli otroke učili mišljenja, temveč izobraževali za uporabnost, zaposlji-TOst, kar na fleksibilnem trgu pomeni sa- mozaposljive, samo uporabne ljudi. Zato dandanašnji človek nima smisb na sebi, smisel najde zgolj v tistem, kar počne, kar dela Vprašanje kdcKje-nekdo, dojamemo s pomenom kaj-je-nekdo. Ustvar-jalna družba smisle ustvarja, vsak dan znova, če je treba. Ustvarjalna naravnanost spada med te-meljne cilje šole in se skozi razne projekte propagira že vrsto let. Sodobni ameriški urbanist Richard Florida, je gotovo eden zaslužnejših, da so besede ustvarjalnost, biti ustvarjalen, ustvarjati v vsakdanji (šolski) rabi, je v slavni študiji Vzpon ustvarjalnega razreda napovedal spremembo novega gospodarskega razreda, ki podpira inovadje in razvoj ter določa družbene in kulturne norme. Ni zanemarljivo, da je vanj postatol tudi uči- Ce ne prej, smo sedaj gotovo dojeli, da se ne predpostavlja, da bomo v soli otroke učili mišljenja, temveč izobraževali za uporabnost, zaposljivost, kar na fleksibilnem trgu pomeni samoza pošlji ve. samo uporabne ljudi. Razprtijam levo-desno nenaklonjenemu ljudstvu se je tako končno obetaJ kandidat z vizajo preimenovanja resor-)a v mimscrstvo za usrvar^aJnost (ce ob strani pustimo tisto bolj orwellovsko varianto • minisirstvo za prihodnost). Ze kot minuter brez resorna v predprejinji vladi ni sknvaJ omenjenega »hiinega ide-ologa« Florido, ki got^n o lastnini tega (v teoriji najbolje pbčanega) razreda kot o ustvarjalni zmogljivosti, ki počne stvari s strastjo prostovoljcev. Samo spomnite se prostovoljno ustvarjene proslave ob dnevu državnosti s pomočjo hiine ideologije. Nas minister je navdušen nad odličnimi dosežki in učinkovitostjo singapurskega šolskega sistema, kjer)e (udi po 40 učencev v razredu, m tako koristno bi lahko bilo ludi slovensko šolstvo. Tam imajo drugačno kiJturo, bodo ugovarjali ua-telji Ne gre za to, bi hladno odgovoril minister, gre za to, da postanemo družba 2nan)a. Ne spreminjajmo kulture, spreminfajn^o družbo, bi dodal Kako? Se preden )e kandidiral za ministra, si je kot redni profesor za gradbeno informatiko skupaj s somišljeniki z nepolitično preprostostjo klika zamišljal »resetiranje Slovenije«. S čistko čakajočih napak in dogodkov, ki obnovi sistem (računalnik, državo) vnormaboj začetno stanje^ A kot minister, pristojen za solstvo, razen obeleževanja državnih praznikov in pre^ povedi zacelka pouka pred 7r30, ni zapo-vedaJ nič novega Razsvetljenski temelji šole, H po lovamiskemu modelu tekoče- ga traku ustvarja ulite izdelke, ostajajo nepremaknjeni. Edina vizija, informatizacija, nepoxo'atno spreminja šolo. Tako se »solstvo« najtrečkrat pojavlja 2 veza-jem, »E-šobtvo-, kot projekt didaktične e-podpore in izobraževanj z^ sodobne pristope poučevanja e-kompetentnega udtelja. Pri čemer novi pedagoški pristopi m procesi nastajajo zaradi nove tehnologije in informacijske tehnike m ne obratno. Učitelj ne samo, da ni več edini vir vednosti, temveč postaja predvsem posrednik, ki učenca vodj do pomnožene ponudbe družbenega znanja, in upravitelj z misijo, da učenca zažene v proces vseživljenjskega izobraževanja. Učitelj je torej postal delavec znanja, ki je le korak dlje od Gabrove teze, da znanje samo t/zgaja. Ko vzgojo potisneš iz šole, pa se udejani pregovorna modrost • življenje je šola, ki jo pričakovano slisimo od onib, ki sole niso uspesno ukljucib. Kar pa ne pomeni samo to, da se celo življenje učimo^ temveč imajo tudi posledico • nikoli M odrastemo. Tako sedanji minister, pnstojen za solstvo, preprosto izreče: »Znanost se nagiba k prepričanju, da so naši občutki za prav in narobe v veliki meri prirojeni,« in v taistem govoru išče in najde temeljni vzrok naših težav v izginjanju moralnega kapitala slovenske družbe. Ko rezi bolijo, ko je zmanjševanje boleče, ko tinančnega kapitala ne uspe zagotoviti svojemu resorju, se čuti osebno prizadet. A zlobnim kolumni-stom, ki ga grizejo zaradi zdaj (e-^daj--one odJoitosrčno premišljene izjave, oai neminister t/rača prekbloga, kjer razlaga, kaj misli, dokazuje svoj prav z graA, t/lja svoje govore in ka) je zares rekel. Za trsak slučaj vpelje sodobnega profesorja moralne psihologije s teorijo šestih moralnih temeljev, na katere se po njegovih besedah naslanjajo celo posamezne božje zapovedi. Na znanosti utemeljena morala"^ fdrapija govua Nova znanost psihologije se je pripeljala v trsako vas, obano in šolo. Tako preda-trajo tudi nam v sklopu obveznega izobraževanja celotnega učiteljskega zbora toxo'Stni, družbeno nadvse cenjeni, celo t/rhunski strokovnjaki. A zmeraj znova sem presenečen nad ožino dJskurza in nezmožnostjo širšega pogleda. Se huje, vedno dobim občutek, da prisostvujem skupinski terapiji Občutki kolegov to potrjujejo. So oni, ki se jih je dotaknilo in ganjeno prikimatrajo izkustvenim resnicam, in drugi, ki ostanejo ravnodušni, morebiti malce potlačeni, če ne dopustijo reakcije svojega intimnega doživljanja spolzkemu terenu, na katerega jih hoče zapeljati vešči strokovnjak. Nikoli si potem ne znamo povedati, kaj smo pravzaprav slišali. Ostali so zgolj občutki. Predvsem pa nikoli učitelji ne razumemo, kako naj bi te občutke apliciraJi v razredu. Mogoče je njihov namen ze dosežen, da sploh o podani temi razmišljamo. A s čustvi se pač ne da misliä. Nekonsistenlenca terminologije me venomer zmoti do mere. da trčasih naivno kaj vprašam ali komentiram. A reakcije so venomer zgolj obramba pozicije predavatelja. Namesto odgovora na vsebino vprašanja, dobim psihologizacijo samega vprašanja. ^Ali ste jezni^* Se huje se mi je zgodijo nekoč prej, kosem t/ztrajal pri pojasnjevanju svojega mnenja* »A vam lahko postaxdm diagnozo^« Ne, hvab. S svojimi mladostniškimi leti brezplodnega iskanja po breznu brez dna sem. ht/a-labogu, opravil Nazadnje sem poslušal pritožbe kolegov o nekoristnosti, o zapravljanju časa in denarja, celo izgubi elektrike pri vklopljenem projektorju, ki ga predavatelj razen za prikaz naslova Kako zares poslušati in slisati druge ni uporabiJ. Zdi se mi, da tukaj ni slo samo za neškodljive izgube, pač pa resnično za »sistematično sainoprexraro«, kakor Bela Hamvas poimenuje celotno psihologijo. Nebgod-ja med učitelji je predavatelj povzročil že takoj na začetku, ko je prebijal led z (naključnim) primerom nenapovedanega obiska v suknjič urejenega mrkega starsa, po poklicu pratmika, ki se je želel pogovoriti z učiteljem. Ta pa je reagiral povsem napačno, ker se mu je že v prvem trenutku srečanja odvrtel film, po vsej verjetnosti umišljen, tako seje zaradi napačnih vzorcev iz otroštva začel prehitro opravičevati in pogovor zapeljal v najslabšo možno smer. Predavatelj je potem sicer speljal tehnično rešitev takšnih zagat, kjer učitelj »nastavi ogledalo« in tako razoroži čustveno prenapete začetke, vendar zgoščeno mučno ozračje, ki ga je ustvaril v zbornici, do konca ni uspel sprostiti. Tisto nekaj, kar učiteljem vzbuja nelagodja, je ostalo neizrečeno. Pa naj se je predavatelj se tako trudii, se razdajaj in delil svoje osebne izkušnje, ni bilo učinka. Zbornica je onemela. Tudi ob koncu predavanja ni nobeden sprego- vori]. Ko člotrek resno govori, ga je treba slišati, ne misliti, si zamišljati in občudti, temveč poslusati, kaj govori. A ko ljudje le prazno gotroričijo, je včasih bolje ravnati ratrno obratno. Razumeti pomeni slišati tisto, kar bi moralo biti izgovorjeno. Podobe mrkih, vplivnih, vsetrednih, arogantnih, očitajočih niso spomin, kaj šeletratrma iz našega otroštva. Nisoima-ginanj na ravni čustev, so dejanskost, tukaj in zdaj, ki se zaostruje. To so pritiski staršev otrok, ki morajo ne glede na žrtve uspeti, so viseče grožnje m obtožbe, ki se zlahka obesijo učitelju m ki ne ko-risQjo nikomur, odt/zemajo pa odgovornost odraščajočega otroka, ki prav zaradi taksne »pomoči« ne bo nikoli odrasel. Profesor s Pedagoške fakuJtete je pripo-vedovaJ, da ni verjel in se je sprva učiteljicam smejal, ko je sJisal, da jih starši kregajo zaradi ocen strojib otrok, dokler starši študentov niso začeli prihajati na njegove govorilne ure. Infantilizira-na družba z otrokovimi pravicami brise dolžnosti. Ker odgovornosti (udi sama ne želi prevzemati, zgolj jamra ali upravičeno kriči zaizginjajočimi temeljnimi pravicami. Tako bi namesto terapexTske-ga predavanja lahko npr. imeli tečaj inte-lektuaJne samoobrambe pred družbeno ignoranco in aroganco, pri čemer bi postalo jasno, da na polju mišljenja ni sta-tuso (^uo. da ne sme in ne gre za ohranitev varne pozicije državnega usJužbenca, temtreč za avtonomijo, ne 0^) strokoxmo, avtonomijo odločanja, Id bi učitelja potisnila k odgovornosti do svojega poslanstva. Ko otrok v vseživljenskem učenju šepa že v osnovni šoli, učitelj ne odgo-trarja zaradi (ne)etičnega ravnanja, tem-treč zgolj z ozirom na (ne)praxnlno izpolnjeno dokumentacijo. Tudi sam imam, žal, nemaJokrat čisto vest šele takrat, ko so administratixma dela obklj ukana. Hkrati pa je ravno zato učitelj zlahka eti-ketiran kot (neucinkoxdt) uradnik v breme države. ^ iiniKi isO* truD amniavta Ali v soli hrabrimo hrbtenice otrok ali jih zgolj t/zgajamo vkonfonnne in pohlevne ljudi za industrijo, ki je več ni^ A]i bodo razvijanje zavesti o državni pripadnosti le parole na proslavah državnih paznikov ali spodbujanje demokracije v okviru psihološke tehnike? Ali je to mogoče početi brez posledic • učni cilj izpolnjen, nasJednji"^ Ali je mogoče vzgajati za de-mokracijo, če je tudi sam ne gojis^ Ali ne bi učitelji pridobili nekaj več demokratične samozavesti, če bi organizirali popoldanske razpraveoporaembnih temah namesto usvajanja managerskega diskurza ustvarjaJne družbe alisprosb-rvene skupinske terapije, razprave, kjer ne bi vadili samo, kako poslušati in dišati drugega, temveč tudi kako sprašetrati, govorit in tehtno argumentirati? Ali se po dvajsetih letih samostojne in demokratične ureditve še vedno držimo socialističnih temeljev samoupravljanja, ko brez razprave sprejemamo odločitve, ki se morajo sprejeti, da ne bi po nepotrebnem drezati v normalne procese postso-dalistične družbe^ Nekonfliktna družbena prioriteta ustvarja najboljše pogoje, da se najlažje in najmanj boleče izbnše lastna identiteta. Učitelj danes ni več široko izobražen Človek in tako tudi redko premore mnenje o posameznih javnih zadevah. PoliGčni aganžma je prepustil sindikatu. Nazadnje je pri nas na šoli sindikalni zastopnik neposrečeno primerjal nesorazmernost glatre in trupa izumrbhdmozavTov z bivšim sindikatom učiteljev. Govoril je o apabji mJadih, ki niso del sindikata, ker jih ne briga za pravice delavcev, dokler )ih ne doleti krivica, ter o potrebi široke podpore borcev za pravice delavcev, Pn (em povedal, da ima sindikat močno politično glavo, ki potrebuje podporo čim večjega stevüa zaposlenih. Ali sem prav razumel? Da, za äste, ki smo jim prepusttb mnenje in lahko govorijo v našem imenu, smo le trup dinozavra, podporna ilevilčna m finančna gmota Da, za smdikate smo delavci. Kakino plačo unajo danes delavci? Se čudimo, da nam )o nižajo^ In da, tudi za vladne mana-gerje smo delavci, delavci znanja sicer. A ta dodatek, znanje, se raora i2pbčati, lo nana je minister žepovedaJ. Kako se 10 izplača? Ne v denarja in ne v prihodnosti, kakor bi morda nait/no sklepali, lemvec v zviševanju normaövov in siste- matizaciji dela učitelja, čemur nedtromno sledi chJpusčanje. Povečevanju učinkovitosti dela šole, kot katerega koli drugega državnega urada, nasprotuje politik Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata t/zgoje, izobraietranja, znanosti in kulture ter hkrati predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Na zadnjih vseslovenskih protestih v organizaciji sindikatov je tajnik SVlZ-a tako nagovoril predsednika vlade, ne pa pristojnega ministra, kakor bi bilo pričakovati. Učitelj mora zato znotraj paketa javnega rektorja skupaj z uradnikom pisarniških poslov zagovarjati učinkovitost dela v razredu. Tako je gnev obubožane Slovenije usmerjen tudi v uatelja, v tega neproduktivnega delavca javnega sektorja. Za- kaj tako^ mi je na osnovnošolski c4>letnici posredno pojasniJ bivši sošolec, direktor računalniške firmes trerai zaposlenimi. Na plačo pedagoškega vodje In posloxro-dnega organa šole s skoraj stotimi zaposlenim) in šeststo otroki^ je retorično t/prasal: sKaj tvega za dva tisočaka ravnatelj svojega • dohodke, lastnino?« Ob moji plači začetnika pa: »Malo, mogoče premalo Avcasukri2e?Hm.«Tvegane, terja pa etično in pravno odgovornost javne osebe. Novi diskurz tveganja neskončno spreminjajoče se družbe zlahka spodnese dvestoletno vztrajanje sindika-tov pri stalni zaposJitvi in zagotovljeni plači. Glavni sindikalni argument boja za javno šolstvo, boj za place, je medvedja usluga. Khzni ekonomski kazalci bodo prej aJi slej pokazali ekonomsko nujo, in popustili bomo pod pritiski javnega mnenja, te statistično pret/bdujoce pro-dukci)e javnih občil Zal pa so pomembne teme, kjer bi se učitelji bolj kot ostaJi nekritični užn/alci jat/nega mnenja morali opredelit. Teme, kot je javno/zasebno šolstvo, smo povečmi zmožni razumeti zgolj zasebno. Tako slišim pogovor, ko bi kolega učitelja svoje otroke raje šolala v zasebnih šolah, kjer ne bi veljala »tako demokraticru« merila, tako permisivna in vzgojno skodJjiva. ZaposJitev na zasebni soli pa se jima na novo razpira kot obljuba večje plače. Varnost, udobje, zasebnost so vsakodnevne mantre družbe izobilja v depresiji Trend padanja ugleda pa je mogoče obrniti le z vstopom učitelja v javni prostor, kjer mora artikulirati in aktualizirati tisto, kar bi sicer samo trpel in prestajal. Ce bodo iz šole v svet vstopali vsaj pol-državljani s hrbtenico, ne pa zlomljeni in pohlevni potrošniki, se nam ni treba bati prihodnosti poklica učitelja, sicer pa pričakujmo njegovo nadaljnjo proletarizacijo. ^ Protesti za ohranitev statusa quo Marijana Koren V zadnjih tednih so se razpasli prcusci Pt-sokosoishh ucftčljfv in študentov proti-s^ vedo • rezom v vttokem šolstvu. Te proteste hhkc rotumemo na dva načina. Lahko jih razumemo kct proteste še čne interesne skupine, ki se boji finančnih rezov v Jastnem !cgu, ah pa kot proteue, ki opozorfajo na bol) splošno, občo problemmko situacije visokega šolstva. Ce gre zgolj prvo, potem o tem ne veljo izgubljati besed: niti visoko-solskiprofesorji niti študentje namreč niso kakšen posebef depriifilegiran doj, ki bi si v tem cztru zaslužil kaj več pozornosti kot druge družbene skupine, h fih je prizadela kriza. Ce pa gre, kot opozarjajo nekateri, za bol) splošen problem: zazoper^atfljanje jmnih zatfodov nasproti zasebnim z nad-proporcionalnimi rezi v prvih, za napade na avtonomnost univerz, politične pritiske in podobno, potem je seveda sttfar zaskrbljujoča. Kot je izpostavila Alenka Zupančič Zer-d)nv Dnevmkovikohmnt (1412.2012), krizne reforme niso neke začasne reforme za prebroditev krize, temveč so način, kako sedaj spreminjamo državo, njen ustroj, njeno delovanje. Te spremembe se M bodo samodejno odprata-le, ko bo kriza mimo. Zato so reforme, ki jih danes sprejemamo, ekstremnega pomena in čeprav temeljijo na varčetra-nju in krčenju javnega sektoija, moramo iz njih izpeljati najboljše. Nekaterim se bo ta izjava z^ela utopična managerska fioskula in bodo raje splošno protestirali proti varčevanju, name* sto da bi poskusili premisliti, kako bhko ob priložnosti tega varčevanja in morda celo znotraj njegovih okvirov izpeljejo najboljšo možno reorganizacijo visokega šolstva; odpravijo sedanje težave in nesmisle ter iz varčetranja potegnejo boljši visokošobki sistem v okviru danih omejitev. S podobno situacijo smo se v slovenskem tnsokem šolstvu že srečali: imenotrala se je bolonjska reforma. Nikomur ali vsaj trecini ta reforma ni bila vsec, kljub temu pa so nekatere fakultete resno pristopile k stvari in smiselno reorganizirale izobraževalni proces v okviru danih omejitev (nekatere so si tudi izpogajale želene 4. letnike 1. bolonjske stopnje). Druge pa so se samo kregale in bunile nad reformo, trdile, da se ne da nič narediti in spackale programe, ki ni$o podcd)ni ničemur (nemara tudi zato, ker se nihče od profesorjev ni želel odpovedati mestu, ki ga njegov predmet zaseda v studijskem programu). Ob vsaki prvi pribki pa potem profesorji protestirajo proti ci)8toje-či bolonjski reformi. Oprostite, kdo pa je oblikoval reformo na ravni posameznih fakultet ali oddelkov^ Sedaj smo pred neko podobno situacijo. Tako kot povsod drugod nas čakajo varčevalni ukrepi tudi v visokem šolstvu. Kako se bodo posamezne institucije prilagodile tem rezom, pa je v veliki meri odvisno tudi od njih samih. Najlažje je seveda protestirati za ohranitev nekega statusa quo, najtežje pa, izgleda, za univerzitetnike in visokošolske učitelje oz. pristojne institucije premisliti o tem, kako bi lahko naredili naše visoko šolstvo boljše. In potem bodo dejali, da to pač ni njihova naloga, ampak naloga vlade. Ja, vlada pač trarčuje, in če se same institucije ne angažirajo s konstruktiv- nimi, vsebinskimi predlogi, bo pač varčevala tako kot ona zna: lepo^ linearno, minus 20 odstotkov, potem se pa znajdi Mislim, da trditev, da je naše visoko šol-slvo trenutno perfektno organizirano, pač ne drži. In če res tie drži, je sedaj morda priložnost, da se ga reorganizira. Alternativa je pač, da se ga ne, in da bo s finančnimi rezi postalo se slabše. Razmišljanje o tem, kaj so trenutni problemi visokega šolstva • onkraj finančnih rezov, je zato nadvse na mestu. Problemov v slovenskem visokem šolstvu je vec in so raznovrstni. Začnemo pa lahko na primer z naslednjim. Gospodična iz Studia City (4.12.2012) je pred kratkim opozorila: »Ali ste vedeli, da smo po statistikah OECD, na katere se tako radi sklicujemo, po razmerju učitelj/študent na samem repu lestvice?« Odgovori Da, vedeli smo. Razloga za tako nizek koeficient pa sta, asto matematično, lahko samo dva. Boo državo, začenši s svojim mestom. Pred nekaj tedni, na dan protesta sindikatov, je Drtetfttikcva sobotna prUoga Objektiv objaxdJa naslovno novico z naslovom »Družba proti državi«. Ta neverjetna lahkotnost enačenja drzatre in vlade (oziroma točneje; vladnih politik) se je z mariborsko vstajo pokazala kot popolnoma zgrešena. Država smo ljudje, smo njeni državljani, to niso samo institucije, se posebej pa ne samo vlada. Prav tako država ni le represivni in ideološki aparat. Zato večina definicij, ki državo enači z uporabo nasilja, ne more razložita te osnot/ne polidčne pozicije države kot mesta politike, kot mesta, kjer lahko politično delujejo njeni d/zavljani Mari-borčani so zdaj to mesto odprli in to na najbolj specifičnem mestu • kot mesto samo, kot meščani strojega mesta. Enačenje države in nasilja pa pripelje tudidointerpretaaj, da policija zastopa nelegitimno nasilje, protestniki pa naj bill na strani legitimnega nasilja, in sicer zaradi dosedanjega nasdja države Tu seveda takoj odmeva sociaino-revolucio-narna ideja o prevzemu države s prevratom nelegitimne oblasti z nasilnimi sredstvi A kot rečeno, politika se konča tam, kjer se začne nasilje. Ko postanejo prote* sti nasilni, izgubijo svojo politično moč. Kol pravi Hannah Arendt, lahko »ljudske vstaje proizvedejo skorajda neustavljivo moč nasproti materialno absolutno su-periornim sredstvom nasilja kake države, in sicer ravno takrat, kadar se same vzdržijo nasilnosti, ki bi jih tako ali tako porazib« (str. 212). Prav zato želijo vla-dajMi na vsak način proteste spremeniti v nasilni dogodek, s katerim lahko potem obračunajo na enaknaan • nasiJno, kar je seveda najbolj enostavno. Ne smemo pa pozabiti, daje nasilje tudi fotogenično, s čimer se v medijih popolnoma sprexo'ne slika o tem, kaj se dogaja, saj se tema premakne od vzrokov za proteste k vzrokom za nasUje. Na naslovnicah tako zatdadajo slike krvi in ognja, preusmerijo pozornost s sporočilom protestov. t Skratka, protesti ne morejo biti način boja v smisiu, da smo po protestu zma-gaJi, zatem pa se zavlecemo nazaj v svoj privatni brlog. Politika, tako kot življenje, je mogoča le v delovanju in zato nikakor ne more biti ustavljena na neki točb v času. Ustvarit alternativo in zatem zapustiti mesto delovanja ne resi ničesar. To se je zgodilo že pred dvajsetimi leti, ravnoumik vprivatnostpaje bil eden ključnih krivcev za današnje stanje. Mnogi govorijo, da so jim ugrabili dria-xro. A tose je lahko zgodilo le zato, ker so sami kaj taksnega dopustiii. Sprememba ni mogoča, če se ne spremenijoljudje. Protesti so zato priložnost, da postanemo drzaxdjani večkrat kot le na štin leta. Namesto da bi zanikali vse in razmišlja-b o alternativah in revolucijah, je zato treba najprej premisliti, kakšen sploh je naš sistem in naš čas. A)i ga zares dobro poznamo? Drugače ostanemo le pri sanj arjen ju in vzklikanju več kol stole tfe starih parol, kar pa potencial protestov le uničuje in odvrača mnoge ljudi. Cas je torej, da prenehamo biti idioti v iztromem grškem pomenu, ki je označe-traJ človeka, ki se ni želel ukvarjati s skupnimi zadevami, saj je bil zadovoljen s svojim privatnim življenjem. Cas je, da beseda polibka izgubi svoj sJabsalni pomen. • ill GoricQyii smo vedno živeh na prepihu različnih narodov. Naša domaČa kultura seje bogatUa z vplivi slovenske, italijanske, furlanske, nemške ~ in tudi judovske. Vcasth so Gorico xmenovah, seveda preveč romantično, knr