List 25. Tečaj XLIII i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Igubljani 24. junija 1885. Obseg: O menjalni setvi. bila. zborske godilo. (Konec.) O vplivu drevesne podlage (divjaka) na žlahtno drevo. Vprašanja in odgovori. Za Narodni Dom! O njivah, po katerih je toča po- večine. Po volitvah za državni zbor. (Konec.) Naši dopisi. — NoviČar. Kako sodi glasilo ;;českega kluba" o osnovi državno- Slovstvo Kako se je „bore"-krajcarju po svetu Gospodarske stvari. Druga korist menjalne setve je, boljša poraba menjalni setvi. Različne rastline potrebujejo različno hrano ima raje to redilno snov, druga zopet drugo, pridejo na enem prostoru skupaj rastline, katei gnoja; nahajajo se zemlje, u civjllllfl \j l l* j ijlluvij ediine snovi v enakem razmerji in ob enem in ki vplivajo na razvoj listja, in rastlina, ki pride druga ast Ako je miza pogrnjena za gotovo število ljudi kateri imajo vsi enak okus » ——-j- vivuo, segajo li jjuujc vsi pu siuuuom m pusnju putem na pr. ueieija, rastlinam, ki eni jedi, druge jedi pa, ki jim ne dopadejo, pa puste, za njimi pridejo in ki imajo bolj plitvo svoje korenine tem slučaji se gotovo ne bodo najedli tako do si- redilne snovi, ki jih same niso mogle povžiti. tega, kot če bi imeli vsak različen okus, in če bi vsa Menjalna setev pa ni zato in se jo tudi zato ne jedila povžili. priporoča, da bi se gnoj prihranil, ampak ravno na- sprotno , zato da je mogoče napraviti več gnoja ljudje vsi po na sveži gnoj, dobi redilne snovi, ki se posebno prile gajo razvoju zrna. Različne rastline jemljo svojo hrano iz različnih globočin in pustijo potem na pr. detelja, rastlinam, ki Pšenična rastlina ne more imeti nadležnejše so seda, kakor je pšenična rastlina sama in krompir ravno ta namen vvrsti se'v kolobar krmske rastline kakor je krompir sam Res je treba porabiti pridelane krmske rastline tem je ravno prednost mešane setve, ker na za krmenje svoje živine, kajti prodaja krme enem m istem prostoru različne rastline rastejo šana setev da vedno seme na tisti njivi vsako seme kai Me fj žetev, kakor pa če bi tisto ;a-se vseiali. Gotovo svojega Pro- vse gospodarstva pomeni toliko kot prodaja gnoja daja krme se mora vedno zavreči. Žalibog, da se pri nas veliko, veliko krme proda bi bilo najbolj če bi ne zahtevala skoraj vsaka rastlina drugačega" ob- posestnika je menjalna setev edino" le sredstvo," hi t rej e astline pomešano vsejati, Kam bode naše gospodarje to privedlo ? V roki tacega delovanj ter da bi vse rastline ob enem in tistem izsesati zemljo, in to ne samo v zgornjih plasteh, am času dozorele in da bi se po žetvi dalo lahko ena od pak tudi v globočini. Kakošne pa so te rastline druge ločiti i pa dobro, če različnih rastlin seme pome- take, ki poženejo globoko svoje koi sano vsejemo, ampak koristno je tudi, če se na njivi vedno kise jih vzame za menjalno setev? Skoraj skoz in skoz Kdor toraj in nič ne da, temu slednjič tudi me jemlj različne rastline ena za drugo vrste. Tako vrstenje njalna setev ne koristi več, ker namesto da izsesa imenujemo menjalno setev. kakor poprej le zgornjo plast, izsesa pri menjalni setvi enaka Pravilo menjalne setve je, nikdai astlina za enako naj podobna za podobno ne sledi tudi še spodnjo plast Pi tem naj gospodar pazi, da se rastline tako menjujejo pi Ali je spodnja plast neusahljiv vir? Poprašujmo 0---- -----——- —w -v^ujvjv, kmetovalcih, ali jim vspeva detelja, graii, repa, astano s plitvimi koreninami pride rastlina z pesa, lan in druge enake rastline z globoko rastečimi grah da za globokimi koreninami in narobe. Na ta način ne iz- rastlinami še vedno tako dobro kot pred leti? koristijo se le redilne snovi zemlje, ampak ona se iz- vor bode največkrat nepovoljen. repa Odgo abi tudi v vseh njenih plastih, kolikor le daleč za-morejo seči kmetijske rastline To je aven nasledek. Kjer se več odvzame Ker se v spremembo tudi vzame rastlina katero kakor doda, tam se mora enkrat poznati primanjkljej > — _ . ----------v T/jumu .tc^^c*, aciuciu v globočino ne more tako lahko pristopiti je treba okopavati, se pri tem zemlja zrahlja in opleve, se razkroj redilnih snovi počasneje godi, ak 1 i tam ter se to učini kar se drugače da doseči le s praho. tam odvzame, se tudi lože nadomesti Praha postane pri tacem ravnanji več ali manj nepo i kar se r <-"-v u. T?.. m trebna Ne sme se misliti, da se z gnojem dajo tudi dilne snovi spodnji plasti. Živalski gnoj kakor ' ' 198 gnoj obdrži zgornja plast, tako da ga spodnja plast le malo ali pa nič ne dobi. Kaj pa potem, če je enkrat spodnja plast izse- sana? S čem hočemo potem menjavati in od kod zgornji plasti dokladati, če spodnja plast nič več ne da, ker nima nič redilnih snovi več v sebi? Ni več redka prikazen ta, da na njivi detelja prav dobro skali, do zime precej doraste in tudi dobro zimo prenaša; spomladi prične se pa detelja zgublje-vati in slednjič skoraj popolno izgine. Od kod to? Od glada! Kolikor časa je detelja rastla v gorenji plasti, toliko časa se je držala in je dobro rastla; kakor hitro je pa prišla v spodnjo plast, njeno pravo domačijo, je bilo pa konec rašče. Z drugimi besedami: Detelja ni našla, česar potrebuje, in morala je poginiti. Kolikor večja ali manjša je zaloga redilnih snovi v njivah, toliko pozneje ali poprej opešale bodo sčasom dotične njive. Naši kmetovalci naj toraj premislijo, da se ne menjavajo za to rastline, da se od zemlje več dobi, ampak za to, da se bolj gotovo pridela. Zadnje je pa mogoče le doseči, če se odvzeto zopet primerno nadomesti. H koncu imamo še marsikaj pridjati. Dohodki dado se v mnogih krajih še izdatno povečati, če se redilne snovi v zemlji pretvorijo z obdelovanjem in gnojenjem v razstopljivo, to je, v obliko, ki jih stori užitne. Nadalje je, na pr. znano, da v krajih, koder se sladkorna pesa močno prideluje, vendar noče ta nič več dobro obroditi, akoravno ni v zemlji pomanjkanja redilnih snovi. Vzrok temu je pa zarad rednega globokega oranja preveliko zrahljanje zemlje, pomnoženje mrčesov, ki na pesi živijo itd. Enaki vzroki vplivajo tudi na deteljo. Pomnoževanje s prostim očesom ne-vidljivih rastlininih sovražnikov in prepočasno pretvo-renje