Štev. 5.
V Trstu, 27. junija 1869.
Tečaj I.
JURI
Dolgočasen list — za Lakone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine ! — — —
Slovenci !
Ne udajmo se!! Živio ! ! !
Slavjani!
Zjedinimo se ! ! Živio!!!
Častiti bralci! Sreni pozdrav in na znanje, da „Juri s pušo“ izhaja od zdaj za naprej dvakrat v mesecu, in sicer vsako 3.° in 4.° nedeljo. — Ostanite nam zvesti, kakor bomo tudi mi našemu programu brez straba zvesti ostali in pred vsem na to gledali, da željam častnih naročnikov kolikor bo mogoče ustrežemo.
Cena lista v Trstu in v celi avstr, državi : za celo leto 1 f. 30 kr. ; za 6 mesecev 60 kr.
Naročnina naj se pošilja naravnost in izključljivo pod naslovom:
Gr. I I. Martelanc, vrednik “Jurja s pušo“ v Trstu, in sicer z poštno napotnico (Postanweisung) ; s tem odpada pisanje in pečatenje pisma, in je plačati le polovica poštnine, nam se pa stroški za recipise prihranijo. Poštne napotnice dobivajo se brezplačno pri vsaki c. k. pošti. — Slavjani: Na^zdravje!	Vredništvo.
Služabnik:^Ali dečko še spi?
Pestema: Se spi, še — hvala Bogu ! ali bojim se, da ne bo mogel več dolgo spati, ker mn ti pankrti miru ne dajo.
Služabnik: Za Božjo voljo! brani ga i zibaj pridno, draga moja, da se še on ne zbudi, sicer mi ne bodo vse moje laži in zvijače nič več pomagale. a. d-i
M slavjaflskl
finii slavjanski se je zbudil,
Slavjan čuti, kaj da je,
Pred nemškutarsko glavico Noče več on vklanjat’ sc.
Le tako naprej Slavjani,
Le tak’ srčno zmer naprej,
Ino prišla zlata doba,
Bode za nas vse skorej !
Mi smo bratje vsi si v rodu,
Mi smo ene vsi krvi,
Torej naj tud v sreči eni Ves rod naš se veseli !
Kdor ni z nami, je nasprotnik, Kdor ne ljubi nas, je vrag, Vragu pa iz duše cele Naj sovraštvo kaže vsak !
sc jc stil!
Z orožjem i desnico Nesimo vragu grom.
S. Jenko.
Kedar levinji se jemlje Iz brloga mlado njé,
Kak’ srdita ga popade,
Kdor jej vzet’ otroka čč!
Tak’ Slavjani mi storimo,
Be se kdo postopil bo Kratit’ svète nam pravice,
Ki jih dalo nam nebo!
S svitlim mečem na-nj planimo, Prebodimo mn sreč,
Ki prdrzno je rodilo Nepoštene te željč!
M slavjanski se jc zbudil,
Slavjan ènti, kaj da je,
Pred nemškutarsko glavico Noče več on vklanjat’ se !
Fllodeinus.
gg. naročniki naj nam oznanijo do 8. julija, ako želijo list še dalje prijemati.
(Brez cirenge .Juri s pušo“ ne hodi v vas; kajti primoran bi bil revček stradati, ali pa brrrrl — na puff živeti!!)
§§§
Oh zlati paragrafi, kakor „ž 1 a h n i kamni“ svetite se v kroni Avstrije !
Iz Dunaja marširamo,
Da ljudstvo vse regiramo
Po Avstriji frflamo
Pravico v žepu mamo
Oh Jurce kaj pa bo Ce zdaj se zgrabijo?
(Ena dve, tri — zdej so v delegaciji.)
Po nemško berke vihajo Po madžarsko pa kihajo Po Slavjanih udrihajo Le svojim se dobrihajo.
O čudni so le-ti rnožjč,
Kaj več še si želiš sercé!
Cverček.
Pravila za kmeta.
1.	Dober si za jamo,
Rodi se pod slamo!
2.	Vremenom bodi kos, — Sest let hodi bos!
3.	V najlepšem časi Krave pasi!
4.	Da jezikov nijmaš v buči, Maternega se ne uči!
5.	’Z mesa si, a meso Je zate premehko !