Jeruzalem ob Soci (Gemsalemme sull'Isonzo). Goniia so bih v mestu verjetno prisotni ze ob njegovem nastanku, ptva pisna omemba pa sega v leto 1258. Tukajšnja judovska skupnost ni izstopala zaradi številčnosti, ampak zaradi vpliva v vsakdanjem, predvsem gospodarskem življenju naših Ijajev Se največjih je med našimi predniki živelo pred stopet-desetimi Jeti, ko je njihova skupnost štela dobrih tnsto članov. . W..JW \ 1K i^m ti Renaio PodDersic Kr Dane^ judovske skupnosti v Gorici ni več. Zaradi malostevilnosti se je leta 1969 združila s tržaško. Na nekdaj pomembno goriško skupnost pa spominja judovsko pokopališče v Rozni Dobni, kjer je pokopanih več kot 900 Judov^ najstarejši nagrobnik sega v 14. stoletje. Judovsko pokopališče v Rožni Dolini pri Novi Goricije edinstven spomenik judovske kulturne dediščine na Slovenskem. Poleg tega je to največje judovsko poko-pališče v nasi državi in sodi med bolje ohranjena v vsej Srednji Evropi. Predstavlja, skupaj s sinagogo v Gorid (Italija) iz sredine 18. stoletja, edini ostanek nepremične kulturne dediščine, kije nekdaj pripadal zaokroženi judovski skupnosti v Gorici in je danes razdeljen med dve državi, članici Etrropske unije* PufT^ar/^ VC ^v^eCMvienie C jmanjkljivv tazumovanje Možnosti, žaJ tudi zamujenih, zaustre-zno vrednotenje toxo'stne kulturne dediščine je tako treliko; od judovske poti, ki bi povezovala oba kulturna spomenika (sinagoga in pokopališče), do muzeja ali študijskega sredisča za celotno Primorsko, ki bi predstat/iJ (tudi) trpljenje goriških oz. primorskih Judov med holo-kavstom. Med drugo svetotmo pa niso trpeli samo Judje, lorej bi tovrstno sre-disče lahko skrbelo tudi za ustrezno stro-kotrno obdelavo in predstaxdtev drugih žrtev nacifasizma, predvsem (primorskih) internirane ev. Odlično izhodišče za tovrstrw) razmišljanje nam nudi nekdanja judotrska mrliška trežica, ki jo nekateri napačno imenujejo kar «judovska kapelica«. Zal se nepoznavanje judovskih običajev prenaša tudi na neustrezno poimenovanje in enačenje s krsčanskim izročilom, kar seje v zadnjih letih znasJo celo v uradnih dokumenöh različnih državnih in občinskih organov. Judje namreč ne poznajo ^kapelic«, ima pa v njihovem pojmovanju smrti »mrliška vežica« pomembno mesto. V skladu z judotrskim verskim izročilom {talmudj una pokopavanje umrlih posebno mesto Pokop je potrrf)no opraviti čim prej, najbolje na dan smrti, saj Judje trerjamejo, da duša ne najde pokoja, dokler se telo ne pokoplje. Pogreb (kevura) umrlega velja pri Judih za eno najpomembnejših verskili zapovedi, s pokopom je po običaju povezana tudi obredna nečistost, ki spremlja stik z umrlim. Posebna judovska pogrebna družba {hevra kadisha), ki jo navadno sestavljajo prostovoljci, poskrbi za pravilen postopek očiščevanja trupb pred pogrebom in pripravo na pokop. Tako bžje razumemo pomen mrliške vežice za Jude. Pc: JDijer a c^e^^kios^ i^Oovskc^ pokcpjiiscj Po$ebno$t, pr^toaprav svetost prc^lora ob judovskem pokopališču kažejo tudi dogodki v času soske fronte. Po padcu Goric€ in pomiku front« proti vzhodu st )€ jeseni 1516 ^nasio to pokopališče Tia Mmi frontni črti. Na Mdanjih vojaških zemljevidih opazimo, da so imeU avstro-ogrske enote svoje prve položaje na vzhodnem koncu pokopališča, italijanske pa na zahodnem. Med njima je ležalo judovsko pokopaJisče, ki so se ga oboji trudiL spoštovati, zaradi obstreljevanja pa je b)la uničena judot^ka mrliška veiica. Po pm svetovni vojm so goriški Judje objekt obnovili in ga ponovno odprli lela 1929. Za svoje potrebe ob judovskih pogrebih so ga uporabljali do leta 1947^ ko je nova meja med Jugoslavijo in Italijo pokopališče odrezala od sedeža skupnosti v Gorici. Poleg tega je ho-lokax^t zelo prizadel tudi člane goriške judovske skupnosti, saj je večina tistih^ ki so med vojno vztrajali v mestu, končala v uničevalnem taborišču Auschwitz Jeseni 1945 jegoriško judovsko skupnost sestavljalo le se 2S odraslih, po nastanku druve Izrael leta 1948 pa so se tudi preostali večinoma odločili za izselitev» Največ v novonastali Izrael, nekaj pa (udi v Združene države Amenke m še kam Maloštevilni judovski posamezniki iz Gorice za pokop umrhh poslej uporabljajo judovsko pokopališče v Gradišču ob Soči (Gradišča d'Isonzo). Judovska mrliška vežica v Rožni Dolini je bila Cako prepuščena sobu časa^ počasi seje spreminjala v kup ruševin. Konec leta 1977 je bila s pogodbo prenesena na Krajevno skupnost Rožna dolina Goriško judovsko skupnost je pri tem zastopal Giacomo (Jakob) Rosembaum iz Gorice. Dokument o prenosu lastništva se Ne gre le za judovsko pokopabšce in rnrbško vehco. Ne, gre za avihzaajsh odnos do manjšine tti za preprosto spoštovanje do mrtvih danes nahaja v arhivu Tržaške judovske skupnosti, s kopijo pa razpolaga rudi Mestna občina Nova Gorica Novi lastnik se je zavesal k spoštovanju določenih pravil, kar je kasneje krsiL V pogodbi namreč izrecnopise: »Krajevna skupnost Rožna Dolina gornje nepremičnine prevzame z namenom, da bo obstoječi objekt rekonstruirala in ga uporabljala za potrebe dejavnosti argancfv Krajevne skupnosti in Aviheno-pchtičnih organizacj Rožna Dolina.« Sicer so nekdanjo judovsko mrliško vežico obnovili, baje tudi z udarniškim delom, tedanji novogoriskj Zavod za varstvo naravne in kulturne dedjšane pa jo je lela 1985 vpisal kot kulturni spomenik lokalnega pomena Torej, objekt je bil razglašen za spomenik, za katerega naj bi velj al prtd varstveni režim' Na poznejši neprimeren odn^s lokalnih oblasti do tega objekta, zlasti koje v njem domoxral Igralni saion Fortuna (z vednostjo vseh mogoah slovenskih ustanov za zasdto kulturne dediščine), so opozarjali različni judovski predstavniki, od Tržaške judovske skupnosti do Svetovnega judovskega kongresa {WoridJewish Congress). In niso opozarjali samo Judje^ Ze pred petimi leö je, na primer^ tedanji mestni svetnik Luka Lisjak Gabrijelčič na Me-slnem svetu MONG zahteval ureditev razmer v povezavi z judovsko mrliško vežico v Rožni Dolini, a je ostalo zgolj pri obljubah oblastnikov. Medlem je goriška občina {Comurte di Gorizio) primemo poskrbela za sinagogo v mestu in v njej leta 1984 odprla za- nimiv muzej v pritličju V nadstropju pa ostaja verski objekt, ki služi obredom za večje judovske praznike {Jom Kipur^ Ha-nukkah),kc se molitev udeležujejo pred-irsem pripadniki judoirske skupnosä iz Trsu. ^iigi odnosa du izročila O našem, novogoriškem, mačehovskem odnosu do Judov in njihovega pokopališča v Rožni dobni, predirsem pa nekdanje mrliške vežice ob njem, pa nenazadnje priča tudi ureditev d^slopa in postavitev informativne table leta 2010. Zato so poskrbele ustanove iz Italije v sodelo-iranju s tržaško judovsko skupnostjo in v$t skupaj povezale s praznovanji stote obletnice smrti Carla Michelstaedterja (1857-1910), znamenitega goriškega filozofa judovskega rodu, Id je pokopan v Rožni Dolini. Na žalost rudi nimamo primernega vodnika aii monografije v slo-i^nskem jeziku, ki bi ot/rednotila judo-trsko pokopališče v Rožni Dolini, zanj pa se je leta 2004 potrudib Občina Gorica v italijanskem jeziku z naslovom Valdi-rose • Ü cimitero dela comunita ehraica di GortZM. Danes potekajo razprave, ali je potrebno naše judovsko pokopališče ponovno zaščititi in to na kakšen način'? Preveč se govori o zakonih in varstvenih ureditvah, pozablja pa na zdravo kmečko pamet, kaj se spodobi in kaj ne! Ne gre samo za judovsko pokopališče in nekdanjo mrliško vežico v Rožni Dolini. Ne, gre za dxnlizacijski odnos do manjšine, ki je trčasih živeb tudi v nasi deželi in za preprosto spostoxranje do mrtvih. Skratka, tudi na tem vprašanju se bo lomil naš odnos do drugačnosti in spoštovanju pravic trsakega posameznika. Panajgrezajuda, muslimana, budista ali kristjana Pomešane figure. Refleksija o šahu in norosti 19 Ijosa Krsp/anja K razmišlfanju o šahu tn norosti me ni pripravila užaljenost, kt bi JO obe kaznovala s prekletstvom m grboglaxHca je od teda) najgrša med ribami Tako je (oref grboglavka dobila sedanji izgled, ki s svojim izbočenim zobovjem m ocmi nekoga, k) se že dolgo m pMteno naspal, izdaja, da nuna ravno mnogo prijateljev. Uboga grbogbt/ka, sem pomislil. Kako bi lahko vedela, da devica govori ravno baskovsko^ Nisem poznal te legende Zdi pa se mi, dani preorano starodavna. Prav tako dvomim, da obstaja mnogo podobnih legend. Gre za zgodbo, kije nastala v obdobju nazadovanja baskovskega jezika in naporov zanjegoiro obrambo. V obdobju, ko so se mnogi bali za usodo baskovščine. Nauk zgodbe je jasen: Baski bi morali ohranili jezik device Marije, to svojo čisto In nebeško govorico, in ne bi smeli ravnati kakor grboglavka, kije postala tako grda, ker je govorila špansko Ena najbolj zanimivih podzvrsti semantičnih labujev so imena živali. Pogosto se uporablja et/femizme za poimenovanje ško-dljiinh živali ali (isbh, ki naj bi prinašale nesrečo. Med najbolj značilnimi je primer podlasice Profesor Jose Mana Cuestapra- vi, da spada podlasica med neizrekljive vrste: zato jo pogosto poimenujejo z imeni nenavadnega izvora. V Aragoniji je tako znana kot peniquesa, v italijanščini kot donnob, vfrancosčini kot bellette, v galicijščini kot donina, v baskovščini pa jo poznamo kot erbinude. Njena nesrečna slava izvira iz antičnih tekstov» Elijan o njej pile kot o malovredni živali in opisuje, kako leze na mrtva trupla, da bi jim izgrizb oči. Morda gre tudi pri grboglavki za semantični tabu. Grboglavka, nemara zaradi svojega izgleda, ni priljubljena med ribiči. Imajo jo za nezanesljivo ribo. Na trenutke se zdi, daje irseprisotna, nato nenadoma izgine. Preveč je pametna, pravijo. Ko že govorimo o neizrekljivih tabujih, mi dovolite, da povem anekdoto. V prvih meseah življenja sem bil brez imena. Rodil sem se konec leta 1970 in moja mati seje seveda odpravila do sodišča, da bi me prijavib matičarju. Uradnikje vprašal po mojem imenu »Kirmen,« mujeodgoirorila. Uradnik je zatrdil, da to ime ne obstaja, in gani hotel vpisati v register. »Gospa, zakaj ga nepoimenufete Jose Manaalikajpodobnega, tako kot vsi^« Moja mati je odvrnila, da mi je ime Kirmen, in vztrajab, vse dokler mojega imena niso vpisali v matično knjigo. Vsak teden je sla na sodišče in vedno znova so jo zavrnili. »Kaj pa, če bi mu dali ime Kirmen Maria^^Ä^ ji je nekega dne predlagal uradnik >»Veqa možnost je, da bodo sprejeli ime, če bo imelo vsa} nekaj španskega.« Uradnik je na koncu popustil in tako mi je ime Kirmen Zgolj Kirmen. Anekdota ponazarja težavno situacijo, v kateri je nekoč zavela baskovščina. Sla je skozi težke čase, ko seje govorila izključno znotraj štirih domačih sten. Preživeb je po zaslugi vztrajnosti številnih posameznikov, ki je niso prenehah govoriti m so se trudJi, da bi se njena raba raziirilavvse segmente družbe. In seveda po zaslugi množice ljudi, ki so se potrudili, da bi se je naučili. 