redilnih snovi, čeravno se jih dosto nahaja, so dostikrat vzroki, da kaka rastlina ne vspeva. Primerno gnojenje, redkejše zopetno sejanje take, slabo rasteče rastline, odpravi take nedostatke. Prav je, da menjalna setev sama za-se ne stori kmetovalca bogatega; pri pravi vporabi tega kolobar-jenja in na pravem mestu, kar vse mora pokazati račun in opazovanje, je pa menjalna setev edino sredstvo, povzdigniti kako gospodarstvo brez pomoči od zunaj. Glavna zapoved gospodarjenja tirja, v gospodarstvo vloženo glavnico, kar le hitro mogoče prebra-čati. To je pa mogoče brez vnanje moči, to je, brez kupovanja krme ali gnoja edino le mogoče z razumno menjalno setvijo. Ako hočemo imeti dobre žetve, povečane dohodke, potem moramo iti v globočino naših njiv ter moramo zemlji več nazaj dati, kakor smo ji dosedaj dajali. Razumen kmetovalec ukrenil bode še o pravem času na boljšo pot, in prav bode imel, kajti skušnja nas uči, da v kmetijstvu ni kmalu kaj težje doseči, kot izsesano zemljo zopet rodovitno storiti. Spisal Jiiger. Akoravno se je uže veliko pisalo o razmerji med podlago in požlahtnenim drevesom, vendar se nahaja v tej zadevi med sadjerejci še veliko napačnih nazorov. Veliko sadjerejcev, na pr. še vedno misli, da ima podlagini sok vpliv na dobroto sadu. Ako bi temu res tako bilo, potem bi morala biti jabelka in hruške, ki so cepljene na lesnike, tudi grenkega okusa, kakor je podlagini sad; nadalje bi morale biti hruške grenke, ki so rastle na drevesu, kojo je cepljeno na kutno, kajti kutna je tudi grenka; na divjo češpljo požlaht-nena marelica morala bi biti po tem takem kislo-za-gatnega okusa. Podlaga (divjak) in žlahtni les sta sicer zvezana, pa v njih notranjih lastnostih vendar vedno dva različna dela. Kako je to mogoče pri tako tesni zvezi, tega dosedaj še veda ni mogla razložiti. Mi se toraj ravnamo le po dogodjajih. Nekoliko zamore služiti v dokaz ta okoliščina, da podlaga z mehkim le^om, to je, obstoječa iz rahle lesne vlaknine postane po cepljenji močneja kot žlahtno deblo; ako je podlaga tanko vlaknasta in trdega lesa, pa podlaga zaostane v rašči na debelost proti žlahtnemu deblu. Vse to se pa tudi zamore zgoditi, če je žlahtno deblo bolj mehkega ali pa trdega lesa. Mesto, koder je bilo drevo požlahtneno, ostane vzlic skupnemu redilnemu soku vendar vedno mejna črta. Ako kedo nad tem dvomi, posluži naj se dokaza z ru-dečo buko. Najmlajši les rudeče buke je namreč po odpadu listja v jeseni noter do časa, ko zopet drevo prične poganjati, vedno rudeč, med tem, ko je les navadne buke zelenkasto rumen. Vzamemo li rudečo buko, ki je bila požlahtnena na navadno buko, ter preiščemo mesto požlahtnitve, najdemo, da rudeči les natanko tam jenja, koder se prične podlaga. Vpliv divjaka je ves drug kot ga je možno razložiti iz kemijskih dogodkov v soku. Ako je sad špa-lirnega drevja veči in lepši, izvira iz tega, da je drevo v boljši zemlji in da je pravilno itd. Ako bi bilo mogoče z velikimi drevesci ravno tako ravnati, doseglo bi se ravno tako sadje. Divjak vpliva tudi še na drug način. Ako ima slabo raščo zarad pomanjkanja globoko segajočih močnih koreniji, kakor na pr. kutna, ivančkovo jabelko, ostane se ve da drevo manjše in prične prej roditi. Na češpljevih podlagah požlahnene marelice ne zmrznejo tako hitro kakor na mandeljnih, ker podlaga ne zmrzne. Breskvina drevesa, ki so skoz in skoz žlahtnega lesa, toraj tudi korenine, zmrznejo prav hitro in treba je zarad tega pozimi tudi deblo zavarovati. Iz tega se da kmalu razložiti vpliv po llage, ne da bi bilo treba kaj v poštev jemati vpliv soka. „Pomologische Monathefce." 0 njivah, po katerih je toča pobila. Ako je toča potem šla, ko je žito uže odcvetelo, preišče naj se, ali je klasje k tlam pribito, ali pa le pripogneno leži ter je še v vedni zvezi s korenino. V zadnjem slučaji pusti naj se njiva kakor je, če tudi nobena štibla kvišku ne stoji, kajti kmalu se prične pretakanje soka vnovič, klasje se vzdigne in slednjič žito vendar dozori, čeravno ne obilo, a vendar toliko, da je škoda izdatno manjša. Ako so pa štible in klasje dol do tal razbite, naj se pa njiva preorje in hitro kaj druzega vseje. Če je bila detelja sejana med žito, je pa toliko manj čakati s košnjo poškodovanega žita. ker detelja potem še vedno da dober pridelek. Ako je toča prav zgodaj pobila ter tudi mlade deteljne rastlinice poškodovala,- dobro je nekoliko detelje podsejati. Sočivne rastline ne poženejo več po košnji, nasprotno pa, če so le vrhovi poškodovani, poženejo iz rastline stranski poganjki. Ako so po toči toraj le vršički odbiti, pregleda naj se njiva čez kakih 6 do 8 dni ter prevdari po številu stranskih poganjkov, ali se izplača njivo tako pustiti, ali pa v drugič obdelati. Dokler je pesa majhna, zamore jo toča tako poškodovati, da ne raste več naprej; v tem slučaji se njiva z novimi sadikami podsadi. Ako je pa pesina korenika uže nekaj centimetrov debela, pa toča ne škodi mnogo, ker pesa novo listje požene. Po toči poškodovan krompir požene nove štiblje, se ve da manj ali več na škodo korenin in gomb. Krmska turšica, detelja, trava rastejo po toči le slabo, zato jih je bolje požeti, vsaj potem druga košnja več da. Tako je tudi s travniki. S konopljo in lanom, katerega je toča pobila, ni veliko več začeti, zato naj se njiva najbolje v novič s kako drugo rastlino obdela. Če je toča tako njivo poškodovala, da je na vsak način treba misliti na zopetno obdelanje njeno, nastane težavno vprašanje, s čem njivo obsejati. Kolikor prej je toča pobila, toliko več rastlin je na izbero, s katerimi se da njiva vnovič zasaditi. Na vsak način je pa važno, da se setev ali saditev hitro izvrši, dokler ima zemlja še dovolj vlažnosti. Po majnikovi toči je še vedno mogoče sejati ječmen, z grahoro mešan oves za klajo, turšico, fižol, konoplje, lan, zgodnji krompir in peso. Do konca junija je še vedno mogoče sejati ječmen, ajdo, grahoro, repo, tudi še peso in prav zgodnji krompir. V mesecu juliju je še čas sejati repo, grahoro in grah za krmo in ajdo. Do srede julija sme se še saditi pesa in sejati turšica za krmo. Do srede avgusta se da sejati grahor in grah za krmo, repo, ajdo