6.	Za te ni noben denar, Drug je tebi gospodar!
7.	Mladeneč, pukšo rabi; — Da si Slovan pa pozabi!
8.	Nevesta dobro plača, — Po nji se vse obrača!
9.	Plačaj sestre, strice, brate Dokljer ni več solda za te!
10.	Butare trde moža,
Trpi kar se da!
11.	Stene ruvaj, kamne tolči! Tiho plačaj, glasno molči!
12.	Vsim sosedom se zahvali, Ko te kmalu zakopali!
Maj ar čič.
Sem bil tam na Dunaj’
Sem prišel donni,
Pa vse me po strani Tak’ gleda grdü.
Ulm, uhü, ulili.
*
* *
Ko ponesó k pogrebu Slovenijo našo,
Zberal denar bom, da plačam za njo sveto mašo.
Sinoč sem pa slišal jaz nekaj novega Od jednega turnerja mladega,
Od jednega turnerja mladega,
Kako je v Ljubljano prišel.
Oj tra, la, la, la, la, la, la, la, la, lom.
Sijala je luna presneto lepo,
Na hrbet je njemu padalo hudo,
Na hrbet je njemu padalo hudo Od kmetiških trdih pesti.
Oj tra, la, la, la, la, la, la, la, la, lom.
1 revče se zvija in vpije, cvili Gotovo hrbet ga premočno boli, Gotovo hrbet ga premočno boli —
V Ljubljano je v teku prišel.
Oj tra la, la, la, la, la, la, la, la, lom.
Državni zbor je razpuščen Poslanci pridejo domii,
[: dormi, domii, domii:]
Veseli bodemo jih mi [:mi, mi, mi:]
Ker toljk’ za nas storili so,
Ohó, onó, ohó !
*
* *
Svarjenje.
Ne tukaj čez Dravo, še manj do morja, Boš dobil po krempljih, — tam tuje so tla !
Rumeno - rudečo - črnih zastav Ne nosi po svetu, saj niso bavbav!
Ce vodja premodro do Graca bezlä, Ostani pod streho in brcaj doma.
-b-
Ivanovič.
Zelodarja.
Zelodarja pri Savi	Štempiharjeva Lena,
Strahu sta strepetala,
Obupana, zdivjana V najbližji hlev zbeglala.
Zavriska prvi, drugi Hvaležnosti poklekne,
Na želod kaže Lena,
Rekoč: »Naj Vama tekne!“
Pogumno dekle, zvito, Zapre oba, želodom Napolni koj korito.
Planinar.
Beust: Ti Giskra! kedaj bodo neki onile na ostrov prišli ?
Giskra: Dokler se bodo v orehovih lupinah vozili — nikoli!	— r
Tomanu in Svetcu.
Ljubil bi vaji zares Ko bi b’la prišla z nebes, Teh pa na Dunaji ni — Toda to vaj’ ne skrbi. Bajest je vama bog oče, Saj on stori kar kolj hoče ;
Iskra vaš sin rešenik Sodnji dan ostri sodnik; Taaffe vas blagoslovi,
Kar s’cer sveti duh le stori. Potlej pa skup storite Več oseb misli ené.
Hoj, hoj, nekaj, nekaj:]
En poslanec z dolgo brado, Ki sedi v državnem zboru On ti ima vse po tri :]
S
Hoj, hoj, nekaj, nekaj:]
Vsak poslanec Madjar, Hrvat, Ki sedi v Peštanskem zboru On ti ima vse po tri :]
* * 1.
3.
Hoj, hoj, nekaj, nekaj :]
Ko pa pride med Slovence, Ko račun od njega čejo On ti ima le eno :]
Hoj, hoj, nekaj, nekaj:] Kedar pa Deakom hrabrim Treba je pregovoriti Pa ti ima le enò :]
Hoj, hoj, nekaj, nekaj:] Kadar kak ljubljanski turnar Možko se na Janče pelje, On ti ima vse po tri:]
Hoj, hoj, nekaj, nekaj :] Kedar pa popoldne hitro Teče i v Ljubljano dirja Pa ti ima le enó :]
za ritjo smodil! —
* *
Für unsere Stammesbrüder in Krain.