15. apnb 2007 sem sodeloval v programu na radiu WBAJ, ki ima svoj sedežna Wall Streetu, št. 120. Gre za eno najbolj naprednih radijskih postaj v New Yorku. Tja sem prišel na povabilo pisateljice Janet Coleman, kot gost njenega kulturnega programa Z menoj v sludiu je bila tudi kanadska pesnica Yerra Sugarman. Sugarmanova, specialistka zaliteraturovjidišu, je s seboj prinesla pesniško zbirko neke judovske pesnice z začetka 20. stoletja. Njene poezije so bile presunijiire. Govorile so o eksplicitnem seksu Janet Coleman je bila osupla, da lahko obstaja pisateljica, ki vjidišu piše o taksnih stvareh. To je tudi povedala v eter. Sugarmanova ji je odxo'nila: »Pesnica govori o strojem žitHjenju. Takšno je bilo njeno zitHjenje, pa Čeprav v ji-dišu«Med večer)o sva se pogovarjala o predsodkih, s katerimi se morajo spopadati številne knjižeimosli. Verra mi je pripove-dovala, da je med obiski v Evropi pogosto naletela na ljudi, ki sojo gledali postrani zaradi njenih judovsldh korenin, kakor da bi jo obsojali zaradi kršitev Človekovih pravic, ki jih izraebka oblast izvaja nad Palestinci. Yerra tega ni mogla razumeti. »Pa saj tudi sama nasprotujem dejanjem izraelske oblasti,« jim je nejeverno odgoirarjala. Tudi baskovsčina je morab prenašati številne predsodke na svoj račun. Se danes se zgodi, da baskovskega pisatelja vprašajo o povezavi med baskoirsko kulturo in nasiljem. Sprašujejo ga, ali ne čuti omejenosti, ko piše v tako majhnem jeziku. Claudio Magris zase pravi, da je obmejni pisec Prihaja iz tradicije, v kateri sobivajo številni jeziki. Tudi sam se imam za obmejnega pisatelja. Rad sem del te raznolikosti. V svoji knjigi Utopia e disincanto (Utopija in streznitev) je Tržačan zapisal: »Vsaka manjšina • nacionalna, kulturna, religiozna, politična ali spolna kije v bližnji preteklosti doživela marpnalizacijo, vsaj na začetku tezi k ekshibicionittičnemu narcisizmu; dokler se ga ne reši in se ne nauči sproščeno živeti svoje posebnosti, ne da bi ji posvečala pretirane pozornosti, dokazuje, da jo v njeni globini še iredno preganja občutek manjxo'ednosti.« Vseč mi je Magrisov stavek, ko praid, da ne bi smeli »posvečati pretirane pozornosti lasmi posebnosti«. Pisati sprosčeno, sproščeno živeti v baskovščini. Brez histerije in brez občutka, da smo pod nenehnim pritiskom nujnosti. Od anekdote o moji matennasodnijije minilo več kot štirideset let. Baskovščina je med tem prešla iz zasebne v javno r^o. Po zadnjih sociolingvi-sličnih podatkih seje v zadnjih dveh desetletjih število njenih govorcev povečalo za dvesto tisoč. Kmalu bomo dosegli šteid-lo osemsto tisoč govorcev. Obstaja tisk v baskovščini, imamo stroje medije in razvejano literaturo. Akademija baskovskega jezika bo kmalu praznovala stoletnico ustanovitve. Res je, da nas čaka še mnogo dela. Se vedno smo daleč do dejanske dvo-jezičnosti. Toda dosegli smo znaten napredek. Ne mislim, da pisanje v majhr^em jeziku predstavlja kakršnokoli oviro. V svojih knjigah pišem o ljudeh, kijih poznam, ki jih vsak dan srečujem na uhci. Kljub temu sem opazil, da te zgodbe zanimajo tudi svetovnega bralca. »Vsaka endogamija, vsaka pretenzija po osti identiteti, sčasoma postane dušeča in incestuozna^« trdi Magris. »Irsko bomo dosti prej vzljubili z branjem Joycea, ki jo je zapustil in jo divje kritiziral, kot pa s prebiranjem vseh tistih bukoličnih irskih romanov, v katerih rdečelase dekline poskakujejo po zelenih travnikih. Drobec lahko v sebi skriira cel svet, toda le, če ni zgolj drobec, temveč ves svet.« Razmišljam o devici Mariji in o grboglavki. Rad bi verjel, da bi danes oba ravnala drugače. Da bi grbogbvka devico nagoirori-la v baskovščini in da biji ta brez težav odgovorila v španščini. Mirno, sproščeno. In prav to se danes dogaja v Baski ji. K'Uf^^K Vf(b< .«a^iiM IcCi: 2009 • •Bilbao - York - Bilbao Drzm !r ^ • \reraT'ifc Pncu^ocip^\ wvernhni 200S Prevod: Luka Lisjak Gabnjelčic vs s^nw^ • nn .s ^ \ .>v\\ ♦ % v» v W v»\\Vs\\Vs\»\ v» v» s\ Vlrtuozno zlo Matna Potočnrk PnDosič Okus je subjektiven, toda kjer pnde do konsenza, se lahko začnemo spraševati po Dolj oDjektivnjh razlogih zaznane kvalitete BreskiniBad, ena izmed najbolj kvalitetnih popularnih serij, zna hkrati unovčiti nove ideološke tokove (Yaay science! Yaay ma^etsf) in predstavlja nov korak v samorefleksiji popularne umetnosti Bolj kot anaUza senje same rn njenega mojstrstva vizualne semanthke, narativa m dialogov nas zanimajo moralna Čustva gledalcev m kntikov, ki jih na mtemetu mi^ou Tako kot kemija, ki v senj^ predstavlja razliko, s katero se protagonist razNkuje od običajnih smrtnrkov, go von o spremembi, rasti, propadanju in transformaciji Ne govon o materialni, ampak zadeva moralno spremembo, s čim er postane analogen arhetipske oblike narativa modeme • Bi I dungs romana Zgodba o dozorevanju človeka je eden ^zmed načinov, kako nesmrselnost dogod-kov povišamo v register vrednost j, kjer je goto trajanje spremenjeno v moralno napredovanje AH nazadovanje • nenazadnje smo v post modemi in mitofogija moderne je predstavljena iz cinične distance, čeprav smo še vedno popolnoma odvisni od nje. Walter While, 5redi^j€$oUld iicitel) kemije, oce mvaJida in v m-čelku serije še nerojene hčerke^ zaseda tri tradiconah^a mesta avtorilete, toda ta mesta so pralna, avtoritete, ki mu pripada, nima. Doma ga kastrira žena, uct nehvaležne idiote, njegov sin se raje zgleduje po Hanku, zetu, ki je njegova nasprotje, zaradi revsone je prisiljen vzeti dodatno službo v avtopralnici; zitd nasploh dcveka nevredno življenje. Vse dokler se Walter ne poda na pot svojega moralnega dozorevanja, ki se prične s smrtno obsodbo: diagnozo raka. Vednost daluma svoje smrti, nedoločeno gotovost smrli, ki )o je deležno vsako živo bitje, pretvori v pozitixren fakt. Postane nekaj spoznanega, nekaj, $ čimer lahko računamo. Waiter se tako z vednostjo o faktu svo-je smrti sooö z nalogo, da finančno poskrbi za svojo družino. Poveže se z bmim ucencem, pnt/zame novo persono^ ki jo poimenuje Heisenberg, m prične s produlcdjo najkvalitetnejšega modrega metamfelamina Heisenberg, od začetka obstaja kot Stevensono v gospod Hyde, zlo, kije trdno ra^ločeno od dobrega doktorja VValtain je, tako kot umori, laži in prevare, golo sredsivOj upravičeno z ekonomsko stisko in nagoni prežive-t] a. Stxrari se običajno zalomijo in zli gospodje po okolisčiruh In zunanjih prisilah nad vladajo st^je boljše polovice, ki pa so lako še t^no obvarot^ne pred knvdo zla Tcd^ Breaking Bad je drugačen; Waltp<^ast postane po svoji svobodni odločitvi in za razliko od večine serij s priljubljenimi sociopati, kot npr. Tony Soprano, House, Dexter, se narativ serije zelo trudi izniäb začetno identifikacijo gledalca z Walterjem, ob tem pa razi>urka marsikatero moralno čustvo. Walter raje kuha melamfetamin, kot da bi sprejel legalno službo - nrat/nost razrvana. Walter pusti narkomanko, da se zadavi z lastnim bruhanjem • ljudje zgroženi Walter zastrupi otroka • gledalci v moralnem soku. [Problem trüTdl^ Nasi analogiji Br^aJdr^g Bad in Bildungsromana bi lahko očitali marsikaj, recimo, da je Waller star petdeset let, romani o dozorevanju pa značilno got^rijo o mladih ljudeh; toda morda pravi protagonist ni Walter, ampak novorojeni Heisenberg, ta dozoreva od strojih prvih nerodnih korakov do st^je emancipacije. Prav tako bi lahko v starchsti protagonista našli neko metaforo razmerja med moderno in postmodemo, med osrednjim mestom mladosti v modemi, ki poudarja napredovanje omike m se zakl^a v postmcnJernem cinizmu kot nemoznosti omike in stanju večr« ostarele otrocjosti. To, da gre v zgodbi o moralnem dozorevanju Walterja Whitea za moralni propad, ne napredovanje, odpravi osnoxmi problem sirukture Bildungsro-mana • čudež, ki kot strukturno mesto ohrani moment ^eusex machim odrešitve protagonista in narativvpne v logiko Irage-dije. Čudež odrešitve zamenja banalnost raka, ki pogubi protagonista, da sam postane rak xrsake družbe, v kateri se znajde in kot eksceszivjenjaduha burzoazije po svoji smrti blazni naokrog in trga zdratro tldvo družbe. Tragedija je že od nastanka teoretsko najbolj hvaležna oblika narativa. Fakt tragike v svetu, osnovne nepravičnost življenja, da se namreč »dobrim ljudem dogajajo slabe stvari«, in komenzurabilnost reda dogodkov 2 moralnim redom, je problem, ki ga mora razložiti in odpraxdti vsaka teodiceja, je fakt, ki ga morajo reševati etike, politični programi itd. Toda v tragiki ne gre 2golj za običajno metafizično zlo nesovpadanja reda dogajanja 2 redom moralnosti, pač pa se 2I0 preseli iz božjega uma v opazujoči um gledalca, 0pa20vanje samo postane zlo. Občutja pa nbo popolnoma subjektivna in arbitrarna, imajo stroje lastne ra2loge, pa čeprav ti niso popolnoma upravičeni ali logični. Kako bhko uživamo v tragiki? Kako smo lahko takšne svinje, da nam trpljenje dobrih ljudi ugaja^ Kako lahko doživljamo ugodje ob tem, ko Walter utekočinja ljudi? Tragedije same ponavadi pcniajo neko verzijo odgovora, vpisano v njihov narativ, privzamejo nek specificen modus raciona-hzacije, ki gledalcu dovoli uatek kljub nemoralnosti. V primeru BnakingBadVJ^ttt sam tredno radonalizira svoja dejanja. Klasično se glede gledalca ti partikularni odgovori zvedejo na dtra bolj osnovna principa, ali je dobro prikazanega trpljenja v spodbudi nase zmožnosti sočustvovanja, ali pa celoten okvir tragike služi zgolj poudarjanju prikazanih vrlin trpečega. Prvi odgoTOr je poudarjen v anÖcni čl020čji, drugivracionali2mu. Oba odgotrora predlagata, da obstaja neka vrednost, ki omogoča identifikacijo. Popularna umetnost uporablja vrednost kot sredstvo, mi nanjo lahko gledamo kot razkritje splosnih vrednot, kijih lahko analiziramo. Kaj je občudovanja vrednega na Walterju, kljub njegovim očitnim napakam? Večerna šob nihilizjna^ ki jo gojenec Walter obiskuje v sklopu programa ce-loživljenskega učenja, ne V2gaja brez vrednot, ampak neke določene vrednote prepišejo bolj ustaljene. Zgodi se nek idealni kompleks antagonizmov^ ki deluje destrukövno. Kakšni so razlogi tega trenja vrednot^ Na kratko se nas odgovor glasi, da gre za osnotmo Walterjevo fantazmo, fantazmo virruoza. Vafm anTd|pKf2mi vre^S Besni kriliiu in zagovornik absolutne kvalitete serije The Wirf, ki jo primerjajo z grško tragedijo in/alipa veijamejo, da ta dobesedno prikazuje svet, kot je, trdijo, da se Breaking Bad ne more kosati z njeno dekonstrukcijo in kritičnim prikazom družbe. Mesto bogov grške tragedije v The Wire pripada sodobnim