za krmo. Skoz celi avgust se pa lahko seje šentjanževa rž. Šentjanževa rž, katera se je v jeseni enkrat pokosila, da prihodnje leto prav dober pridelek. Vprašanje 26. Jaz imam precej veliko gozdno drevesnico, v kateri vsako leto več tisoč gozdnih sadik izgojim, in katere med posestnike razdelim, bolj revnim brezplačno in bolj premožnim proti majhnemu plačilu, da se mi vsaj nekoliko stroški povrnejo. Ker bo v kratkem času tako željno pričakovana in za Notranjsko neobhodno potrebna postava, namreč pogozdovanje Krasa, potrjena, zategadel sklenil sem mojo drevesnico izdatno povečati. Zapazil sem pa, da mi sadike nič več tako vspešno nočejo rasti, kakor prva leta. Toraj prosim, kakošnega gnoja se mi je poslužiti in bi li ne bil pepel od bukovih drv dober? (A. R. na C.) Odgovor. Ako hočete na enem in istem prostoru večkrat zaporedom pridelovati gozdne sadike, morate na vsak način gnojiti. Za gnojenje gozdne drevesnice dalo se bode pa težko kaj druzega vspešno porabiti, kot mešanec (kompost). Mešanec naredi sepatako-le: Vsi odpadki od poljedelstva, kot plevel, rušnja itd., potem blato iz ceste, drobne trske in žaganje iz drvarnice, pepel, prst itd. se znosi na kup, dobro premeša ter z gnojnico iz stranišča polije. Vsaka dva do tri mesece se kup premeče in premeša ter v novič z gnojnico polije; omenjati je treba, da od časa, ko se začne kup tako premetavati, ne sme na novo nič več zraven priti, ampak prične naj se z novimi odpadki drug kup delati. Čez kaki dve leti ali pa še poprej je mešanec goden ter izvrsten za vsako gnojenje, gotovo pa za gozdno drevesnico najboljši gnoj. Ako uže za prihodnjo spomlad rabite gnoj za Vašo drevesnico, svetujem Vam sledeče: Naberite v gozdu pod listjem ali pa v razpokah starih dreves dobro prst, katero doma s pepelom pomešajte ter z gnojnico polite. Do spomladi dobro premešajte kake dvakrat ali trikrat ta kup in ga vselej z gnojnico iz stranišča polite. Prostor v drevesnici uže v jeseni globoko prekopljite, spomladi pa mešanca gori natresite ter celo leho poravnajte, tako da se mešanec s zgornjo plastjo dobro zmeša. Narodne stvari. Za Narodni Dom! V Ljubljani osnovalo je več rodoljubov „Kraj carsko podružnico Narodnega Doma" z naslednjim poslovnim redom: §. 1. Podružnica si prizadeva, pridobiti vsacega Slovenca za svojega člana. * §. 2. Vsak član plača na mesec 1 krajcar ali na leto 12 krajcarjev. §. 3. Podružnica ima v vsaki fari svoje poverjenike, ki pobirajo krajcarske doneske in jih pošiljajo blagajniku »Narodnega Doma", gospodu dr. Staretu v Ljubljano. §. 4. Blagajnik vodi podružnične račune v posebni knjigi, ter jih objavlja v vseh slovenskih časopisih. Rojaki! Pomen »Narodnega Doma" Vam je znan. Narod slovenski si hoče zgraditi v beli Ljubljani ponosen hram, ki bode središče njegovemu javnemu življenju in dom narodne slovenske zavesti. Pokloniti ga hoče v last prvemu našemu literarnemu zavodu, „Matici Slovenski". Njej bode „Narodni Dom" donašal neposredne koristi; ona ga bode čuvala in hranila poznim rodom kot najlepši spomin slovenskega domoljubja! Da se nam prej uresničijo te srčne nade, osnovali smo »Krajcarsko podružnico". Skoraj nepoznate doneske bode pobirala od svojih udov, a vendar upa njen odbor, da nabere z malimi darovi izdatne svote. Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača! Ko bi žrtoval vsak Slovenec na mesec le j eden krajcar, pomnožilo bi se v teku leta imetje »Narodnega Doma" skoraj za dve sto tisoč goldinarjev! Tako ugodnega vspeha pač ne pričakujemo; velik del teh denarjev pa se vendar lahko nabere, ako nas bodete blagovoljno podpirali, mili rojaki. Zato se danes obrača odbor na vse domoljube slovenske, vabeč jih, da postanejo udje in delavci ^Krajcarske podružnice". Posebno prosi rojake po deželi, naj podpirajo njegov namen. Poživlja jih, da stopijo z odborom v ožjo zvezo in mu kot poverjeniki pomagajo nabirati doneske. Oni rodoljubi, ki bi hoteli prevzeti pove r j eništvo— lahek in neodgovoren posel — naj blagovolijo naznaniti svoja imena. Odbor se bode potem pismeno ž njimi natančneje dogovoril. Napis je: Krajcarska podružnica »Narodnega Doma" (Dr. Jos. Stare) v Ljubljani. Rojaki! Podpirajte nas v obili meri; narod slovenski se bode vedno hvaležno spominjal onih, ki so bili zvesti sini njegovi! Odbor Krajcarske podružnice »Narodnega Doma". 200 Politične stvari. Kako sodi glasilo »češkega kluba1 državnozborske večine. osnovi • v Pražka „ Politik" piše v 165 Včeraj še iz- vedel se je izid zadnje volitve, o kateri se sme trditi konec dober, dobro vse, iti uže nastopajo parlamenta ričoe stranke. Kako bo levica skušala, združena biti akoravno ne tako hoditi pa kolikor se čuj to je v prvi vrsti njena skrb stanu opozicij kakor ne kaže r ------ % ^v 9 J_il i\cbl\\jl UU IVaZjU, da bi se levica po složnosti in disciplini odlikovati mogla Bližj so nam danes zadeve desni č ima najprej dve nenavadno trdni skupi in poljski čes k klub katerih noti talnost lovanja se je po zadnjih volitvah izdatno ojačiia . Ta klub moč de- Ne glede na to pa smatramo ponovlj Hohenwart litev izvolitev grofa za enega najpomenljivejših vspehov vo-Ne da bi bilo le količkaj dvomiti o zopetni izvolitvi moža kot grofa Hohenwarta, ki je v vseh avto-nomističnih krogih po pravici tako visoko čislan, pa je pomenljivo, da je grof Hohenwart sploh kot kandidat nastopil in poslanstvo prevzel. Ker iz tega se da z gotovostjo sklepati, da je nekdanjega načelnika avto-nomističnega, poravnalnega ministerstva volja tudi dalje še v zbornici poslancev delovati za naše skupna načela in odkloniti svoje imenovanje za uda gosposke zbornice, katero so fakcijozni časniki z lahko ljem napovedovali umljivim vese- Da grof Hohenwart ostane v zbornici poslancev, je največe pomenljivosti za prihodnj vrejenj Spominjajmo se, da je bil grof Hohenwart ki sedanji od leta 1873 1878 klubov 3 v za- v klubu desnega središča združene avtonomiste iz manjih dežel storil pripravne za parlamentarno delovanje. Pomota je, ako se v različnih časnikih klub desnega središča imenuje kot oni „pravne stranke". Ne Rumunci, ne liberalni Slovenci kakor dr. Vošnjak, ne Dalmatinci niso nikdar spadali tako