148 Natoroznanske stvari. Kaj so hudourni vrtinci. Spisal dr. Simon Šubic, dopisujoči član jugoslavenske akademije znanosti in umjetnosti **) v 6. knjigi „Rad jugosl. akademije". V nekem pismu, ki mi ga je pisal oče 1855. leta, najdem zapisano: „Taki vrtinci se delajo v hudih urah tudi v naših krajih; zavrtelo se je po vetru od cerkve tje po travnikih, pa je seno vzelo; na kolskem vrhu pri Kožuhu pa vzame vrtinec cel voz send; pa sem tudi sam videl na jezeru, ko je vodo zavrtel pa jo je nesel kvišku; ta reč je taka, da zboli človek, ko bi se začudil, mi pravimo, da se hudi pritisne (!)". Časi se vidi pri lepem vremenu v zraku vrtinec, ki ga dela veter iz peska in prahii. Ko pa prihajajo viharji, delajo se veči vrtinci, ki vzdigujejo na okrog prah, pesek, listje, slamo, sen6 in tudi vodo. V mestih se delajo po navadi taki vrtinci iz prahii okoli mestnih vrat, kjer veter piše poleg kakega zidii do vrat. Vrata so ožja nego prostor pred vrati, ter se veter zavira in zavija, pa se zavrti po zraku. Kar dela zid pri vratih, ki zavira veter, to store pod prostim nebom tudi vetrovi, ki gredo drug drugemu nasproti. V boji močnih nasprotnih vetrov rode se v hudih urah ali pri hudem vremenu močni vrtinci iz vodd in megld po morji, po jezerih, po rekah in po suhem. Moč hudournih vrtincev je taka, da izdirajo drevesa s korenino, jemlj6 strehe raz hiš pa na morji trgajo platnena jadra na barkah. O meglenem vrtincu mi je pripovedoval domorodec, ki ga je videl na savskem polji, tako-le: Pripravljalo se je k hudej uri, veter nestanoviten je pihal skakoma zdaj od te zdaj od one strani; solnce, večidel zakrito, prikazaje se pripekalo je kakor pred točo; prišel je viharni dež brez bliska in treska. Huda megla vleže se proti jugu, v oblakih vre neprestano, kakor ko se k toči pripravlja. Močen sever pripodi od zahodne strani hudo meglo, megla se nizko vleče, malo daje deža. Ko jo pripodi na savsko polje, stori se iz nje črna megla, na kraji gladka, na sredi pa nekaj zbočena navzdoli. Ne traja dolgo pa se na zbočenem mestu potegne megla proti tlem tako, da dobi podobo, kakor jo ima vlivalnik ali pa debel, nekaj zakrivljen koren, ki gleda iz zgornje megle na zemljo. Ko je meglen vrtinec v podobi zakrivljenega korena iz megle proti tlem potegnil se, zavil se je tudi veter in potegnil je po polji od izhodno južne strani; med tem pa je vidoma v daljnih meglah, bolj tje proti **) Ta sestavek je tako zanimiv, da zanaaaje se na dovoljenje si. akademije in častitega gospoda pisatelja nekoliko iz njega povzamemo našim bralcem. Vred. Snežnikom, vihar pihal in jih vrtil in dež je lil, da ni bilo onde videti niti hriba niti zemlje. Ko je v urnih meglah pobliskalo se, segal je blisk tudi po meglenem vrtincu ter se je videlo na tanko njegovo truplo. Na tanko se je ločila sreda vrtinca ali vrtinceva os, okoli ktere so sukale se megle, videti je bilo, kakor da bi bil vrtinec na sredi prazen in kakor da bi črne megle stoječe daleč okoli sukale se krog njegove osi. Trajala je prikazen tega vrtinca kakih pet minut, potem pa so se vrteče megle hitro razkropile, poblisk-nilo se je in strela je vdarila iz megle v Savo ali na polje. Za strelo prišla je ploha in iz male megle se je vsul dež, kakor da bi bili oblaki pretrgali se, in z dežjem je padalo nekaj toče debele kot lešnik. O vodenem vrtincu mi je pisal oče samo to: „megle so šle po severu, po tleh je pa južen veter potegnil ter je zagnal iz ceste prašen