Velikoborov Čanje češkim taborcem.
Au wai, au wai, die Czechen hon wieder amol s krigt !
Praški Židovi.
*** '
Lepe svetinje na prodaj!
Ze mnogo let imamo pri nas (pri „taič mamelukih“) — po vsem svetu (posebno po kmetih) slabo znano družtvo, ki se imenuje „turn-nari“. Dozdaj je bilo o telovadbi tega slamnatega družtva malo ali pa clo nič znanega. — Al 32. maja leta 9681 so rekli „mi smo mi“ ino pokazali so — da so tekuni —- in znajo teči, kakor da bi njim kdo - Zavoljo zaslug v „teku“ se bojo pa tudi iz tistih podplatov, ki so jih pri ti „produkciji“ pozgubili, delale lične svetinje, in se bojo smele v znamnje zmage! — na hrbtu nositi.
Na prodaj bodo pri: profozu Kr ep ir in pri Dež-
možovi branjovki. Cena: 100 svetinj za 1 Saß = 231 Ott!!!
*
* *
Bobkovič. Zakaj imajo „mameluški“ turnarji tako znamje kakor križec ?
Jurce. Zato, ker so pri Ježici po križci dobili! Bobkovič. Zakaj pa imajo bobenček, in po tisti koži tako nevsmiljeno bijejo ?
Jurče. Tudi v spomin, ker je na Vevčah in Jančah po koži padalo !
Bobkovič. Zakaj imajo pa želode na klobukih ?
Jurče. Da se spoznajo oni, ki vedno pri K. Asino hlače trgajo in želodovo kavo pijejo — in tudi zato, ker njih želod spominja na zgubljenega sina — ki je pujske pasel !
Bobkovič. Aha ! zato pravijo da so v „(Sdjtueiltelaitb", ker sami sebe med tisto družino štejejo, ki želod je!	Mir. Planinski.
Turnarji!
Pokazali ste na Jančem, da ste slabeji nego babe. Imeli ste revolverje, pa niste hoteli streljati. Ali ste se mar bali, da bi ljudje rekli, bili so oboroženi ? Ce bi bili ne vem kako streljali, gotovo bi mi še trdili: „sie waren unbewaffnet!“ — Kaj pa, otroci si ne znajo pomagati !	Turnvvarrrtthli.
Vprašanje: Kakošen razloček je med tepežem v Velikih borovicah in na Jančki gori?
Odgovor: Tam so mahali po ljudeh, tukaj pa ... . Vpraš.: Kakošen razloček je med ljubljanskimi i novomeškimi častniki ?
Odg.: Oni sekajo Slovence s sabljami, ti bi jih pa radi s topovi postrelali.
Vpraš.: Zakaj pa si bodo ljubljanski turnarji novo zastavo kupili?
Odg.: Ker jim je uno menda telegraf požrl.
$
* *
Jožko\ Konrad pl. Eybisfeld dobi sedaj pomagača. Jurko : Ker se sam ne zna turnati.
Jožko : Pravijo, da bodo Slovenci tudi enkrat tepeni. Jurko : Je še čas — do sodnjega dne.	_k_
*
Vprašanje.
Zakaj ste Barbke mile Zelodarje dražile,
Zastavo z rok jim vile In z vodo posolile?
*
H* H«
Babjilonski.
Tepenim turnarjem :
Kar ste iskali, ste dobili.	Ljubljančanje.
Kaj???! — —	Kmetiški fantje, ki so turnar je tipali.
Jaz bi bil pa streljal!	Juri s puso.
Jaz pa pojdem tje v Ljubljano, da bom videl turnarje!