imenovani pravni stranki. Pa rofu Hohenwartu se je posrečilo, vsem tem v narodnem in političnem oziru različnim , pa po enakih autonomističnih načelih zedinjenim poslancem pod svojim vodstvom podati trdno klubovo organizacijo. Nova vladina sistema bi prej ko ne leta 1879. ne bila mogoča bila ako se ne glede na češki in poljski klub ne bilo moglo zanašati na pod poro celokupne trdne skupine Hohenwartove. Dokler obstajala ta trdna skupina, mogla se je desnica izvrstno gibati v parlamentu vse naše politične pridobitve virajo iz časa prve dobre zadnjega zasedanja. Od onega trenutka pa, ko je vsled neljubega razpora poleg kluba Hohenwartovega nastopila četrta skupina desnice, pričele so se vse one težave zarad katerih je hirala dru j nasprotja in zmešnjave j doba - j~ uii mu, vai uuua ^aocdanja. Mi danes to smemo toliko odločnejše naglašati, ker nismo spadali k onim, ki so ta razpor sprejeli z malo dragim optimizmom, da se ni nič spremenilo, samo da je en klub več. Mi smo se takoj na tem mestu izrekli, da, ako se hoče nov klub držati politike kluba Hohen- vidimo vzroka, zakaj bi morali nemško-konservativni poslanci štajarski in gornjeavstrijski zopet biti v posebnem četrtem klubu in bi ne vstopili zopet v dobro potrjen klub Hohenwartov. Nemci so vendar tudi gg. Greuter, Rapp in drugi udje kluba Hohenwartovega. konsei tivni tudi niso menj kakor Brandis Ako podje Lichtenstein in ti za vsako ceno hote1 svoj klub , moralo kakor Greuter, Rapp ni vzroka. imeti zopet se misliti, da niso avtonomisci dr Tako soditi pa hvala Bo tedaj kaže za to, da prejšnji udj zopet združijo v klubu Hohenwartovem, ki se bo potem z lepim številom 60 udov podajal v bitko. precejšnjo radovednostjo pričakuj bodo preosnovali levič ki bi se, kako se za njeno i, toda ne bo ga razumnega, matral, ako bi razpadla v več r ako bi na tej strani nastal nov jugoslovanski klub? Nihče bi tega ne smatral za klubov Kaj j a č e n j e se reklo ojačenje des Posebni nemško-konservativni klub pa g kluba Hohenwartovega tako malo opra " . --------" ^ ' .V 1UCI vičen, kakor posebni slovensko-dalmatinski klub Vladi katera hoče biti nad strankami in neodvisna od večine. mora se ve da všeč biti, ako je večina v kolikor več klubov ra zcepljena. Pregoreči oficij dopisovalci zato uže tudi hite opozarjati, da bo večina odvisna od sku pine Lichtensteinove in iz tega naj sledilo da ne smemo nikakoršnih avtonomističnih zahtev staviti am pak da naj izključno le vlado podpiramo. Zmožnost delovanja desnice, v čemur nikakor ne mislimo sovražnih namenov zoper vlado, je pa bistveno odvisna za, da se število klubov skrči na naravno število od te , in se ne pomnoži umetno izrekoma sedaj, ko je za tretji klub dan tako razumen vodja kot grof Hohenwart Mislimo tedaj, da smemo v imenu vseh poštenih avto- nomistov uže sedaj izreči želj da naj shodo prejšnjih udov Hohenwartovega kluba v en klub novega državnega zbora izvršil združenj se dolgo pred vseh 9 Po volitvah za državni zbor. (Dalje in konec.) Vsiisakor pa bo de imela pomenlj nad 180 glasov segajo večino, ako bo njena osnova in vodstvo, kakor se nadejamo dobra in v toliko stroga. njeno kolikor se gre vsaj za velike politič gospodarska vprašanja za pomenlj Kar zadeva izrekoma volitve v slovenskih deželah moramo z zadovoljnostjo zabiležiti, da se je števili gl činah na ke kandidate v kmetijskih ob-kem Koroškem in pa v Istri lepo in izdatno pomnožilo, tako da pri enakomernem napre dovauji vprihodnjič vsaj z d vem poslancem zmagamo V mestih in trgih na južnem Štajarskem in v Istri se imamo žalibog še pa nizem pod sedanjo vlado z elementi, ki so aaahro wartovega bilo treb diti drugi politiki da Od Dogodbe pokazale so, da j teh krajih glasovali in odločevali so še povsod uradniški krogi proti izvolitvi vladi prijaz- odcepljenje desnici nevarno, nih kandidatov. Enakemu pritisku ima se vlada bil naš strah ooravičen. zahvaliti, da je bil v velikem posestvu goriškem izvoljen odcepavati se, ako pa hoče časa pa se je položaj bistveno razjasnil. Znano via(li nasproten knez Hohenlohe. prvi stopil iz Hohenwartovega kluba je, da je Zalli in postal divjak. Potem pa je, kakor znano , "osnoval odcepljenje nemških konservativcev. Od onega časa pa se je do dobrega dokazalo, d nomistično orgauizacijo sploh nemogoč in da j Lienbacher med avto e Zal obče ostane skupina slovenskih poslancev malo spremenjena: Gorica, Trst in Istra pošlje vse doseclajne poslance, Štajarska pošlje samo na mesto dr. Vošnjaka njegovega brata; Kranjska pošlje poleg odlično izvoljenega grofa Hohenwarta še 4 stare poslance, na mesto kneza linger one vrste človek, ki sploh ne more hoditi po Windisch-Gratza pa g. Hrena, ena volitev potih klubov. Potem, ko je to dokazano, nikakor ne veljavnosti negotova, druga za gorenjske občine je še glede pa se 201 bo ponovila in ni dvomiti, da si Gorenjci zbero trdnega in skušenega zastopnika Ako se s temi dogodbami primerja ono, kar so storili v podporo sedanje vlade višji in nižji uradniki na Tako se bo gotovo skupina slovenskih poslancev Stajarskem, Koroškem, Primorskem, pritrditi moramo večinoma stara garda kmalu zopet sklenila v enako glasno celoto, kakoršna je delovala minulih ve da pod pogojem discipl let se onim tožbam, ki so se čule vnovič pri volitvah, da se pri sedanji vladi pogreša ono povsod potrebno soglasje šim skupinam daje poroštvo za povoljne vspehe Kdor bi hotel na svojo roko politikovati, kakor se to žalibog godilo uže pri dveh volitvah v naši deželi, kdor bi sebe gledal bolj, kakor stvar, za katero delati katera edina tudi manj- vladanja, pri kateri ves organizem državne uprave služi tisti sistemi, enemu namenu, za blagor države. Je in je venskimi poslanci poslancem dolžnost, za tacega ni prostora med slo Naglašalo se je zopet sedaj, zadev nima ministra, kateri bi imel čas in voljo, uradnike spraviti v soglasje v sedanjo vlado. da ministerstvo notranjih svoje Očividna potreba, da se ministerstvo notranjih za dev namesti z odločnim pristašem sedanje državnozbor-Glede zastopništva imeli bodo državni poslanci de- ske večine, rodila je tudi govorico, da se ima poklicati lati skupno z vso slovensko