vrtinec tje na jezero , kar se zavrti voda kvišku, kakor bi jo megla vzdigovala". Bolj na tanko pripoveduje Mohr v Poggen-dorff-ovih annalih o vodenem vrtincu, ki so ga vetrovi napravili pri Koblenci 1. maja 1835. L Kmalu popoldne se je vzdignil veter na polji, delal je vrtince iz prahii in peska in vse huje je pihal. Vzdignil se je vrtinec iz prahii in peska visoko v zrak, visokejši nego so bile vse bližnje hiše. Vrtinec je imel podobo velikega vlivalnika ali pa silnega korena, ki nekaj na po-šev stoji na tleh. Tako čez polje grede je vjei vrtinec ženo, ki je imela jerbas na glavi; vrgel je ženo na tla, jerbas pa je vzdignil s sabo visoko v zrak in ga nesel unkraj reke Rene. Veter je gnal vrtinec z močnim hrupom in pišem; vrtinec je vzel streho raz hiše pri fabriki, jo vzdignil in nesel čez fabriko daleč tje na polje. Ko je prignal veter vrtinec nad reko Mozel, spremenilo se je vrtin-čevo truplo, mesto prahii in peska se je storil vrtinec iz vode. Kako da bi bila zavrela voda ondi, kjer se je je zadel vrtinec, vzdignil jo je pol vodotoka na široko kvišku. Enaki vodeni vrtinci so velika nevarnost za mornarje na morji. O hudem vremenu delajo se po morji radi taki vrtinci ter gredo po vetru s silno močjo. S silnim hrupom bližajo se barki; ako jo vjamejo, potrgajo in polomijo, kar stoji na njej; debele hrastove tramove ali stebre, ki nosijo jadra, podero, kakor bi bile šibe. Barke, ki imajo topove pri sebi, postavijo se v boj s hudim vrtincem, ako mu ne morejo uiti. Kakor da se bliža sovražnik, streljajo na barki na vso moč v bližajoči se vrtinec. Z močnim streljanjem razsuje se nekaj vodenega vrtinčevega trupla, zgubi se precej njegove vrteče moči in mornarji so veseli, če mu vzemo toliko moči, da ne stori druge kvari, da jih oblije z barko vred z vodo, ki jo je iz morja vzdignil. (Dalje prihodnjič.) 154 Natoroznanske stvari. Kaj so hudourni vrtinci. Spisal dr. Simon Šubic, dopisujoči član jugoslavenske akademije znanosti in umjetnosti v 6. knjigi „Rad jugosl. akademije". (Dalje in konec.) Kdor se nameni razlagati, kaj so vrtinci in od kod prihaja njihova nevarna moč, mora ogledovati na tanko okoliščine in gledati, kako se delajo. Kakor hitro se zasuče pesek po vrtinca enekrate na okrog, raste mu moč, rad se vrti dalje, če veter koliko piše, pa tudi rad gr6 po vetru naprej. Močneje ko piše veter, hitreje se suče pesek in prah po vrtinci, bolj se vzdiguje prah kvišku, visi in širji postaja vrtinec. Od začetka, ko veter prah po tleh pometa, predno se vzdigne prah kvišku, suče se prah tako po tleh na okrog, kakor da bi obroč iz prahii po tleh plesal. Prah se razdeli po okrogu na okoli, v sredi vrtinca ni prahii videti, da bi plesal, temveč prah beži iz srede, kakor da bi bil kdo pomel prah iz srede in ga razdelil na okrog. Ogledovaje prašni vrtinec zapazimo dve znameniti stvari, prah beži iz srede in razdeli se po okrogu naokoli, močneje pa ko veter pripihuje, hitreje se vrti prah zunaj po vrtinci na okrog, sreda vrtin -čeva ali os, okoli ktere se vrti, pa ostane brez prahii. Primerjaje podobo peščenega vrtinca z meglenim vrtincem spoznamo, da je tudi med peščenim in meglenim vrtincem toliko enakih prikazkov, da ni najti pravega^ druzega razločka med njima, nego da je ta iz prahii, oni pa iz megla, da je ta majhen, oni pa velik. Med peščenim, vodenim in med meglenim vrtincem ni tedaj pravega druzega razločka, nego da je ta iz prahii, oni pa iz vode ali pa iz megla. Pri vsakem