Nekdo----------
* *
Iz Polja pod Ljubljano. Jez nisem prirodoslovec, Bog obvaruj, pač pa sem „naturforšar“ tedaj, kedar „bolhe“ le predolgo delajo „gimnastične vaje“, ali kakor mi kmetje pravimo, kedar bolhe preveč skačejo, takrat pač sem srdit, nepotažljiv, pravi rabeljski „naturforšar“. Ce tudi tedaj nisem prirodoslovec, vendar le hočem sporočiti „Jurijevim bralcem“ naravsko prikazen, ki smo jo nedavnaj gledali pri nas. Znano je, da naš kmečki pregovor pravi : „Ce „močeradi“ zjutraj lezejo v breg, gotovo je dež čez dan“. To se je sijajno potr dilo une dni. Nekega dne namreč, ki smo si ga dobro zaznamovali v pratiki, lezlo je na vse zgodaj kakih 50 ali 60 močeradov v goro. Ljudje so zmajevali z glavami: „E ne bo šlo, ne bo dobro, dežja bomo dobili, morda bo celo bliskalo in grmelo.“ In ljudje so pravo slutili tim bolje, ker so tudi stare babe tožile, da se pod nosom potè. Star pregovor namreč pravi: „Kedar se stare babke pod nosom potè, tedaj je gotovo dež.“ S strahom in trepetom smo pričakovali, kaj pride čez dan, vzlasti na „Vevčem“ je bilo vse poparjeno. Ino res je prišlo gorje, da nas Bog varuj še kedaj takega! — Solnce se je skrilo, črni oblaki so se drvili po nebu, drevje se je vilo, vzlasti — lipovje se je hotelo vse polomiti, prah se je vzdigoval in plesal v kolobarih po cesti in po potih, in nazadnje se je vsul debel dež, prav takov, kot želod. Kmalu se pritakalajo „močeradi“ po bregu navzdol, pa vsi „blatni“. Deževalo je zelò, bliskalo in grmelo, kakor kedar „Gutgaj-garji“ tulijo, in na vse zadnje nas je oškropil še — krvavi dež, redka naravska prikazen. Zavzeli smo se mi nevedni in surovi kmetje, in komaj si upali dihati; vse je bilo zbegano.— Na to prileze ob palici star sivolas slepec, in pravi z izvišenim glasom: „Možje in žene, mladenči in dekleta, ne čudite se, ni drugače, kar je, pa je! V duhu sem gledal pred nekoliko meseci, kako se je pošastna, ostudna, škrbasta baba vzdvignila na grabljih v oblake točo delat. Sedaj jo je konec, naše vile so jo raztrgale, — zato nevihta in krvavi dež. In to naravsko prikazen je prerokovala že naša Šembilja, v čegar bukvah sem svoje dni, ko sem še videl, bral tudi dostavek, da takrat, kedar pojde krvavi dež, da takrat bodo naj bolje razcvetali ljubljanski kinfelci, a duh tega cvetja bode tako zopern in oster, da bo smrdelo v deveto deželo.“
Nàrodni postopač.
Iz Novega mesta. Moj bog! moj bog! čulo seje po našem mestu pred nekimi dnevi zdihovanje. Nemškutarji so letali bledi ko zid i skoro besni po mestu. Mislil sem si, da se je kazina vnela, ker so bili v takem strahu ; kmalu pa sem pozvedel kaj je : „Mlaj je“, pravil mi je neki nemškutar, „in zakaj je mlaj ? Luna se je na nebu odvezala i pal je prvi krajec z jedno zvezdo vred na zemljo. Dijaki pa, ki so ravno dobili iz strašne dežele dvorepatega leva kosmate čepice, so ju pobrali i na nje navezali. Vsak pameten človek bo previ-del, da se približuje sodnji dan.“ — A to vam je, ljubi moji nemškutarčki, sem si mislil, prav je, le mislite na sodnji dan, da se vsaj nekoliko spokorite, vsaj vam pokore popolnoma
manjka.----------- —
* *
Turnarska himna.
Turnarji nemškutarska reč naša slabo klije,
Dokler nam po hrbtu kmečka šibica takt bije,
Živi, živi, naša fuga, ki nas reši zlega,
Naj nasproti vsa slovenska moč se tudi vprega.
Tra, la, la, tra, la, la;
Šiba bije, šiba bije,
Hitro v fugo, hitro v fugo,
Tra la la!	h-
*
* *
Junak; Zvetanovac,
Cuj me o Muza: ne daj da pojem v prešepastih verzih Hrabrega fanta, ki z eno nogo skakaje po Reci Bil je Deaku sovrag, prijatel madjaršlci levici.