stranko na to, da dobimo na to mesto odličen politik izmed poslanških krogov. še tri slovenske poslance za koroške kmetijske občine za južno-štajarska mesta, dva v kranjskem velikem dva za posestvu, Slovenca posestvo, vsaj še c. za goriška mesta enega zastopnika tamosnj veliko iz tržaškega mesta in še dva Istre V izgled vzemimo Dalmatinsko ona nam tudi pot kaže, po katerem to dosežemo najhi- najsvetejših teženj. Morebiti da propad dveh ministrov, prouzročen po uradnikih, pripomore do tega, da se namesti dolgo pogrešani minister notranjih zadev, ministerstvo nauka pa tudi izroči možu, kateremu bo prihodnji desnici državnega zbora mogoče zaupati povoljno rešitev svojih treje, toraj na delo Kot posebnost teh volitev imamo konečno zabeležiti O izidu posleduje volitve v državni zbor o volitvi še izvolitev ministra Conrada v bukovinskih kmetijskih velikega posestva v Dalmaciji dodati imamo, da je iz- občinah volj z večino 17 glasov z 215 glasovi proti 198 do- klonil. > katerih drugi mandat Bukovinci, je minister Pino od so svoj čas poslali v zbornico sedanji narodui pos didat njegov bil je baron Lap Conte Borelli. Protikan- glasovitega Ofenheima, so gotovo veliki politiki (?). Pino senatski predsed- ali Conrad, to jim je vse eno. Upamo, da baron Conrad nik pri najvišem sodnem dvoru, privrženec tainošnje la- vsaj na rninisterski klopi ne bo rabil bukovinskega za honske stranke in zagrizen nasprotnik Taaffejeve vlade Prej propadel je Lap nih skupin uže v upanja. Tako izkušen in zaslužen politik bi gotovo uže dalmatinskih mest- zdavnej zaslužil sedeti v gosposki zbornici. bukovinsko to volitvijo izvršena ie prva name Dunaji je bilo znano uže ob času, ko še stari stilna volitev, druga na mestu odstopivšega Schoffelna državni zbor razpuščen ni bil, da si je Lapenna vzel v dunajskih pokrajnih vaščanskih mestih Hitzing itd. dalji odpust šel v Dalmacijo agitirat za-se zvest si vršiti se ima dne 28. junija in potem ostanejo za sedaj gotove zmage. Govorilo se ie celo, da se je uže tedaj še nadomestilne volitve, namreč dve na Češkem in ponašal, da gotovo prekucne Taaffej vlado in potem ena na Kranjskem in potem bo konec volilne borbe, s sam prevzame v roke državno krmilo. Imenovale so se katero se Slovenci na Kranjskem po eni strani smemo tudi svote, katere je baje hotel obrniti za svojo izvo- ponašati, po drugi strani pa jo ravno tako globoko litev, in izid volitev priča, da je v vse sile, konečno pa vendar propadel za 17 gl Zanimive reči čujejo se tudi o prizad napel za-se obžalovati, ker nam konečni sklep računa kaže odločno tako zgubo. imenovanega konservativca Lienbacherja. Ko je v sol nograških mestih propadel s kandidaturo bivšega mini Slovstvo. stra Bach hotel ga spraviti pri tamošnjem veli kem posestvu na mesto dr. Fux-a, ker so se mu pa * Nova knjižica z naslovom: »Fiihrer durch Krain odločno prli tamošnji veliki posestniki ravno tako und die Landeshauptstadt Laibacli von Peter v. Radics i tudi bivši poslanec i nastala je med njimi taka mera, da bo po teh dogodbah Lienbacher ostal popo osamlj ker zapustila ga bodeta tudi še oba konservativna solnograška poslanca. Kmet Neumajer j Laibach 1885. Verlag von J. Giontini", 84 strani obse gajoča, doposlala se nam je na ogled. Knjižica je skana v ročni šestnajsterki je po vsem pripraven kaži pot za ptujce, ki hočejo ogledati zanimivosti naše de uže vlani Lienbacherj pri najbolj odločil žele. podobah kaže nam Ljubljano 'tudi poseben nih političnih vprašanjih glasoval z desnico proti Lien- bacherju. Po teh dogodbah pa bodeta skoraj gotovo oba imenovana pristopila k enem desniških klubov Po vsem tem pa se bo Lienbacherju godilo kakor vsem onim, katere pri delovanji sebičnost vodi in ne skrb za občni blagor Sedanje volitve pa po litičen položaj pa najbolj značijo volitve gornje-avstrij skih mest, kjer sta liberalca Gross Wikhof prodrla proti ministroma 1 k e n h a v Pinot Go obris mesta), v posebnih podobah pa še št. Jakobski nasip, Francov Breg s frančiškansko cerkvijo in pa grad pod Turnom (Tivoli); dalje Blejsko jezero s Stolom, slap Ptadovne, bohinjsko jezero, slap Savice, oba belopeška jezera. Krajnim popisom dodane so zgodovinske črtice in krajnim neškim imenom dodana so tudi domača slovenska imena. — Knjižica, ki je na prodaj pri knjigo-tržcu J. Giontiniju, bo dobro došla potujočim po kranjski deželi. d i 1 e so se pri teh volitvah baje take nerednosti na korist liberalcema, da se bodo morebiti ovrgle. Zmaga liberalcev pa se stavi po vsem na račun c. k. političnih Nabavile> stvari. uradnikov. Okrajni glavarji delali na vse moči proti vo- ministroma, ko pa se je na dan volitve kazalo, da imata ministra vendar še večino, odlašalo se je v glavnem lilnem okraju s sklepom glasovanja toliko časa, da se skupaj zoobnali tudi še zadnji liberalci, in ti bili Kako se 77 bore u krajcarju po svetu zopet kr. uradniki so tako srečno dosegli godilo. (Konec.) namen, vreči dv c ministra sedanje vlade v ajbolj Deklica je kmalu veselje do prihranjenega krajcarja konservativni nemški deželi zgubila, ker ji je njena mati, ki je bila prava mati, dan 202 * r f .. j • » na dan prigovarjala, da če hočete stradanju vteči, mora svetilnice dregati jeli, s čemur so jih ponočnim spreha hčerka vse drugače začeti, kakor pri krajcarjih hraniti dalje ker jalcem vidljive delali, vstopil je človek v slaščičarijo je hišni gospodar, ki je bil pri volji za ki je bil jako odločen videti. Težko je bilo vganiti na rjo vsakojake stroške plačati, če se hoče izobražiti za prvi pogled, ali je prišel prosit ali po sili jemat. Mlada umeteljnico, večkrat na dan na ušesa trobil, da si mora gospa je takoj uganila, da bi bil za prvo kakor za to in ono, kar so ji v šoli pravili, iz ušes izbiti če ------- 7 ----v, j m. w f41*'1" j a£j h^v/o 1ukj1 ulj kj\j ulugu opuouucij noče svoje sreče zapraviti. Nekaj vročih solza zdrsnilo bil naš kraicar drugo sposoben ter je hitro posegla v miznico; tako je je pač po licih in na škatljico. Potem pa je pokli- mogel, uže zopet na ulicah še preden se je sladkega duha navzeti cala nekega dne hišnikovo Maričko. » Marička !" dejala ji je moraš prav dobro spraviti, da