institucijam, celoten narativ prikaže urejenost posameznih institucij, njihovo notranjo hierarhijo, ko sledi toku kapitab, pa pokaže na njihovo prepletenost v višjem redure-aipolibke. Kriminal, revšana, beda so efekti same strukture kapitalizma; ljudje nimajo veliko odločitev glede tega, da so kriminala, saj nimajo nobene druge poö, rojeni so v bedo in v njej ostanejo • vsakemu utopisticnemu programu navkljub. Praksa nezakonitosti s tem postane goli fatalizem mstitucio-nalne inerdje, ki kot stroj ponavlja ene in iste tokove kapitala, ponavlja dejansko stanje in vpenja ljudi v svoje odnose. Stroj, ki t/ključi in razoroži še tako genialne poizkuse etičnih dejanj, ki se izkažejo za neuspešne ali nepomembne. Stroj kapitalizma, ki ne vključuje zgolj realne preprodaje drog, ampak je le-ta najboljši primer njegove notranje logike. BwiöngBcd st ne loti analize splosnega družbenega tkiva, primerjav družbenih razredov in kritike institucij; njegovfokus je na invididuumu, na njego\nh precej svobodnih odločitvah. Toda če The Wire s svojim materializmom vedno skusa razkriti materialne pogoje strobcndnih odločitev in jih prizemljiti iz svobodnih moralnih odločitev v strukturne prisile, stem zgreši prav objekt morale kot take. Moralne odločitve so t/sakič reducirane na efekt strukturnega nasilja, subjekti zvedeni na kolesca velikega mehanizma, todaruj bote tt$ ali ne, takšna zasnova ne omogoča vec forme tragedije. V^a tragika The Wire jt zgolj v tem, daje subjektivnost Mnemarljiva, da je farsa ponavljanja tokov kapilala indiferenlna, a tudi komično nespremenljiva Kar zamudimo s takšno redukcijo, je analiza ideologije spletnega mnenja, notran)e idealne antagonizme, ki delujejo prav kot razlogi mstitudj in sistema, ki materialno proizvaja-)o družbeni status quo. Aniagonizme, ki se ob man|ku njihox^ kritike vrnejo v obliki modrosti ali bebatdh izjavah tipa »kriza )e moralna«. Zamudi idealno cono sivega na sivem, jo Breaking Bad lahko razkrije prav zaradi svojega odkritega ideaJiz-ma. Narativ ßwjke«^ Baii že v začetku ni materialen; propad ab napredovanje WaJta v Heisenberga m stvar dejanj • umori se dogajajo, ko je Walt po splošnih standardih se dober - pac pa njihove racionaüzacije. Cese vSreo^ngBadkaj lomi, je to racionalizacija dejanj, moralna upravičenost, ki začne v prikazani popolni upravičenost) dejanj, gre do skoraj popolne arbi^ tramostigole samovolje. Walterjeva kriza je eksistencialna, na njegovi poti do svobode ga ogrožajo sartrovske muhe/furije, proti katerim imamo, kot vedno, zgolj eno zaščito, odpoved krivdi, odpoved obžalovanju. Walter^ ker ni avtentičen sodopat, za to odpoved potrebuje refleksijo^ potrebuje naratnr, racionaJizacijo, ki ga lahko obvaruje krivde • m ta se začne lomiti. »Resne^nc^ verjatnerrt, da ohstaja neka komhsnadfa besed • obstaja-ci mcr^Jc neke besede, v nekem določenem redu, ki bi razložile vse CO(BreakingBad^ epizoda »Fly«). Walterjeve moralne refleksije se spreminjajo in so tredno manj prepričljive^ od skrbi za družino in lastno preživetje do grajenja knminaJnega imperija ostajajo gole racionalizacije, ki se ob dejanjih izkažejo za neadekvatne. Walt je prepričan, da dela dobro, toda to je dobro, kine najde razlage, ne najde smiselnega narativa. In kmalu se vsak konsistenten narativ moralne razlage podre. IKJÜÜ^lliU! <1111111 iJIIIU^DliUillUU Breaking Bad obdrži premiso The Wire, preprodaja drog je alu-tija kapitalizma, kristaJizacija njegovih cenovnih principov v izoliranem rtanju, kjer je ta očiščen vplivov in nečistoč, upočasnitev in omejitev s strani legalnosti. Poceni proizvodnja, ki sama od sebe generira potrošnjo, mreža distribucije, ki pred-statHja večino stroskov trgovca, in produkt, oropan substance, ki garantira zgolj ponovitev celotnega cikla st^je produkcije in potrošnje. Produkt, kije namenjen golemu použitju^ je minimum ormke^ ta se rvede na golo repeticijo^ na to, da produkt Walt pošast postane po svoji svobodni odločitvi in za razliko od večine serij s priljubljenimi sociopati, kot npr^ Tony Soprano, House, Dexter, se narativ serije trudi izničiti začetno identifikacijo gledalca z Walterjem, ob tem pa razburka marsikatero moralno čustvo. jamči zgolj zato, da ga bomo kupovali še naprej. Povsem jasno je, kako absolutno nepomembna je kvaJiteta produkta za celoten proces prokvodnje/distribucije/potrosnje. Pa vendar, Breaking B^d temelji na napačni predpostavki, da mitična kvaliteta produkta «modro nebo« (95,1 % čistost metamfetamina, ki se zaradi čistosti obartra modro • mimogrede, to ni res) spremeni karkoli. Napačna predpostavka, da kvaliteta šteje^ pa oi predpostavka serije, pač pa osebna predpostavka WaJterja, kl, kljub temu da se na vsakem koraku izkaže u napačno« vztraja na xdrtuo2nosti kot glavnemu razlogu svoje superiornosti in predstatHja gonilo njegovega moralnega razkroja. Razlog, zakaj Walter izbere, da je bolje biti posajt kot mehkužec Je svoboda, toda to utemeljuje objektivna h^ahteto njegovega dela. Moralni razkroj Walter ja oddaja sevanje, ki povzroči rak celotnega družbenega sveta, v katerega je vpet, toda ker je fokus prestavljen na njegotro lastno doživljanje tega razpada in ker knvde ne more prevzeti sam • saj je bila krivica storjena tudi njemu mora Waiter opraviti delo prevrednotenja. Prevrednotenje vrednot se praktično dogaja na partikularne načine m z različnimi pozitivnimi utemeljitvami, ki vpopulami umetnosti mejijo na logiko izraznosti, prevrednotenje ni postavljeno st^bodno ali razumsko, pač pa kot izraz vzpostavljenega reda. RazločiJi bomo med dvema funkcijama, kijih opravljajo vrednote, miiljene v odnosu do družbenega reda: prvič gre za legitimacijo družbenega reda, ki le-tega prestavi iz golega ob* stoja v register morale, tj. konsatutivne vrednote, drugič pa za njegovo dopolnilo, kol idealni in ponotranjeni podaljšek eks* pLatnih zakonov^ praks in navad družbe, tj. jkc^reim^ne vrednote. Slednjo funkcijo vrednot si zlahka ogledamo na primeru Morettljeve izvrstne anaJize Ibsenovih dram, Crcry area, Ibsen and the Spirit ofCopitalism, interpretira Ibsena kot misleca imanentnih antagonizmovburžoazije. Buržoazija, ločena od razrednega boja, sama v sebi vključuje druge boje, ki so sicer legalni • ker buržoazija sama postavlja zakone • a nelegitimni. Morala se razloči od zakonitosti in pridobi lastno relativno avtonomno območje delovanja, prav kolikor zakon tie pokrije vsega. MoraJa se prične, kjer se zakon konča. Tako je vsaka sfera legalnosti v sebi razdrobljena v sivo cono prepleta senc in svetlobe, v ples moralnega prav in narobe, ki pa sta sama precej jasno opredeljena. Kar določa kaj je prav in narobe znotraj sfere legalnosti so vrednote, ki dopolnjujejo družbeni red. Te so, ker opravljajo selekcijo znotraj sfere, ki je že sama izbrana kot najpomembnejša, postavljene se visje, a delujejo banalno. Moretti eksplicira postenost kot taksno vrednoto trgovske družbe, transparentnost poslovanja, npr zaupanje do trgovca suhe robe, da nas ne nategne na suho. Seveda se taksno postenost redno krä, toda krsiti/e so lahko upravičene, s strani globljih, konstitutivnih vrednot, taksni konflikti pa so razlog pravih ideoloških antagonizmov. Ko se dogajanje prestavi izven sfere legalnosti, pa bhko opazimo bolj čiste momente ideoloških mehanizmov, saj celotna ureditev, ker po definiciji ne more biti ulemeljeru v zakonitosti, sloni na ozkih krogih zaupanja. Ce je splosna vrednota postenost, pa je njena splošna negacija v kapitalizmu vrednotenje kvalitete, ki nikoli ni mišljeno zares in je bolj kot sodba o objektivnih bstnostih mišljena kot reklama, kot sodba, izrečena o statusu, ki to mistično kvaliteto spremlja, kot fetiš presežne xo'ednosti, ki ne obstaja kot stvar. Toda ce je poštenost res splosna vrednota, kvaliteta pa njena splošna negacija, ki ostaja neškodljit^, dokler ostajamo v mo-dusu, kjer avsi tremo«, da se temu zgolj tako reče, pa za pravo notranje protislovje vrednot ne potrebujemo drugega, kot da zares verjamemo v kvaliteto. Walter s svojim scientizmom zares verjame v objektivno kvaliteto svojega proizvoda in v tem je razlog njegovega zla. Tantazme virtuozne suDjekt^vnostr^ Virtuozna fantazma odigra enega izmed osnovnih mitov kapitalizma, ki je del konstitutivne xo'ednostne sheme, to je mit pravega subjekta, ki je mit samozadostne at/to- nomne subjektivnosti Gustavo Fring, Wallerjev osrednji nasprotnik v tretji in četrti sezoni Je primer poslovneža, kije udejanjenje tega mita. Je podjetnik, läkot mnogo kapitalistov uživa v abstraktni vednosti, v golem dejstvu, da je na xo'hu hierarhije moči, ne uživa vnobenem posebnem luksuzu, je popoln deloholik itd. Njegova zgodba o uspehu vključuje manjši čudež vez, poznanstev in podpore mehiškega karteU. Ce Gustavo ve, da je za svobodo dovolj, da znamo izkoriščati druge, jih x^eti v krog zaupanja in poštenosti, pa je Heisenberg njegovo popolno naspro^e, ves socialni moment vidi kot negativnost, ne kot sredstvo osvoboditve, to je zanj objektivno. Mimogrede lahko oblikujemo pravilo: osebo lahko dojemamo kot moralno kljub temu, da krši korektivne vrednote, vendar le pod pogojem, da hkrati afirmira konstitutit/ne xo'ednote. Zatona primer Morala se razloči od zakonitosti in pridobi lastno relativno avtonomno območje delovanja, prav kolikor zakon ne pokrije vsega. Morala se prične, kjer se zakon konča. Tako je vsaka sfera legalnosti v sebi razdrobljena v SIVO cono prepleta senc in svetlobe, v ples moralnega prav In narobe. Teda Benekeja, nesposobneža, ki podeduje ftrmo in namesco metamfetamina kuha knjige, kl|ub temu, daje kriv manj radikalnega zla, ne moremo soditi pozitivno. Ni posten, koreköv-nih vrednot m zakonov pa ne krsi za afirmacijo kakih globljih vrednot, ampak zaradi lastne nesposobnosti. Gustavo Fring po drugi strani ima kvalitete, ki so združljive z našo morahio shemo, čeprav je nepošten, imetje pridobi po lastnih zaslugah. Waiter pa kot znanstvenik ne razume osnov ekonomije, njegova emancipacija je utemeljena s fantazmo objektivne kvalitete; ta sJužikot utelešenje njegovega ega. Le kvaliteta je zmožna nosili neskončno inflacijo njegove subjektivnosti. Kar je za Gusa posel, je 2a WaJta apoteoza. Tako kot Nolanov Joker mora Walt v končni fazi postab čista maska, ki je zmožna prenesb kreacijo rtdstične kvalitete stroje lastne substance in hkrati uničiti trse ostalo. Taksna fantazma, iz katere logično sledj božji kompleks. Če The Wire s svojim materializmom vedno skuša razkriti materialne pogoje svobodnih odločitev in Jih prizemljiti iz svobodnih moralnih odločitev v strukturne prisile, s tem zgreši prav objekt morale kot take. Moralne odločitve so vsakič reducirane na efekt strukturnega nasilja, subjekti zvedeni na kolesca velikega mehanizma, toda naj bo to res al ne, takšna zasnova ne omogoča več forme tragedije. »Sovražni, veseli obrazi mojih tovarišev.