Njega rodila je mat’ na jadranskega morja obalih,
Zgoda že prišel je v mesto kvarnersko, zaliv, kjer razsaja Mrzla burja, ob skale morske valove metaje.
Tamo kot mali otrok se je vadil iz knig abecede,
Tudi latinščine tam i grščine pa matemat’ke Mnogo še družili reči se mladeneč je tukaj naučil.
Zdaj še le zrel je za šole gračanske ; tu če postati Priden učenec ojstre Temide, pravico braneče Tu se pokazal je hitro Hrvata Starčević-janca.
Starčevič — strašna pošast ta — postal mu je v kratkem Bog Oče, Tisti, ki hoče da pade zvezda iz neba na jugu Krasna i čista i svitla tako, da on pred njo črn je,
Oni peklenšček, ki poslal je bratovga sina na Dunaj Z Dunaja v Grče, da nabira tu mladih moči mu.
Kakor hudič, ki po pravlici pridši čez most dokončani Eno le vjel si je prase, alj bolno i z repom visečim,
Zdrave pa, z repom zavitim, prekanjen pastir je odpeljal :
Tako je oni vlačugar le malo dobička pridobil.
Dvajset vlovil je hudir, napravil „hrvatsko danico“,
Malo le pametnih tam, a mnogim je Muza Neumnost.
Dvakrat devetdeset udov in več neznanih je tamo —
Morda „Hervat“ vdeležencev broj desetkrat je vidil,
Kajti vsi vemo da on reči povekšane pravi Strašne krivice boje se, da ne bi premalo povedal. —
Eden dvajsterih „pravičnih“ junak naš v Gradcu postal je, Znano ime je T. Alua, kaj bi še dalje čenčaril;
Znana zlo bolj še je vednost njegova, da „nima Slavjanov“ — 'Tako je Starčevič oče v „Hervatu“ ga trdit naučil —.
„Kaj na vprašanje porečeš dumi, da v Gradcu si delal?“
Kliče ti skrbno junak naš ; a grč zvečer še do krčme,
Ide iz krčme ob eni v kavarno, od kodar kričaje Stopa po dveh, po štirih, po glavi v mehko posteljo,
Kjer se mu sanja od vina, od kave i lepe kletar’ce,
Tudi od druzih reči še, od kterih pa Muza ne pravi.
Zviti junak po takem večeru vzame si pal’co,
Vzame bisago, nabaše jo vso, da postane okrogla,
Vsede na omnibus so vozeči na kolodvor graški,
Kjer ga prevzame vhlapon, ki prišel je z Dunaja v Gradec.
Ta ga prenese v Šempeter, a tu se je zgubil pogledu Moj’ga krvav’ga očesa, da najdem po dolgem blodenji Spet ga na trgu v Reci stoječ pred krasnim glediščem.
Tukaj ga v treh prekrasnih zaglem zavitega surkah,
Polnega živega ognju, katerega vdihnil mu Bachus,
Pridši iz Pešta, da vname tam mrzle Madjarom Hrvate.
Kakor bučele letijo brenčaje ob divjem kostanji,
Kadar ga gorka spomlad ovenča s cvetjem dišečim,
Med da posrkajo, vozka naberejo ’z belkastih kupic :
Tako pri njem se nabirajo mladi fantiči, otroci,
Tudi fakini ljube nm roko i surke i hlače,
Ker z besedo sladko priporoča junak Vukovič-a,
Njega ki bil ljudojedca nekdaj je Kossuth-a minister.
Tud’ se mu bližnjo babe tabakar’ce i prodajavke,
Da občudujejo ga izvrstnega politikona,
Ki se izučil je v Gradcu po svoji moderni senteneji :
„Var’te politike se, pa doma se znanosti učite,
Knige vzemite v rokč, ker to je pristojno otrokom!“
Se občudujem junaka vodnika al pubblico colto,
Kar se prikaže mi nov junak iz nasprotnega kota:
Ta je levici sovrag, prijatel Madjaru Deaku.
Slavsko besedo „žival“ ponemči, prideni ypsilon,
Pa se pred tabo strmečim sveti plemenit Magyar ember.
Mož ta ni vodja otrok, ker prišel je v čedi gospodov,
Bil le suffixus je tam, alj trn v očesu P. Alui.
Ta raztogoti se zlo in izusti krilate besede :
„Črna naj zemlja požre te, izdajco rešivne ideje,
„Ktero je Starčevič našel, da damo svoj narod Madjarom „Vendar Deaku nikdar, ampak ljudojedcu Kossuth-u.
„Čakaj hudobni signor, da pridem v „hrvatsko danico“,
„V črno knigo mi prideš, a s knige udov društvenih,
„Naj te mori potem jad, prestrašne izdaje plačilo“.
Temu govoru ploskaje zavriska krdelo otrokov;
Kakor ptiči za sovo po d evu letečo drvijo Hudo čvrčaje, šumč in sovražnico vedno pikaje :
Ravno tako zažvižgajo njemu, ki če govoriti.
Ko se vtolaži druhal, ki je vtrudena krika,
Močno nasprotnik smejaje se vrača mu britke besede :
„Molči kričač ti, voditelj fakinom i babam i decom,
„Nočem več tacili častiti ljudi v „hrvaški danici“,
„Lahko izbrišeš me tam, alj iztiral ti nikdar ne boš me,
„Kajti ne pridem nikdar več v društvo enacih fakinov.“
Tak se izvrstno naš mični junak je sovragu odrezal,
Hrbet obrnil mu, hitro potem se za ogel je zmuznil,
Panja bežč fakinske i babe i nohte njihove.
Uni še dolgo potem je kričaje mu glasno zabavljal,
Dokler da vtruden je nehal letati med fanti okoli.
Poldne odbije i dve, a želodec ga kliče h kosilu,
Tamo z dišeč’mi jedili ga striček prav skrbno nasiti V srcu vesel, da sorodnika ima junaka mladenča.
Prišlega v Gradec voli ga predsednika naša „danica“,
Rekši na J. Akšič-ev predlog navajeni „šalameleka“.
Oblazarić.
POPRAVEK, v zadnjem listu „Jurja s pušo“ je nekdo moje ime neprav pisal. Imenujem se: „R. I. Kardo F. Erdinando P. Lohl H. E. R. Dvigov etc. etc. iz Varaždina, kapucinske ulice.“ — Ob enem prosim vse svoje prijatelje, da mi naznanijo, kdo trosi med svet laž, da sem pisal „Hervat“-u, kaje nad 200 udov v „hrvaški danici“, ker ga hočem tožiti. Kdor ne veruje meni, naj pride v društvo, pa bo vidil, da pri nas še 20 udov ni.
V Gradcu.	Kakor zgoraj.
Bilježnik. .
SVARILO. Tistim blebetačem, ki Mekečejo, da je gosp. Janez Stöger ! poslal dopis iz Ričelmeksike, svetujem uaj molčijo, ker ta gospod še mi ni nikoli nič pisal. Ako za zdaj to moje svarilo nič ne pomaga, pridem enkrat s pušo v Ričetmeksiko in njo nastavim tistemu na srce, ki še hoče o tem kedaj besedieo ziniti. „Juri s p.“
REBUS.
(Kdor rešitev prvi pošlje, dobi skozi 6 mesecev naš list zastonj.)
'S
«
cc
o*
?z
© ^
«OC
s
* Lil
><
ti U_ O
ti
ti
ti
ti
ti
H
O
ti
S
ČL
U

Rešitev Rebusu v štev. 4 se glasi :
Okol hriba košute skačejo.
Rešitev Rebusa dobili smo od 43 oseb zunaj Trsta, ali p r v i > poslal jo je gosp. L. Cvek, učitelj v Dolini, in temu vrlemu Slovencu sliši obljubljeni list.
Cč. gg. dopisnikom: Srčna hvala! Ni. bilo nikakor mogoče vse porabiti ; to se pa zgodi prihodnjič, ker si Juri ravnokar — nekoliko obširnejšo srajco pripravlja. Na zdravje!	Vred.
Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik Gašper H. Martelanc. — Tisk austr. Lloyda v Trstu.