veš, prav dobro, nekaj dam za spomin." Mož ga ondi pri luči pogleda. „No, s taboj De motu imaš nekaj, kar rem ravno Bog zna kako daleč", pravi mož, takoj pa Jaz dostavi z britko ironijo daleč Dalj » morda pa vendar-le prav Marička je pregledavala vsebino v škatljici in je mimo njega hiteli. Kedo se je taval in dež je začel iti Ljudj bila zadovoljna z njo. začela" -----: T nič Kaj bi s tem bore-krajcarjem čuti za capina zmeni so kedo v— —„—j -----— —j—j-- iv, .mi, če reveža zebe? Počasi je šel. Do sv. Jakoba pravi. „Lej, pravi mu, če imam tebe, nimam mostu dospevši se vstavi. Dolgo je čakal in do kože če te pa izdam, pa za-te kaj dobim." In res, do- je bil uže premočen. „Sedaj se mi pa uže preneumno F» TlftVfll 7Q.ni • "nnl nn nori cmViJVi lirnS^lr m«! K»*n _ o /~1 i U vw ** »v\ /m ^ U /n ^ 1« « ^ ^ —Z ^ T ^ 1 • ^ L__ ____- - L 5 bila je nekaj za-nj: polno perišče suhih hrušek pri branjevci, da se jih je kar preobjedla. zdi", mrmra sam s saboj, ko je pri sv. Jakobu enajst bila. „Addio mondo pravi mož, ter ograjo pri mostu Krajcarju se je pa sedaj še le pravo nemirno živ- preskoči. Na vodi se je čul plosk, potem nekoliko gr ljenje pričelo. Ahasver, večni popotnik, je bil še srečen granja, na kar je pa zopet vse utihnilo v primeri z njim, tako so ga podajali iz kraja v kraj. Nekoliko dni pozneje vrgla je Ljublj na Ko Ni ga imel pokoja razun uže pozno v noč ali pa zjutraj deljevem mrliča na suho; med grmovjem je obvisel zgodaj > in če ga je le nekaj ur počitka doletelo mislite, kje ga je našel? > kaj kaki umazani miznici ali Komisija je prišla in je točno popisala, kar je našla pravi sodnik zapisnikarju „Pa še tega zapišite pa v katerem oguljenem mošnjičku. Romal je po svetu, kedar so krajcar v žepu vtopljenčevem našli. konečno ga je pa vendar-le osoda zopet v Ljubljano zanesla. Nekega dne ga je pa naključje vrglo v košek, ki je bil na trg namenjen. Z gospo je šel. Srečal ju je berač in gospa se je krajcarja znebila. ^Koliko komedij zarad bore-krajcarja!" — mrmral je pisar sam za-se. Krajcar je prišel k cesarskim de- pozitam, kjer je obležal. Odkar so ga iz vode dobili, ni bil nič več vesel, kajti poleg čmernosti polastil se ga » Danes, pa danes", godrnjal je berač sam saboj, kak veteran tudi še zeleni volk, kakor bil uže, kdo zna ko je čez nekoliko časa gotovino v svojem žepu pre štel i hajd J U 8 t na Breg. ;;Ta kratkega u si je da Časa in miru je imel na ostajanje, zato se je filo J privoščil, kakor božja mavrica vode. Ko je mislil bi ga za njegovo premoženje uže zadosti bilo, seže v žep in s ponosom, ki bi bil vsakemu mesarju na čast, drobiž po mizi vrže. Bore-krajcar se je šestkrat okoli in okoli zavrtil, potem pa predrzno z mize poskočil. pravi Justin, „naj bo za metlo zofije poprijel; nikdo ga ne moti, kakor tu pa tam na vsake svete čase kako skontrovanje. Takrat mu pa France, Tone, Tine ali pa (Po Jaka „kosti prerahlj T. podomačil Bedenek.) l usti bore-krajcar ga", za vredno, da bi človek po tleh brskal.' , s ka Drugo jutro segla je dekla v kot po metlo Naši dopisi. tero je kake dvakrat po tleh potegnila in kar je na brala brez vsakojakih ceremonij venkaj vrgla smetmi je bil tudi krajcar. Dunaja 20. jun. Nekdanja „združena levica^ Med ? ketal tem je pa obležal ko je po tlaku tri ali štiri kolesa prevrnil državnega zbora, katera je najmanj 40 glasov slabeja Precej glasno je zacven- kakor v zadnjem državnem zboru, začela se je gibati * po konj Nikdo ga ni pogledal Ljudj Iz severno-českih pokrajin prišli so deloma novi, nem ško-narodni zastopniki, deloma pa so se maloveljavni so po njem hodili, dosedanji zastopniki udali pritisku Knotz - Pikertove so ga bili s podkovami in kola so čezenj drdrala stranke in so se odločili zapustiti svoj dosedanji k!ub. v blato gazivši zavrženca vgnati Kolovodje bivše združene levice videli so one priprave Konec me bo", mislil si je krajcar, „in pa še na za odcepljenje nemškega kluba, čutili so v tem neva krajcar se ne da tako hitro n°st svojega oslabljenja in zato so si tudi prizadevali ta namen sklican je za kakošen način Blato Toda se je jelo sušiti in prah se je naredil, odvrniti pretečo nevarnost. Veter je potegnil in krajcar se je svoje nepovoljne odeje jutri shod zaupnikov izmed vseh vrst opozicije » znebil se dogovorili o taki osnovi opozicije ? katera da bi vendar Ob tistem času vriščala je po cesti bosonoga druhal še prikrivala neizogibni razpor med levičarji. brezskrbne mladosti: „Viž-ga", vsklikne eden izmed nje in kraj pobere Pa videti je, da je vse prizadevanje leviških mata clorjev zastonj. Za nemški klub delajo nekateri vročo Krajcarček", nadaljuje deček ter ga se slino lepo krvni levičarji uže zdavnej, po njem ugodnem izidu umiva, „kako je zdelan Kraj si je pa mislil: zadnji volitev pa se jih je veliko število deloma uže Ta fant ima glavo na pravem mestu, ker me spoštuje, volilcem zavezalo, deloma pa mislijo, da volilcem svojim za poseben iz tega bo kedaj še kaj! Ce sedaj ne pridem v hranil- s tem vstrezajo, ako se odločno potegnejo n nemški klub". In tako so se razgovori prihodnjih udov Kaj hočemo ž njim", obrne se srečni deček s kraj- nemškega kluba pričeli uže včeraj, in se nadaljujejo te ček, ga pa res nikdar ne bom od znotraj videl carjem do svojih tovarišev? dni. Pa po prvem razgovoru je uže gotovo, da osnovo Zabijmo ga, zabijmo." Ta, ki je to nasvetoval, je posebnega nemškega kluba hočejo sledeči poslanci: Aus- bil najmočneji med njimi serer, Bareuther, Bendel, Boos-Waldek, Foregger, Fuss ?? Halo po melisne jagode" ln druhal jo je vdrla do Kinderman, Kirschner, Knotz, Kraus, Krzepek, Meissler ? slaščičarja ob mostu Pernerstorfei, Pickert, Prade, Roser, Sigmund, Steiner, Ko se je stemnilo in so se iz rotovža večerni te- Steinwender, Stiebitz, Strache, Svoboda, Weitlof. tedaj kalci z dolgimi dro na ramah po mestu vsuli in v zdaj uže skupaj 23 poslancev. m 203 Odločilno je tedaj, da se ti poslanci ločijo od do- poročilo: o Karola Sirnika prošnji naj mu mesto v-/uiuv;iiuu j \j tvuaj ? ua ou ti j^oiuuui avuijv uu vunvj t a j u ivaiuia uiiiiiac« nctj mu iuuou sedanje združene levice, odločilno pa je tudi to, da so proda svojo