vrtincu pa hiti tvar, iz ktere je, iz srede ali osi, ter se vrti zunaj na okrog. Vrtinec iz prahii pa, ko gre prek ceste, pomete jo in vzame prah v-se, kakor bi ga otlina njegova okoli osi kvišku srkala. Ko pa pride vrtinec nad vodo, srka otlina njegova vodo, kakor je po cesti prah srkala, vzdiguje jo kvišku; iz peščenega vrtinca postane vodeni vrtinec. Tisto moč pa, ki jo ima spodnji konec vrtinčevi, ki gre po tleh, moč, s ktero vleče, kar najde na tleh, v svojo otlino, ravno tisto moč ima vrtinec tudi više gori v svojem truplu, zato jemlje strehe raz hiše. Tista moč sega tedaj od tal gori, kakor daleč sega vrtinec kvišku. Kakor na tleh vleče vrtinec prah in druge stvari v svojo otlino, enako vleče v-se zgornji konec, ki sega v zrak. Ko tedaj o hudem vremenu megle nizko stoje, vrtinec pa po vetru visoko v zrak vzdiguje se, pride zgornji konec tako blizo megla, da jih vrtinec v-se vleče navzdoli, ter napravi megli rep, ki sega vrtincu nasproti. Kakor vodeni vrtinec meglo v-se vleče, enako se godi onde, kjer se stori popred vrtinec izmegld; megleni vrtinec, ki sega blizo tal nad vodo, vleče enako vodo v-se ter jo vzdigne in napravi iz nje vrtinec, ki mu sega nasproti. Zdaj ko spoznavamo, da obsega vsa ktere vrtince enaka moč, ki suče njihova trupla okoli osi, da postaja okoli osi otlina, ki z močjo telesa v-se vleče, treba je razjasnovati tiste natorne ali fizikalne vzroke in okoliščine, od kterih dobivajo vrtinci otlino in moč, da votlina telesa tako mogočno v-se vleče. Fizika onde, kjer govori o vrtečem gibanji, nam razlaga, da telesa, ki se vrte naokrog, beže od tistega kraja, krog kterega se vrtč. Naprava, s ktero se delajo skušnje ali eksperimenti od vrtečega gibanja, imenuje se »centrifugalna mašina". Enako, kakor se na kolovratu vrti vreteno okoli osi, vrte se s centrifugalno mašino telesa krog svoje osi. Mislimo si, da o s z vretenom ne leži kakor na kolovratu, ampak da po konci stoji kakor preslica, spremenimo zdaj v mislih tudi perutnice v stekleno posodo in mislimo si mesto vretena v tej posodi nekaj vode, in pa nekaj živega srebra. Posoda naj bo spodaj ozka, zgoraj pa vsa širja, okrogla in zaprta. Kadar vrtimo posodo krog osi, vrtita se voda in živo srebro tudi krog osi. Bolj ko vrtimo, bolj se voda vzdiguje od dna kvišku po straneh steklene posode, v sredi pa prazen prostor postane okoli osi. Voda se vzdiguje do najširjega dela ter se razdeli po posodi naokrog, kakor širok pas. Ako se vrti dosti močno, vzdiguje se tudi živo srebro od dna ter se podd v najširji prostor in še bolj se pritisne posode in dela svoj pas krog in krog. Videti je kakor da bi posoda znotraj imela obroče iz vode in živega srebra. V našej vrtečej posodi pa ni samo nekaj vode in živega srebra, tudi zrak je v njej. Kar prostora ne vzameta voda in živo srebro, toliko je zraku notri. Zrak je pa tudi težko telo. Kakor voda in živo srebro, ko se vrtita krog osi, bežita od osi, enako hiti tudi 155 zrak od osi, ter se pritiska ob straneh v posodi. Na sredi krog osi tedaj ni samo na videz otlina, ampak v resnici je ta otlina tudi prava otlina v tem pomenu, da je prostor krog osi, ki se nam vidi otel tudi prazen, ker mu še zraku manjka. V sredi otline, ki jo delata vrteča voda in živo srebro, je tedaj prazen prostor, ker tudi zrak dela enako otlino. Zrak od osi beži, ter okoli osi prazen prostor ostane. — Ko pa posrkamo zrak iz kake cevi držč spodnji konec cevi v vodo, vzdigne se voda v cevi, da