« Kolimske zgodbe Varlama Šalamova ijoša Kra/ania To jesen je i2sel slovenska prevodKo/Zm^k/ft z^odö, zbirke črtic Vari am a S al am ova, ki polegSolzenhcina In Ahma-tove preösta/ija najpomembnejšo Uteramo pričo življenja v gulagu Delo zahteva posebno pozornost ne fe zaradi svoje oDsirnost^ In vloženega prevajalkinegatruda • na doDnh sedemstothh straneh najdemo veČ kot osemdeset zgodb IZ Življenja sibirskih kaznjencev temveč tudi zaradi specifične moö pisanja, ki presega klasifikacijo tabonščne Irterature m postavljašalamova v vrh ruske književnosti d^^^setega stoletja p4)€bi5twnoproktjr$ka, todaprece) novodobna Veijetno farad) laž^e doslopnoiti znanja, ki omogoo subjeki, ki jt hkrati izobražen m nt zaseda tdsokega mesta v druibeni hierarhi)i, tj* vednost se ne rav^^a v€c po razredni razliki. Walcer sanja o lem, da bi b)lo njegovo d^lo tako posebno in nenadomestljivo, lako unikalno, da ne bj bilo ^možno menjata m bi se tako z absolutno kvahteto povzpel nad razmerja izkoriščanja kapitala, osvobodil spon družbe, ki ga zatira, in končno živel vredno življenje VValterjev mit virtuoza, ki je zmožen z objektivno kvaliteto prestaviti red dogcdkov v red vrednosti, je seveda napačen tudi znotraj narativa Breaking Bed. Vsakič $e izkaže, da je Wallerjeva uspesnost povsem odvisna od novo razvpitih looaJnih vescn m ne od kvalitete dela, kj )o sam postavlja, kot tisto, po čemer je zaslužen in odrešen svojih grehov. Walter ne opazi, da jementokracija njegotre virtuozne fan ta^me goli umislek, da zaslug njegovega uspeha ne gre iskati v objektiv-ni kvaJjteti, ampak njegovem lastnem izkoriščanju drugih, še vedno verjame, da lahko kvaliteta dela upraxnä red meritokra^ cije in daje s tem redom združljiva. Sanje proizvajalca pa so za obstoječ red produkcije in potrošnje uničetraJne^ so rak, ki unič) vsak dobro naoljeni $troj kapitalisticneprodukcije^sanje virtuoza so zlo kapitalističnega procesa, sprevrnejo ga v odJo-č)lni točki in to zgolj s tem, da od njegove lastne utemeljitve odštejejo cinično distanco S tem nam Breaking Bad lahko predstavi nek preprost anta-gonizem naie ideoloike sheme, individualizem, ki velja tudi v morali, je nekompaöbilen s produkcijskim naanora, ki razvrednoti delo v abstraktni menjata in zahtex^ hkrati osebna moralno odgovornost in izkoriščanje drugih. Fantazma, ki nam jo popularna umetnost predstavi namesto realnega uničenja tega antagonizma, je virtuoso zlo^ še posebej, ko govori v aluzijah. Virtuozno zlo uničuje kot rak • z ekscesom, in če lahko kje v idealnem registru morale iščemo razloge teh idealnih an-tagonizmov, je to prav v analizi njene konstitutivne mitologije, emancipacije individuuma, mentokracije m kvalitete, ki jo razkriva fantazma virtuoza. Mitologije, v katero glede na popularnost lika vxrtuoza/soaopata danes očitno še vedno glo^ boko verjamemo. ♦ Prelistajte prejšnje številke, naročite se na revijo. Obiščite spletno stran www.razpotja.si Varlana Salamov seje rodil leta 1907v Vologda na severozahodu Ru$kega cesarstva. Študiral je v nemirnem času po Oktobrski revoluciji ter se ze zgodaj angažaral kot nasprotnik Stalinove politike; februarja 1929 so ga aretirali zaradi širjenja »Leninove oporoke«, kontroverznega in utajenega besedila, v katerem je prvi voditelj Sovjetske ^veze pozval k odslavitvi trenutnega partijskega vodstva s Stalinom na čelu. Prekršek je zadoščal^ daje Salamov naslednja tri leta preživel v kazenskem taborišču na Uralu, po krajšem obdobju prostosti pa so ga zaradi »troc-kizma« znova obsodili in deportirali na Kolina o, regijo na daljnem vzhodu Sovjetske zveze. Leta 1938 in 1943 somu zaradi drobnih kršitev podaljšali kazen, ki jo je prestajaj kot prisilni delavec v rudniku in tajgi. Po težki bolezni in tifusni karanteni je leta 1946 dobil rešilno priložnost, da se izšola in deb kot sanitejec vsapomiški bolnišnici. Leta 1953 se je vrnil vMo-sktro- kot eden izmed redkih bivših kaznjencev, saj je sistem notranjih potnih bstov preprečeval vrnitev v večja mesta • ter delot^l kot novinar in pisatelj. Varlam Salamov je umrl leta 1982 v Moskvi. Koliwt^ zgodbe je Salamov pisal v desetletju po vrnitvi iz gu-laga Čeprav se je v času odjuge po StaJinoxd smrti preganjanje intelektualcev obculno zmanjšalo, je lahko taboriščna literatura i^la samo s soglasjem najvišjih instanc sovjetske oblasti, kar je se posebej oro pokaže orientacijo in pričakovanja vodstva gulaga. DruzDa kaznjencev Temeljna smotra gulaga • izolacija politioio nevarnih posame-znikovin zagotavljanje prisilnega dela na neobljudenem sexreru Sovjetske zveze - pa upratdčeno vzbujata domnevo, da so bila sot/jetska delovna taborišča organizirana »racionalno«, da so kot vsaka »totalna institucija« tunkoorurab v skladu s poveljstvi jasno zastatHjene at/toritete. Toda literatura Salamoxra nas preseneti' kopito paznikove puške ni bilo najhujši vir prisile v življenju taboriščnika. Uprava gulaga in trojaško osebje sta v večini primerov igrala zgol| mejno vlogo zagotavljanja prisotnosti na delovnem mestu • avtorjeve izkušnje s pazniki ostajajo večinoma omejene na vojaške eskorte ter na samovoljne izbruhe sadizma medtem ko je bila hierarhija delovnega procesa in življenja nasploh prenesena na samo družbo kaznjencev. Predstojnik, nadzornik ali organizator dela, ki mu je bil kaznjenec neposredno podrejen, ni bil član taboriščne uprave, temveč drug kaznjenec, «brigadir«. Hierarhiji znotraj delovnega procesa so se pridružile tudi manj formalne delitve med kaznjenci, kot jeze omenjena kriminalna struktura urk, vodstvo znotraj barake, ki ji je predsedoval kaznjenski »staresina«, ali pa preprosto hierarhija ugleda, ki spontano vaiikne v vsakem prostoru koncentriranega doveskega življenja. Najhuje razmerja pmile vgulagaz4to niso izhajaJa i2 formalnega srediiča dxi4vt)t obla$li - vojaška uprave taboriič ampak iz družbe samih internirancev. Njeno kompleksno struk-Furo najbolje prikaže 2godba »Umetnik lopate«: kot pojasni črtica, sobiJi prebivalci ene same barake razdeljeni nanotonce in starejše kaznjence z tree pravicami, na politične zapornike in bitcvtke (navadne, »nepolitične« zlocince iz civilnega življenja, ki so v gulagu uiivaJi relativne privilegije); poleg teh osnovnih delilev je baraka poznaJa funkcije blagajnika, brigadirja ali delovno vod|o, brigadirjevega pomočnika ter staresmo. A kot nam razkrije ironičen obrat ob koncu zgodbe, |e bil rudi sam delovn) vodja podrejen urkovtkmu brigadirju, ta pa $t je svojo se nam nepredstaxdjivo in celo domišljavo, da si je odrekanje moči in grabežljitrostl po *se boljiem« naložil kazn/enec in ne taboriščni paznik, pričakovani nosilec oblasti. Zgodbe SaJamo-va pa nam pokažejo, da je skusnjava moči mamila tudi same internirance, da so skupaj s taboriščno funkcijo (brigadir, starešina) dobili v roke oblast, s katero so bhko dejansko »vsilili strojo voljo« dmgim kaznjencem inpostaii sestaxrni del funkcioniranja taborišča. Otočje gulag je segalo globoko v območje liste moraine nerazlocljivosti in distribucije moči, ki ga Primo Levi imenuje »siva cona« taboriščnega življenja. »Hibridni razred taborisčnikov-funkcionarjev je ogrodjem hkrati najbolj zaskrbljujoča lastnost taborišča,« pile Levi v znanem odlom- Kolim$ke zgodbe ne pripovedujejo o oblasti monolitne države. Gulag, o katerem piše Šalamov, ni razdeljen na dva kontinenta, na nosilce državne oblasti in njihove nemočne žrtve. Gulag je arhipelag; razdrobljen je na otočje, ki, če parafraziramo Levija, »zbega naso potrebo po moralni orientaciji.a policijo spet moral izboriti z dolgotrajnim grajenjem ugleda v kriminalni združbi. NajlrpkejŠi spomin na leta v galaguSalamov ne najde v svojem občevanju s paznilä, temveč v tej koncentrirani skupnosti kaznjencev, prepredeni 2 neformalnimi hierarhijami fizične moči, iznajdljivosti in ugleda Kolegi iz barake $c ga nekoč potolkli na üa in oropali: »In ko sem se zavedel, so me opazovali s hudobnim veseljem V leh primerih so se veseliJi dvojno: prvič, nekdo ima smolo, drugič, to nisem jaz. (...) Minilo je trideset lel in jasrio se spominjam poltemne barake ter sovražnih, vese-Lh obrazov svojih tovarišev.« Ta lovariiija ali spontana družba kaznjencevjeseveda imela svoje pozirit^e plati, kot je denimo organizacija »odborov reviču^e«, skladov skupne denarne po-moa vpreiskovaJruh saponh, s katerimi so zaporniki pomagali tistim kolegom, k) jim družina v zapor m mogla pošiljati de-narja.Toda ti redkj trenutki solidarnosti zbledijo v primer javi z vseroi bridkostmi, röoraJnimi Icompromisi in prisilami, ki jih avtor niza med opisovanjem razmeri] med samimi kaznjenci Bralca še posebej osupne dejstvo, da si je Salamov med bivanjem v gulagu postavil načelo • ki je v Koft^siah zgodbah večkral izpostavljeno, zato najverjetneje ne gre sa naknadno literarno predelavo da se ne bo nikoli potegoval za mesto brigadirja, saj noče »vsiljevati volje drugemu človeka«. Tema principu dodaja ^ neko drugo, prav tako nepričakovano vodilo, po katerem »ni nikob hotel zamenjati dobrega za še boljie.« Zdi ku Pctcp!jtnih in rešen^h^ v katerem se izrecno nanaša tudi na sovjetski gulag. »To je siva cona s sbbo določenimi mejami, ki ločuje in hkrati povezaje cono gospodarjev in cono sužnjev. Njena notranja 2gradba j ene verjetno zapletena, ^ato zlahka zbega našo potrebo po razsojanju.« sTi ijudje niso Dili junaki« Brez večjih pomislekov lahko trdimo, daje to »sivo cono» vodstvo guJaga pogosto ustvarjalo načrtno. Poveljstvo je bilo namreč brez sredstev moči, s katerimi bi lahko posamezne kaznjence prisilili k prizadevnejšemu delu, saj je krčenje obrokov in fizično kaznovanje le še nižalo njihovo produktivnost in jih spodbujalo khlinjenema dela, tako imenovani »cu/n^i zato se je moralo samo vojaško vodstvo opreti na veliko učinkotatejšo oblast, ki jo je družba kßznjerKev vršila nad svojimi lastnimi člani. Ta resnično perverzni postopek delegiranja obJasti tako ni bil prisoten le v nacisdčnih taboriščih in judovsläh getih, kjer je nemška uprava prepustila del svoje oblasti pešači privUegi-ranih taboriščnikov (t. h »capi<^) oziroma »Judenrate<^. V Dnevu Ipütfa Denkovica Solzenicin opise soroden fenomen: »Da bi nas pretentajo, sije [vodstvol izmislilo delovne brigade - vendar ne takšne, kot jih poznamo v življenju ^unaj taborišča, kjer dobi vsak mož svojo plačo Jočeno V taborišču je bilo urejeno lako, da so zaporniki drug drugega pripravljaJi k delu. Bilo je takole* ali ste trsi dobiL malo treč, ali pa ste vsi stradali. Gledaš v zrak, baraba - a misliš, da hočem stradati samo zaradi tebe"^ Bolj se potrudi, lenuh.