hišico štev. 19 pred Prulami; b) o skon ravno imenovani poslanci odločno zoper to da bila prihodnja dva kluba levičarjev triranji vseh blagajnie in zaklad, s katerimi upravlja tarične komisije po izgledu državnozborske desnice vezjo parlamen- mestna občina, vršivšem se v 9 junija; c) o mestnega magistrata nasvetu, da se odpiše Josipa Grmeka na Kolikor se čuje, vdeležili se bodo zgoraj imenova- dolgu ostala stanarina v znesku 94 gld. 41 kr. IV. nih poslancev zastopniki tudi za jutro sklicanega levičarskih kolovodij, toda nihče se ne moti s tem shoda da Stavbinskega odseka poročilo o vspehu nove licitacije glede gradnje obrežnega zidu pod Hradeckega mostom. bi razdvojenje dejansko uže obstoječe, dalo še preklicati V. Šolskega odseka poročilo o izvolitvi dveh članov ali poravnati s kakoršnim koli sredstvom da se formalno jutri še bo rešilo vprašanje osnove kaže na c. kr. mestnega šolskega sveta. VI. Poročilo odseka za olepšavo mesta in finančnega odseka o ulogi jaha to, levičarjem, temveč, da si bodo kolovodje prizadevali me- liškega odbora glede prostora za sezidanje jahališča. ritorično rešitev vprašanja odložiti s tem, da se zastop • NB. Za veljavno sklepanje o točki III. in VI. je nikom različnih vrst opozicije naroči, pretresavati po- potrebna navzočnost vsaj dveh tretjin vseh mestnih dane jim predloge in o njih poročati shodu kasneje sklical > ki se bo odbornikov. Overovljeni zapisnik o poslednji seji sredstvo bo za sedaj pomagalo, ker zborovanj se v 2 mesecih še ne bo pričelo in med tem, Bog vedi mestnim odbornikom na razpolaganje v magi je stranem ekspeditu. (Deželni zakonik za Kranjsko) razglašen dne Če levičarjem ne doide kaj nepričakovanega visega raz- 19. junija objavlja postavo o vpeljavi občinske takse za svitljenja Kolikor se čuje, nameravajo ostali levičarji imeno- njo živinski potni list. zvedensKO ogledovanje vsake živali, predno se izda za ? drugi večji klub tem dopolnuje se tarifa k vati sv levice, v prihodnje: „Nemško-avstrijska državna stranka kateri bo naslednik združene postavi o občinskih taksah od dne 3. decembra 1868. leta. Taksi doda se točka » 24. za zvedenško ogledo Skofie Loke 22. jun Včeraj došel je 7) Ljub vauje vsake živali, predno se izda za njo živinski potni ljanski Sokol" vkljub slabega vremena k nam, kakor se je bil napovedal. Mestni župan gosp. Sušni k, bivši mestni župan in deželni poslanec g. M oh dalj list želi od kr. do kraje. u Občinske zastope po de in , pa tudi občane sploh opozorujemo, da po tej po stavi smejo omenjeno takso vpeljati, toda, kar je samo pa požarna straža iu krasotice naše sprejeli in pozdra po sebi razumljivo, taksa ne sme presegati 8 kraje. vili so ,.Sokolce" sijajno in presrčno Sokolovi zastavi za vsako ogledovanje. podarile so tukajšnje krasotice razun lepega venca tudi krasne trakove. Ko pa so se Sokoli pri prihodu skozi mesto prikazali na trgu, osipale so jih nježne roke s govestnikov (Šišenska čitalnica) priredi s prijaznim sodelo vanjem „Sokola" in „Slavca" v proslavo slovanskih bla Cirila in Metodij dan julij cveticami ost s cerkvenim opravilom v domači cerkvi in Ijud-Obžalovati je, da je bilo včeraj ves popoludne vreme sko veselico pri Koslerji, kateri obseg bo: slavnostna neugodno, da se nikomur ni bilo moč ganiti izpod beseda, telovadba, streljanje na dobitke, plezanje na tako strehe, dež je nepretrgoma lil, kakor iz škafa in tako ni bilo mogoče vse točke sporeda za Sokolov izlet do- — - - • • y • • 5i pri- mlaj, tehtanje, razne igre za mladino, razsvitljavo, ume vršiti. Sicer pa upamo, da se pri dru liki nadaljuje, kar danes ni bilo kmalu zopet dana prilika, S o oče odnejši da nam bo telj ogenj, spuščanje balona in godba domačega polka barona Kuh Natančni program sledi prihodnjič zaslužnega naj bolj spretnega pijonirja za razvitek narodne zavednosti pozdraviti v našem mestu. (Velečastiti volilci!) Volitev v dolenjskih mestih zvršila se je v takih okoliščinah, da mi je vsak glas, ki sem ga prejel, še enkrat tako drag. Od neke inerodajne sile v državnem organizmu se (Presvitli cesar) podarili so, kakor se nam po- je sicer vse storilo, da bi se meni bodi-si po pre roča, pet sto goldinarjev pogorelcem podpeškim iz janji ali raznih demonstracijah, bodi-si po obljubah svoje zasebne blagajnice. grožnjah ali po podbadanji najgrših strasti človeškeg (Košnja trave) bila je po deževji minulega petka značaja čast pri mojih volilcih spodkopala in glasovi in pa vsled povodnji, katero je provzročil velik naliv zadnje nedelje v marsikaterih krajih zadržana Hudourniki so narastli povsod in so deloma pokošeno travo odteg leteli pobrali, deloma pa je blatnasta voda j>onesnažila še sto- svojimi gl ječo travo tako, da ne bo za rabo. Cujeino, da je tudi cirkniško jezero preplavilo svoje Po Vaši stanovitnosti pa so vsi ti poskusi Zvesti svojemu prepričanju počastili ste zpod- me s tako da je bil protnik z dvom rodovitne bregove in s ljivo večino od vladnega komisarja izvoljenim proglašeu. Živo sanien od zaunania, s katerim ste me, volilci tem po travnikih in njivah napravilo veliko škode. ponedeljek zjutraj je dež prenehal, višje gore bile so nebo pobeljene z novim snegom; včeraj pa je burija zopet zvedrila in tako se je nadjati vsaj nekaj dni zopet zahvalo za \ dolenjskih mest, počastili, bi se najraji vsakemu izmed as osebno zahvalil, ker pa to ni mogoče, dovolite mi, da Vam tu v naših novinah izrečem svojo najsrčnišo laskavo lepega vremena, kakoršnega si žele vsi kmetovalci. aupanj da smatram neprestane napore ter Vas zagotovim, l vi s ni h slovenskih (Ss. Cirilu in Metodu) v čast izdeluje se v novi in nemških volilcev v borbi z mogočnim činiteljem za cerkvi oo. Lazaristov v Ljubljani nova kapela, ki ima dokaz posebnega sočutja do moje osebe, kat biti gotova prve dni prihodnjega meseca, tako, da se bode god imenovanih svetnikov dne 5. julija uže praz- čati politično moje delovanje, ostala mi bo vend bom nikdar pozabil, in ako bi tudi ta volitev utegnila kon kot noval v nji, enako tudi dne 12. julija god sv. Hermagora najlepši trenutek mojega življenja v vednem brislj in Fortunata. Darove za stroške omenjene kapele vem spominu