nam po cevi pride v usta. Zunanji zrak, ki tišči na vodo, žene zdaj vodo v cev, ker smo posrkaje zrak v njej nekaj spraznili. Kadar bi posrkali iz cevi ves zrak, to je, ko bi jo popolnoma izpraznili, vzdignil bi zunanji zrak vodo v njej blizo 32 čevljev visoko. Kakor cev, ki je prazna in brez zraku, vleče vodo v-se, enako mora naša posoda vrteča se krog osi v-se vleči, ker je prostor krog osi tudi v njej prazen. Ko bi mi tedaj med tem, ko delata voda in živo srebro pas okoli posode, od spodaj deli nekaj prahu iz peska va-njo, predno zunanji zrak v otlino stopi, potem pa bi tekoj tudi zunanji zrak va-njo spustili, videli bi dvojno prikazen: zunanji zrak bi zagnal prah v otlino, kjer je prazen prostor, sčasoma pa bi prah tudi vrteti se jel krog osi, bežal bi na strani, vrtel se kakor po vrtincu, med tem pa bi v sredi zopet postajala otlina in prazen prostor, ko bi ga pritekajoči zunanji zrak zmerom ne napolnoval. Ko pa tako zunanji zrak tem huje pritiska v otlino in jo hiti napolnovati s tem večo močjo, čem hitreje se vrtinec vrti, bolj ko se dela otlina, tedaj ima vrtinec tem večo moč, čem hitreje se suče. Ako pogledamo nekaj bolj na tanko našo vrtečo posodo primerjajo to kar vidimo v njej s hudournim vrtincem, spoznamo, da ima vrtinec dvojno moč. Prva moč pride, kakor smo ravno slišali, od tod, da se krog osi prazen prostor dela, ter zunanji zrak noter pritiska, kakor da bi ga otlina vse vlekla. Druga moč pa je ona, ki dela prazen prostor in votlino krog osi. Ta moč je vzdignila v posodi vodo in živo srebro gori do najšir-jega kraja ter je rodila moč, ki je razdelila vodo in živo srebro kakor pas okoli osi in pritiska ti telesi tako močno na notranje strani, da niti voda niti živo srebro doli pasti ne more, akoravno ju zemlja vedno na-se vleče. Ta moč žene tedaj telesa, ki se krog osi vrte, proč od osi. Po lastnosti, ki jo imajo kapljine, da se raztekajo po posodah na dno, imela bi se voda, ki zdaj dela pas, razliti po straneh in stopiti na dno posode. To se res zgodi, ko jenjujemo vrteti posodo krog osi, videti je, kakor da bi moč, ki dela pas vode in srebra, skušala goniti jih dalje na okrog, pa se tekoj vidi, da ta moč peša, ko jenjuje vrtenje. Ko jenjamo vrteti, potegnejo se pasovi niže in niže proti dnu posode , dokler se vse ne pomiri in voda in živo srebro mirno na dnu ne stojita. — Kakor hitro pa moč mine, kije gonila pasove krog osi, minejo pasovi in s pasovi mine tudi prazen prostor, ki se je s pasovi vred napravil. Naši moči ste tedaj v takej zvezi, da ena brez druge obstati ne more, in sicer je moč, ki dela vrtenje krog osi glavna moč, od nje delajo se pasovi in ž njimi vred otlina, ki še le potem prinese seboj drugo moč, ki vleče telesa v otlino. Hudouren vrtinec ima tedaj dve glavni moči, po zunanjej strani je moč, ki obstoji v vrtenji; v sredi v otlini pa moč, ki telesa v-se vleče. Ko pride vrtinec na pr. do kupa sena, razbrskuje ga na okrog kakor se suče, ko pa dalje grede kup sena stoji v vrtince vej otlini, pahne ga zunanji zrak kvišku v otlino, kakor da bi ga otlina kvišku v-se potegnila. Ako pride močan hudouren vrtinec do slabe strehe, raztrga jo nekaj od kraja, kjer jo zadene, kakor bi se brusila ob veliko tekoče kolo, ko pa stopi vrtinec ravno nad streho, ki je tako majhina, da ima prostor v velikej vrtinčevej otlini, potegne jo otlina v-se kvišku, ako ima vrtinec dosti moči, ter je videti, kakor bi veter streho kvišku vzdignil in seboj vzel.