« Poveljstvo taborišča je kaznjence načrtno postatHjalo v razmerja medsebojne odvisnosti in jih s tem prisililo, da so drag nad drugim izvajali tisto vrsto moči, ki je formalna oblast že po svoji definiciji ne more doseči: to je moč »vrstniškega ugleda«, moč neformalnega, prej družabnega kot političnega omrežja, ki se nujno splete med intemiranci v insötuciji, učend v šoli ali kaznjenci v taborišču. Medtem ko se lahko formalni oblasti posameznik vselej upira vsaj s pasivnim zavračanjem vsakrsne aktixmosti • in Sabmov nenehno priča o tovrstnem odporu proti tabonšcni upravi se vebko teže zaščit pred zahtevami skupnosti svojih tovarišev, ki jib združuje natanko mržnja do formalne oblasti Paradoks in natrse-zadnje tudi ganljivost te oblasti je v tem, da prav zaradi svoje absolutne narave izgubi vsakršno avtoriteto nad strojimi podaniki; zato se TocxAzatio k im^jnenmm prisilam njihcpeJasme sociabihosti Omrežje govoric, ki spontano vznikne v njihovi družbi, pokuša izkoristiti za ovadustvo; ugled, ki ga nekateri kaznjenci uživajo na podlagi senioritete^ izkulenosti ali upornosti, mora oblast uporabiti sebi v prid ter ga transformirati v sredstvo c^ladotranja drugih taboriščnikov; peklensko etiko urk mora priznati za resnimi zakonik gulaga. Zato se ne smemo zmotiti: iCohmske zgodba ne pripovedujejo o oblasti monolitne države. Gulag, o katerem piše Salamov, ni razdeljen na dtra kontinenta, na rw)silce državne oblasti in njihove nemočne žrtve. Gulag je arhipebg; razdrobljen je na otočje, ki, če para^ziramo Levija, »zbega našo potrebo po moraln) orientadji.« Literatura Salamoxra beleži nizlcotnosö, kompro- mise, pogajanja in nepričakovana zavezništva, ki nastajajo v koncentrirani skupnosti človeškega življenja, nasilno zbranega pod okriljem nemočne oblasti. Dejali smo, da se v pripovedovanju o tem življenju ^lamov pogosto opre na zgodovino ruske literature; toda v beleženju moralnih kompromisov, ki zaznamujejo življenje v gulagu, mora pogosto skruniti svetinje te zgodovine. R M. Dostojevski je v Zapiskih iz mrtvega doma in Dnevniku pisatelja slavil požrtvoval-T\o$t žena kaznjencev, ki so svojim možem sledile v »katorgo«, sibirsko taborišče devetnajstega stoletja. N. A. Nekrasov je v znani pesmi Ruslreieneprav tako opetral pogum dveh princes, ki sta se v Sibirijo odpravili skupaj s soprogoma, obsojenima sodelotranja v zaroti dekabristov Skoraj stoletje kasneje Salamov piše o podobnih usodah, a v nasprotju zDostojevskimin Nekrasoxdm svoje pripovedi ne omeji na herojsko potovanje teh prostovoljnih izgnank, temveč opisuje tudi njihovo dejansko življenje na Kolimi. Ko so ugotovile, da se sploh ne morejo srečati s svojimi soprogi, so se mnoge izmed njih »zbale preganjanja na celini« • s tem izrazom so v Sibiriji označevali zahodni, poseljeni del Sovjetske zveze • ter so raje »zaživele v ozračju zabav, omame, pijančetranja, velikega denarja, znova so se poročile in rodile otroke ter dvignile roke od moža in od samih sebe.« Pisanje Salamova nam prikaže gulag kot kraj, kije toliko bolj peklenskipravzato, ker odpravlja ločnico med absolutno žrtvijo in herojem na eni strani ter demonskim rabljem na drugi. »Ti ljudje niso bili junaki, temtreč mučeniki«, pravi Salamov; kajti sestavni del vsakega mučeništtra je skusnjava. # NAJ NASLEDNJA RAZPOTJA PRILETIJO V VAS NABIRALNIK . PostarMte naš naročnik If-t re'.ijO oosce t^rcZDlacno orejemah na aom^^-Brez stroskov DOStnme' riy/CACiJri'CO lA ^Jirtit^ 21) ¥14 -ostv^^ ttü Pac molcA Patti Smith: PAČ MULCA Modrijan, 2011; 312 «r; prevod: Jur« Potolur Nmam jasnega cdgcfvora, zakaj (ive lecipc izidu zagotcfvcf trte izmed kultnih knpg, kije lahko cJ hnske jeseni beremo tudi v slovenskem pT^odu, opozarjan) bralstvo Razpotij noTfjo. Mogoče zate, ktr je njena w^Torica, glasbenica irt vsestranska umetnica Patti Smith, ravno Utos poleti po petih letih izd^j-la nov albwn, Bang^ Mogoče pa tud) zaradi faxinacije nad de j^vom, dajeSmithot^ ^(^doig ali, bolje rečeno, svojo obljubo nek* danjemu sopotniku Robertu Mapplethorpu, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo^ s to hf jigo veckot odlično poravnala oziroma jo izpolnila. Pravzaprav se v htjigi ves čas čuti sledenje ritmu 9nadpovprečnega<^ zrvljenja, kjgaje novovalovska umetnica živela in kije bilo v prvi vrsti ^pristno. To dokazuje tudi njeno pisanje, ki zaradi svoje preprostosti in neambiciozne namere, da bi **popisaia resnične dogodke", predstavlja izviren in pnnn-ski pogled s prve roke. Pac mulca ni samo (avto)biogra^io zapis umetnice, kije nelo-cipvo povezana z vzponi in padci mladostne romantične z[/eze in boemskega življenja, pac pa grew lekočo pripoved o vzponu dveh umetnikov, nje, ki se kuje v likovno umetnico, pesnico in glasbenico, in njega, ki se sko^ zi celotno življenje poskuša pnbližaCi svojemu vzorniku Andyju Warholu, ntedxem pa sam postaja eden pomembnejših konceptualnih fotografyv svoje generacije. Robert Mapplethorpe (1946-1969), umetnik, fotograf, Pattijin sopotnik in prijatel), je bil f^ajpomembnejša oseba v njenem umetniškem življenju Njuno precej fibnsko srečanje juhja 1967, ko sta se oba kot i^ajse-tlexmkaz4^tek}avBrook}yn,juje v trenutku zhhialo V želji, dabi uspela kot umetnika, sta se koma) prebijala skozi vsakdan, pogosto celo stradala: če pa že nisia bila lačna, jima je vedno zmanjkovalo denarja za vse tiste umetniške radosti, po katerih sta hrepenela. Patti v knjip opisuje, k/^ko stast Inhko privosäla samo eno vstopnico za muzej: tisti, h je vstopil, je dru^mu podrobno opisal vse, kar )e videl Kljub temu sta ves cas ustvarjala, ona risbe in kasneje poezijo, on kolaže in vtstaladje. Navdih sta najpogosteje našla drug pri drugem in drug v drugem Pattino pisanje, }d je pravzaprav pripoved o svetu, ki je oddaljen smto dobrih štirideset kt, se z- priznam • zavidljivim očesom, vajenega provincialnega ivljenja^ zdi svetlobna leta daleč. Čarobna šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ki sem jih sama seveda podoživljala sele z zamikom (tam nekje v času slovenske osa-mos[^o)itv€, ko je Oliver Stone posnel film o Jimu Morrisonu in sem si ga kako leto kasneje ogledala v mah dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici) je Patti doživela 9S prve rok^: še vec, osebnosti, ki so zaznamo- vale ne samo zgodovino glasbe, temveč tudi tedanjo popularno kulturo (Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison^ Andy Warhol je imela priložnost srečevati, nekatere je tudi spoznala, pa čeprav samo bežno. Pač mulca (Just Kids), Ü stajo v slovenščino prevedla Gregor Bauman in Peter Lovšin^ je viste vrste ljubezenska zgodba, ki navdihuje. In Če si ob branju zavrtiš se kakšno Pattino staro uspešnico, morda tisto, kije ni pozabil odpeti niti njen soavtor Bruce Springsteen na letošnjem koncertu v bližnjem Trstu, avtorici legendarnih tekstov preprosto priznaš genialnost • veliono v preprostem. V kulinaričnem jeziku bi prosto po Mladini ii^faiff'5 Jo'üÄöm pomazano. PelM Kol en C RituAlm pristop k novinarstvu De^n Jontes: NOVINARSTVO KOT KULTURA: MITI IN VREDNOTE Založba FDV,2010; 155 str. Dr Dö/önJoncöjpre^Äm/i kulturno (ritu-aJno) analizo noxdnarstva, ki pomeni zunanjo i^tiko novinarstva, s katero poskusa dekonstruirati prevladujoče predpostavke o novinarstvu, v prvi vrsti njegovo sporočil-nostno hinkcifo in cijektit/nost. Rimnini pristop v novmarstvu (ki črpa predvsem iz dela antropologa Victorja Turnerja) ne razloži le vloge novinarstva v družbi, temveč tudi samo delovanje novinarstva, in sicer preko obravnave medijshh do^dkou, rivua-lizirane uporabe medijev in ritualiziranega novinarskega dela Na podlagi teh premis se ic^ri obra\mca^e novinarskega diskurza v kakovostnem tisku ter reprezentadje novinarjev in novinarstva v novmar^Ai/t nagradah in ncnnnarskih ucheniloh, pri čemer izpostw/i razlike med novinarji, ncMnarski- mi izobraževalci in novinarskimi kritiki, da bi ugotovil, ^kako se podpirata akademski diskurz o novinarstvu in novinarsko samo-razumevanje." Pri svoji analizi izhaja iz dveh pomembnih teoretikov komuniciranja, Jamesa Care-yain Stuarta Halla. Za kukumi (ritualni) pristoph komuniciranju je pomemben predvsem Careyevrivualni poredna ranje, Ica se bolj kot na diseminadjo infi)r-macij v prostoru osredotocana ohranjanje družbe v času preko reprezentacij skupnih pomenov in verovanj. Careyeva rekoncep-tualizacija komuniaranja oziroma kritika transmisijskega modela skupaj z britansko kulturološko solo namreč naznanja obrat komunikacijskih študij h kulturi^ pri čemer se posebej pomembno vlogo igra Hallov večplasten pomen teksten, katerih dominanten pomen se nenehno pogaja z občinstvom, s Čimer so se medijske študije dokončno te-kstualizirale Poleg vsebinske pomembnosti obeh teoretikov ne gre spregledati njuno posrečeno izbiro kot dveh vplivnih predstavnikov ameriške in britanske tradicije kulturnih študij, s čimer bralcu ni ponujen le primerjalni pristop h kulturnemu preučevanju komunikacij, temveč ponuja tudi protiutež vsem tistim delom, ki se nagibajo k primerjavi britanske in frankfurtsk£ kuhurološke oziroma kritične šole. Osrednji del demtstifidranja novinarske profesije nameni analizi temeljne prvine novinarstva in novinarskega poklica, pojmu objektivnosti, kije s teoretsko usmeritvijo kujtume^ pristopa nezdruäjiv že v izhodišču. Ta namreč temelji na elemenvih klasične paradigme (uravnoteženost, vestnost, resnicoljubnost, zanesljivost, natančnost), ki izhajajo iz prenosnega modela komuniciranja in predpostavk o racionalnem prenosu in^rmacij, kjer je jezik denotativen in reltrencralen. novice pa neizkrivljen odsev NOVINARSTVO KOT KUl miti nvffedno^ reabtosti, čemur John Fiskepravi»^pre^/ara transparentnosti«. Jontes 2 lociranjem novinarskih narativnih strategij, preko katerih se objektivizira kulturna realnost (poročanje v stilu obrnjene piramide, uravnoteženost, distandranost, ^iktualnost) razprm/o spusti na konkretno raven novinarske forme in vsebine, kjer pokaže, kako te strategije ozajo možne interpretacije realnosti in s tem dogodkov, s čimer pravzraprm^ i>zožijo razpon spektra resnic, ki so predstavljenezaradi česar lahko objektivnost obnn^navamo zgolj kot Icultumo formo z lastnim sklopom kon-trencij. S problematiziranjem naravnosti pojma objektivnosti in njenega statusa resničnosti postavi f>od vprašaj vudi nepristrano in uravnoteženo sporocanjsko funkcijo novinarjev, saj objektivnost v tem nevtralnem mislu potemtakem lahko pomeni tudi utrjevanje družbenega statusa quo oziroma dopuščanje obstoječih družbenih razmer, konformtzem in vzdrževanje okvirjev dominantne hegemonije. Za boljšo orientacijo in konkretizacijo pojma objektivnosti postreže se z zelo kratičm eksurzom v zgodovmo vzpona normativa objektivnosti^ ki se naslanja na ekonomske in tehnološke deterministične razlage v 19. ^w/e^ü (pojav komercialnih časopisov leta 1833, ki z oglaševanjem omogočijo nestrankarstvo, in stila obrnjene piramide leta 1865, ki nadomesti kronološki stil), pa tudi vzpon znanosti kot kulturne paradigme^ kstr naj bi pripomoglo k >»scientizactji^ novinarstva. Lociranje nartrtivnih strategij, predvsem pojma uravnoteženosti, podkrepi s študijami primerov, analizami celcjtov o novinarstvu v nekaterih osrednjih slovenskih časnikih t. i. resnega tiska v zadnje pol stoletja, s čimer pokaže tudi na vzpon objektivisticne tradicije v postsodabstični Sloveniji po letu 1990. Objektivnost je (poleg služenja javnosti) tudi tisti dominatni vidik komunikadjskf vloge, zaradi katerega novinarstvo uživa poseben profesionalni status oziroma avtoriteto, saj ta izhaja tz statusa resničnosti. Toda če novinarji »int fe Jcuri ntso zgolj posredniki informacij, temveč tudi proizvajalci kulture, pomenov in vrednotenja, se bralcu utemeljeno pojavi vprašanje, od kje novinarjem avtoritet/), da postanejo tolmači realnosti oziroma od kodjm pravica in sposobnost določanja, >^kdo, zakaj in na kakšen naan bo običajne dogodke spremenil v novinarskez^dbe«? Ha vprašanje kulturne m/toritete novinarstva namreč komunikologija še ni ponudila ustreznega odgovora, zato je na mestu kulturni pristop, ki os\/etli predvsem njegovo ritualno vlogo. Novinarji namreč z rivuali, konvencijami, pomeni in simbolnimi sistemi ne tvorijo le diskurze o javnih dogodkih, temveč tudi o svojem poklicu. »Novinarska ji^toriteta {namreč} obstaja v naraciji in jo novinarji vzdržujejo v zp)dbah, Id jih pripovedujejo,s čimer ustvarjajo novinarsko ohn • faiie sč kot fyrmaliztrana pro^sija. Skczi ntucHzccijo in novinarski diskurz (nadzor nad konstrukcijo realnosti) tako novinarji legitimirajo svojo avtoriteto in pravico do interpretiranja oziroma ponovnega pripc^edovanja pomembnih dogodkov Za hofjše razumevanje kiJtume avtoritete novirrarstva siJontes izposodi pojem inter-pretabvnih skupnosti, koncept Stanleys Fuha, predstavnika teorije bralievega odzi* va. Slednji je koncept sicer omejtina občinstvo, a ga Jonves po zgledu Barhe Zehzer uspeino apliciranapro^sionalnekomuni-katorje, kot so novinarji Novinarske inter-prettvne skupnost} si delijo ntruiene retorične strategije za pripovedovanje in pisanje in definicije primernih praks, $ čimer Jontes pokj^že, da sklop ncnnnarskih konvencij ni poljuben nabor znotraj siriega pojma kulture, iz katerega bi novinarji poljubno in samovoljno yhko črpali, temveč izvira iz pro-fesiorujlne novinarsk£ skupnosti, ioupmija s temi konvencijami na ravni diskiu'za pro-fei)onalizacije. Ta se najočitneje izraža v akademskem diskurzu o novinarstvu oziroma diskurzu novinarskega izobraževanja, ktje prisoten predvsem v novinarskih ucbenihh (ti iz novinarskega izobraževanja - preko funkcije pre/erencnega branja v skladu z njihovim ideološkim diskurzom - delajo ritual, »ki neizkušene poročevalce pnpraiflja na članstvo v interpretativm sku-pnostt znotraj dominantne poklicne para* digme«), vzdrzuje pa se tudt z novinarsko samoregulacijo, ki se v javnosti najoctneje mani^stira v novinarskih nagradah. Vse to pa manjša nabor možnih branj. Iz navedenega sledi, da novinarska c\^tori-teta tako ne izhaja iz novinarskega znanja, temveč naäna reprez^ntiranja tega znanja, kar novinarjem ne omogoča le ustvarjanje novinarthh zgodb za javnost, temveč tudi mite o sebi (glas ljudstva, varuhi jj\}ne vesti, četrta veja oblasti, pes čuvaj). Manj pomembno, pa vseeno pomenljivo, Jontes s problematiziranjem epistemolo-ške podaje objektivistične tradicije opozori vudt na problematiko ločevanja med ta-bloidnint in resnim novinarstvom, katerih razmejevanje v prvi vrsvi služi predvsem vzdrzevanju kulturne avtoritete slednjega Knjiga je dober primer prikaza trenj med kulturnimi in novinarskimi študijami kov posledtca predvum razkoraka med teorijo ot prakso, saj so razprw^e o objekiivnosTtpo mnenju avtorja neplodne, po drugi strani pa »novinarji potrebujejo delovni koncept objektivnosti, da bi minimalizirali tveganja, nauala zaradi časovnih rokov, tožb in očitkov nadrejenih^. Pomanjkljivost, h jo gre zatorej morda očitati knjigi oziwma kar kulturnim študijam, če je knjiga dober predstavnik slednjih, je manjko praktičnih rešitev, ki bi presegle teoretične zcgate. A ker je delo v suojem bistvu teoretična analiza in ne ucbemk, lahko tudi to mirno spregledamo. AUt^ Kelh^r Poskus revoluci)€ v trgtmnskem centra VELIKI VEČER (Le Grand Soir) Frana}a 7017: Rezija: Gustme de Kervern in Benoit Delepine: 97 minirt Hitra ^odba o družini Bortzini uhrterista glavna akterja brata • starejsi panker Benoit (z vzdevkom Sot) in urejeni Jean-Pi-erre. Oče in mati vodita restavracijo s poetičnim imenom Palača krompir ja v ^em od nakupovalnih centrov in \ipata, da bo eden od sinov odšel po njuni poti, a žal (aH na srečo) veter (za)piha v drugo smet Starejši brat roma po svetu s svojim rvesrim psom mešancem z nevsakdanjim imenom, se jezi na vse ovire na kratkočasni poti, se upira družbenim normam in sedanjim vrednotam Mlajši brat je njegovo popolno nasprotje: ima majhno hčerko, je redno zaposleni prodajalec jogijev s spominsko peno in v osti obleki s h'avato. Ko zaradi preskromne prodaje izgubi službo, se njegov vsakdan popolnoma spremeni. Po živčnem zlo^ mu ga vodja postav? na ulico, kjer se zanj zavzame Not. Na začetku mu poskusa najti ustrezno delo, ^aj misli, da ga bo to osrečilo, a vrnitev na stare tire ni več primerna za Jean-Pietra. Panker ga počasi uvede v ulično življenje, ki je prepredeno z različnimi izzivi, beračenjem, si/obodo, presenečenji, krutostjo in nepredvidljivostjo. Postaneta zaveznika, tovariša in tudi soborca proti potrošniški mrzlici Sledi veliko navihanih, komičnih, domiselnih, absurdnih, stripo-vskih in celo otroških vragohj, h jih na trenutke prelanja obisk pankerskega koncerta z udarno glasbo. Sicer pa njuna pot ni le beg od utirjenosti, ampak tudi poskus netenja reifoludje na prm poseben način. Brata, ki tta si bila popolnoma različna, postaneta povezana, prijateljska in odvisna eden od drugega, bijuna vezje posebna in nevsakdanja, a nii manj topla. Duhoviti filmski izdelek se dotakne določenih (ne posebej lepih) lastnosti sodobne družbe, Id je navajena udobnosti, utečeno-sti, stremi proti materialnim dobrinam, uspehu, zaslužku, slavi, hipnemu hedoniz-mu. Ljudje smo se podzavestno in zavestno navadili na neestetske trgovinske megalo-manske centre, kjer človek ni več cloi^k, ampak majhna izgubljena mrmlja v ^al^arfncu trgovin. Tam nakupuje izdelke, ki jih sploh ne potrebuje in posluša neprepričljive trgc^-ce, se nazira z nekvalitetno hrano in diha zatohli zrak. Pri vseh teh opravilih pa ga vedno in povsod spremlja in opazuje kamera, nevidno oko oziroma Velih brat. Na poti iiinnimin uimimiii LE GRAND SOIR ««•BrtlBilK.flSHmil domov srečuje ogromne plakcrte, ki ga nagovarjajo, da naj pokupi pol dežele Doma pa je ves cas bombardiran z reklamami o najboljših, z^rtn/ih in skoraj čudežnih vzmetnicah, ki ga bodo popeljale v boljši jutri. To počasi vodi v raz^ovečenje in izgubo stika s prvinskos^o, prvobitnostjo in zdravo pa-me^o, V teh velikih prostonh se sicer pozimi lahko pogrejemo in poleti ohladimo, kot v svoji ^»trgovski« fazi mlajši brat uci starejšega, a duše se ne da podkupiti! Režiserja se dotahieta problema brezposelnosti, sa-momorilnosti, delavsvva, od\/ečne delovne sile Skozi humome in radožive panker-ske jfovlcd, kijih Notservira mimoidočim med^ajim beračenjem, pa nas film opomni tudi na učinke prekomernega uživanja hrane, obsedenost z ^bio* oziroma (vprašljivo) naravnimi izdelki in na splošno z odvisnostjo od nakupovanja. Gledalec nikakor ne morespregledavi tudi namiga navprašanje^ kdaj smo resnično svobodni, srečni in živi Ko imamo službo, denar^ do sekunde izdelan vsakodnevni umik? Ali ko se znebimo vsega balasta • doma, partnerja, še^, bančnega računa, budilke? Se je potrebno za lobodo trdo boriti, ab si jo lahko k^r vzamemo? Je svoboda, ko včerajšnji dan ni enak jutrišnjemu, se ne bojimo kritike, po cele dneve hodimo naokrog in prespimo kjerkob pač nanese^ Svobodni že, kot pravi (po svojih besedah) najstarejši panker v Evropi, a je vseeno težko živevi na tak način. Na koncu pa še »pouk^ o revoluciji, spremembah in preobratih. Mar znamo sami spremeniti svet, lahko prižgemo revolucionarniogenj^ Mislim, da nam füm ponuja zakriti odgovor^ da lahko velike in majhne stvari v svojem ^^ vljenju spremenimo v velikem merilu. Prav tako lahko spremenimo ^oj pogled na svet ins tem smo ie na dobri poti, h nas počasi vodr k (mogoče) tudi globalni rešitvi >»kra-Ijestva«. Stahmistcti^kise ukvarjamo vsak dan - navadni smrtniki, filozofi in filmski ustvarjalci, a kljub vsemu gre pri Velikem večeru za velikovečkotponavl)anje fraz aH ii^bo s\/eäne. Kebserskidvojecje sicer pn ^ojth prejšnjih f^mih mogoče bofj udaren, a vseeno gre n^ za več kot spodoben in radoživ produkt za od dela nm/ebčanega gledalca. Gustave de Kervem in Benoit Delipine sta poseben, delno uporniško-levičarski in predrzno duhovit režijski tandem. Spomnimo se vsaj nekaj njunih filmshh stvaritev: Aal-tra (2004), Louise Michel (200?;, Mam-mulh (2010). Francoskega igralca in režiserja Alberta Dupontela (Jean-Pierre Bonzini) smo ljubitelji filmov med dragim že srečali v filmu biepovtktno (Irri[/ersible, 2002). v fihnu Pam {Paris, 2006) ali recimo v Zelo dolgi zaroki (ün long diman-che de ftan^Iles, 2004). Benoft Pcelvoorde (Benoit Bonzini • Not) je belgijski igralec ter komedijant in že stari znanec režijskega para, ki je z njima sodeloval že vveč^-mih. Zanimh^ je vudi izbor igralcev za starsa Bonzini - mater je vpodobila vsestransk/} umetnica Brigitte Fontaine, očeta pa skladatelj btgiasbenikA/eski Belkacem: oba st^ partnerja tudi v zasebnem zrvljenju. Ursa Pa)k zahvauujemo se vsem, ki stez domačijami pomagali pri nastanku te številke. RAZPOTJA NE MOREJO IZHAJATI BREZ VAŠE PODPORE. IZKAŽETE JO LAHKO TUDI Z DONACIJO NA TRANSAKCIJSKI RAČUN DRUŠTVA HUMANISTOV GORIŠKE: SI56 0475 000015^9 723 Revijo RAZPOTJA prejema 500 naročnikov v Sloveniji in tujini. Letno brezplačno razdelimo še AOOO izvodov. TUKAJ bi lahko bil VAŠ OGLAS. Za informacije pišite na urednistvof9razpot]a.si. www.dhg.sl Naslecinjä štetnJka: I RAZPOTJA EVROPE h Sodelujte s prispevki! Rok za oddajo: 28. 2. 2013