sprejema knezoškofijska pisarna v Ljubljani. — (Dnevni red javni seji ljublianskega mestnega obora), katera je bila včeraj 23. dan junija: I. Naznanila prvosedstva. II. Personalnega in pravnega odseka Toraj še enkrat presrčna Vam hval Otoč dne 16. juuija 1885 Margh (Častiti gospodje volilci kranjskega 9 lo poročilo o izpustu mag. uradnega praktikanta Viktoija škega in trHškega volilnega okraja!) Dopisi, pl. Schreya iz mestne službe. III. Finančnega odseka kateri so došli centralnemu volilnemu odboru v Ljubljani in tudi meni, spričujejo, da nameravajo častiti gospodje modra dosti, imeti pripravljenih zadosti zahtev na korist volilci tamošnjega volilnega okraja v slučaju druge volitve avstrijske državne polovice, ker prepričani smo, da se za državni zbor, mene za poslanca voliti pogodba tedaj reši za našo polovico ugodnej ako Zaupanje, katero meni častiti gospodje volilci s tem imamo spretne zagovornike, ki znajo učiti se od oger dokazujejo, je meni v največo čast, in jim zato izrekam skih politikov Nemška w - - — v^r^ - - / ^ 7 i/ v \y j 9 v j i/ # * u /VVvl/1/ %/& / v /Itv / / svojo najprisrčnišo zahvalo. Ker se pa posel deželnega od b omika ? ki mi ga ]e Ker se vsled premembe ministerstva odbor naklonil, nikakor ne na Angleškem ves političen položaj med evropskimi more vsptšno opravljati, ako se mora ob času državnega državami premeni, ugiblje se v političnih krogih, kako zbora skoraj pol leta pretrgati, zato ne morem prevzeti bo sprejel knez Bismark te nove spremembe in s čim kandidature za državnega poslanca in to očitno izjavljam, bo odgovoril na nji. — O tem ugiblje tudi dopis Bero d/CL ^^ ^^ /Vk/l/*/l !/%%/* S* r»/l/«/i' /VI /) 1 lvkrtlri tt r^ AW\ rilrr\ VA vi A rl w ^ IZ "1 rvvi 4-it iL r*, ««/1 n pri volitvi glasovi ne cepili linski v nemško narodni „Kolner Zeitung" se ve da " W JS! v y VI* v is v v rvv VJV^J VV(/. HUOiVl » -ličili orvu naiUUUi j^ilUlUCl AJUilUUg OC v \J Ud, Zagotovljam pa častite gospode volilce, kateri so me samo v obče resnično trdeč; da politika Nemške narekuje počastili s svojim zaupanjem, da mi bode to ostalo vedno se po njeni koristi v hvaležnem spominu, in da bodem na svojem mestu delal z vso svojo močjo v korist naše drage domovine. Ljubljani 24. junija 1885 Ant Letel To je sicer lepo in prav, pa ker svet do sedaj še nima enega samega gospodarja, in ker so si koristi različnih držav v marsičem nasprotne, mora si državnik politiko osnovati po čnosti položaja tako, da mu deželni poslanec in deželni odbornik, je moč doseči kar naj več v korist svoje države. V ta namen in zato spreminjajo se tudi razmere med različnimi državami. Za to pa bi bilo mogoče, da se Novičar iz domačih in tujih dežel n. spremeni tudi mp^sikaj vsled nove tako imenovane Cesar odpeljal se je včeraj v Bruk konservativne vlade Angleške. — Bismark ostane stari, Dunaja. Kralj srbski Milan zapustil je Dunaj več tednov. Zdaj vrne se čez Budapešt i je bival igral bo pa morebiti m^o dmgače r o stavo, nazaj v Beligrad. Časništvo levičarj bo ogledal Angleška Po dolgem omahovanji posrečilo se vije se je vendar lordu Salisbury-u, sostaviti novo ministerstvo in po nainoveiših poročilih prevzel je on z v* vse strani, da bi prikrivalo očividen razpad nekda družene levice". Iz sklepa zaupnih mož levičarskih, včerajšnjim dnem viado in je lorma^o odstopila Glad- Iz krogov konseivativne in pa se je icvito . ±£j Miiepa zaupnm inuz levicarsKin, »»joujim u.n< da hočejo varovati slogo v vsi opoziciji, zajemajo še stonova vlada zadnj kaplj nade da bo morebiti vendar še mogoče liberalne stranke se namreč soglasno poroča, da rešiti navidezno slogo. Pa tudi to prizadevanj za toliko porazumljenja doseglo, da Gladstone v obče ne stonj Dejansko razpadla je levica, oziroma vsa se- 0 nasprotoval novi vladi do novih volitev, vendar pa si pridrži vso prostost glede novih predlogov Salisbury- d-nji vladi nasprotna manjšina v najmanj štiri stranke namreč najbližji desnici: demokratje s Kronawet- jeve vlade terj em dalje zmernejši liberalni elementi z HI Francoska Med sedajnimi ministri rastej meckvjem na čelu dalj jedr bivše združene levice nasprotja bolj in bolj. Vojni minister odrekel je mornar z Herbst-Plenerjem, in konečno: nemško-narodna skemu ministru vojno pomoč, katero je ta zahteval stranka: Pickert, Krzepek-Knotzom na čelu Vrh tega ostanejo pa še zmiraj levičarski divjak za Madagaska Dne 14. julija bode se pri pregle dovanji vojske razdelilo 600 častnih znamenj s Torina omenjene 4 stranke pa je opozicija uže razpadla, došlim vojakom ako tedaj tudi na videz nastane nekaj menj klubov, bo to vendar-le združenje na videz. Dne 8. prihodnjega meseca pričnejo se na Dunaji obravnave med avstrijsko in ogersko vlado, katera se in*a ponoviti z letom 1887 Žitna cena v Ljubljani 17. junija 1885 Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 15 kr banaske Ogerska vlada oglasila ---JT------ ~ --^ ^ — * • V^^V/l uuti ' v^iuoum * je baje uže troje novih zahtev, se ve da, ogerskim finan- 63 kr 7 gold. 76 kr turšice 5 gold. 50 kr soršice 6 gold rži 5 gold. 85 kr ječmena 5 gold. 36 kr cam na korist. Naša vlada namerava baje zagovarjati prosa 5 gold. 85 kr • 1 aJ 4 gold. 71 kr ovsa 3 gold ponovljenje nespremenjene pogodbe. Upamo pa, da bo 57 k Krompir 4 gold. 50 kr. 100 kilogramov » I koncem prvega polletja uljudno vabimo k naročbi ,,Novic brez druzega priporočila, kakor da bodo „Novice" tudi vprihodnje prinašale zanimivega, podučnega in novega, kar spada v njih delokrog, odkar izhajajo. V političnih vprašanjih hodile bodo pa enako trdno svojo staro pot, in se neomahljivo držale starega našega gesla.: za vero, dom, cesarja! Pri tej priliki izrekamo tudi vsem p. t. gospodom dopisovalcem in sploh prijateljem „Novic" najgorkejo zahvalo in jih prosimo tudi še daljne prijazne podpore. Naročnina „Novicam" ostane stara in veljajo z »Oglasnikom" vred: po posti prejemane za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četrt leta 1 gld. 30 kr., v tiskarni za za 77 77 77 -- 77 77 7? — 7? 77 i) j 9 Udje c. k. kmetijske družbe dobivajo „Noviceu na leto za en gold. ceneje. Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani