Naročnina mesečno	^	A - Abbonamentl: Mese
za ^^^^^^	^^^^^^^ ^^^^ A ^^^^^^^^ ^^^	W ^^^^^^^^ ^^^^^^^ 12 Lir«; Estero, me-
stvo ^^^^ ^^m	flV ^ n	m ^^m JKm W se 20 Lire, Edizione
deljska izdaja ce- ^^^^^^ J^V	fBM M ^^^^^	M ^^M anno
loletno za ^^^^^	^^B JBV ^ lUV^ M ^H^^f	^ ^^M
Inozemstvo Lir. ^ ^HB	^^B ^^M M	^^B ^^B C
Ljubljana ^^^	M^F ^Bf m ^^B J^V	^HL ^ 10.650 per abbo-
io.65o za	flB^^ mKKmmmmš0m	^Bmmmš) namen«: Per
in 10.349 za inserate.	le inserzioni.
Podružnica!	Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka la dnava po praznik«.	F i I i a 1 e s
Novo meeto.	Novo mesto
= Uredništvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljnbllana. 3
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in	tujega | Redazione, Ammlntstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. i	Concessionaria eselusiva per la pubblicita di provenienza italiana
izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	| Telefon 4001—4005. |	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Attacco aereo su Caifa
La sede de! comando inglese vigorosamente attaccata nelVAfrica orientale
il Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Consistenti formazioni di nostri velivoli da bombardamento hanno attaccato ieri notte le raffinerie ed i serbatoi di carburante di Caile (Palestina). Nonoslante la violenta reazione ne-mica i nostri aerei sono riusciti a colpire gli obiettivi dai quali si sono sprigionati incendi di vaste dimensioni. Tutti ali apparecchi, alcuni dei quali dal tiro contraereo, sono rientrati alle basi. Nella stessa notte il nemico ha effettuato una incursione su alcune localita della costa orientale della Sicilia con lancio di bombe e azioni di mitragliamento che non hanno cau-sato ne vittime ne danni. La difesa contraerea di Siracusa ha abbattuto un apparecchio il qua-Ie fe precipitato nel mare in prossimitk della costa: 1'intero equipaggio fe stato fatto pri-gionero.
In Africa Settentrionale azioni di reparti esploranti sul fronte di Tobruk; sono stati re-spinti elementi nemici che hanno lasciato pri-gionieri in nostre mani.
Sul fronte di Sollum cacciatori tedesehi hanno abbattuto due aeroplani avversari; altri velivoli germanici hanno attaccato aeroporti avanzati nemici, colpendo magazzini di riforni-mento e distruggendo un velivolo al suolo.
Una incursione aerea su Tripoli ha arrecato soltanto lievi danni materiali.
In Africa Orientale una forte rolonna mišta di truppe naizonali e coloniali al comando del ten. coi. Carmelo Liuzzo, uscita da caposaldo di Ualag (nord est Gondar) ha vigorosamente attaccato 1'importante posizione di Amba Ghiorghis sede di coman-rlo inglese. Superata ogni resistenza travolto in fuga 1'avversario infliggendogli notevoli perdite e stroncandone i successivi ritorni controffcnsivi, le nostre truppe hanno dato alle fiamme la sede del comando nemico e hanno distrutto un deposito munizioni e la stazione radio) indi sono rientrate alla base di partenza con prigionieri, armi e materiali catturati. Tutti i reparti, e particolarmente il 25 battaglione coloniale, si sono distinti per
tlecisione o valore. Nel pomeriggio del giorno 7 un nostro aereo in ricognizione sulla strada di Debra Tabor ha mitragliato e in-ccndiato automezzi nemiri.
Poškodovane ladje prihajajo v Gibraltar
Algeciras, 9. oktobra. AS. Včeraj sta prišli v Gibraltar še dve poškodovani vojni ladji, ki sta se udeležili bitke na Sredozemskem morju med italijanskim letalstvom in angleškim konvojem. Pripluli sta v Gibraltar dve križarki in posadka je izjavila, da bi angleška skupina bila zdeset-kovana, če se ne hj pravočasno umaknila. Angleški mornarji izjavljajo, da je bil napad na angleške vojne ladje najsilovilejši med vsemi dosedanjimi napadi na Sredozemskem morju.
Navdušene manifestacije Duceju v Parmi
Parma, 9. okt. AS. Mussolinijev obisk v Parmi je imel izrazito ljudski značaj. Ta značaj je obisku dal on sam s tem. da je med vsem svojim bivanjem iskal osebnega stika z množico, zlasti tam, kjer je redarstvena služba to preprečevala. Koinaj je Duce zapazil, da redarji ovirajo množico, da bi se mu približala, je dal takoj ustaviti avtomobil in peš šel do ljudstva, stiskal roko najbolj priprostim ženskam, božal otroke, se pogovarjal s starčki in po bratovsko tolkel po ramah možake. To dejanje, ki se je ponovilo mnogokrat, je vso pot vzbujalo velike plamene navdušenja.
Ducejev motorni vlak je priv07.il v Parmo točno ob 10.30. Tam ga je čakal minister za poljedelstvo in gozdove ter krajevni dostojanstveniki. Mussolinija je spremljal glavni tajnik faši-stovske slranke. Duce je takoj po izstopu pre-
Vojno poročilo št. 494:
Letalski napad na Haifo
Uspešen napad na sedež angleškega poveljstva v Vbodni Afriki
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil •bjavlja:
Strnjeni oddelki naših bombnikov so včeraj ponoči napadli čistilnice in skladišča olja T H a i f i (Palestina). Vkljub močnemu sovražnemu odporu so naša letala zadela razne cilje, iz katerih so se dvignili požari širokih razmerij. Vsa letala, med njimi nekaj zadetih od protiletalskega streljanja, so se vrnila na svoja oporišča.
V isti noči je sovražnik izvedel polet nad nekatere kraje ob vzhodni obali Sicilije, kjer je metal bombe in streljal s strojnicami. Škode in žrtev ni bilo. Protiletalsko topništvo je v Siracusi sestrelilo eno letalo, ki je padlo v morje blizu obale. Vsa posadka je bila zajeta.
Severna Afrika: Delovanje iz-vidniških oddelkov na bojišču pri Tobruku. Odbiti so bili sovražni oddelki, ki so pustili ujetnike v naših rokah.
Na bojišču pri Sollumu so nemški lovci sestrelili dve sovražni letali. Ostala nemška letala so napadla prednja sovražna letališča in so bombe zadele oskrbovalna skladišča in uničile eno sovražno letalo na tleh.
Letalski polet nad Tripoli je povzročil le malo stvarne škode.
Vzhodna Afrika: Močna kolona mešanih nacionalnih in kolonialnih čet pod poveljstvom podpolkovnika Carmela Liuzza je iz postojanke Ualg (severnovzhodni Gondar) silovito napadla važno postojanko Amba Giorgis, kjer je sedež angleškega poveljstva. Premagala je vse odpore in je pognala v beg sovražnika., kateremu je prizadejala pomembne izgube in ga uničevala pri vračanju protiofenzivnih poskusov. Naše čete so zažgale sedež sovražnega poveljstva in so uničile skladišče streliva in radijsko postajo. Nato se je naša kolona vrnila na svojo opori-
šče z ujetniki in z zaplenjenim orožjem in vojnim gradivom. Vsi oddelki zlasti pa 25. bataljon kolonialcev so se odlikovali s svojo odločnostjo in junaštvom.
Popoldne 7. oktobra je naše izvidniško letalo z ognjem iz strojnic obsipalo cesto Debra Tabor in zažgalo sovražna avtomobilska sredstva.
Boji na vzhodu:
Tri sovjetske armade pri Brijansku obkoljene
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev Glavni Stan, 9. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Kakor je že bilo objavljeno s posebnim uradnim poročilom, je nemška oklopna armada, okrepljena z italijanskimi, madžarskimi in slovaškimi četami vzhodno od Dnjepropetrovska prodrla naprej k Azovskemu morju iu je 9. sovjetski armadi, ki je bila pri Melitopolu tepena, preložila umik. Istočasno so nemški in romunski oddelki zasledovanje od zahoda sem nadaljevali. Pri tem se je hitremu oddelku SS posrečilo ob Azovskem morju prodreti do Berjanska in podati roko oklepnim oddelkom, ki so prihajali od severa. Od vseh strani je tu tesno obkoljenih šest do sedem sovražnih divizij, ki so tik pred svojim uničenjem. Slabim ostankom potolčenega sovražnika, ki se skuša umakniti proti Rostovu, je skupina SS za petami že do Mariopola.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so prodorno opcracije, kakor je žo bilo objavljeno s posebnim poročilom, vodile k veliki obkoljevalni bitki. Močni oddelki oklepnih sil, ki so napadali s hrbta, so tudi na prostoru pri Brijansku trem sovražnim armadam pripravili uničenje. Obenem z oddelki, ki so obkoljeni pri Vjazmi, je maršal Timošenko tukaj žrtvoval zadnje sovjetske armade, ki so bile šo sposobne za popolen boj. Napadalna sila teh, po lažnivi sovražni propagandi napihnjena udarnost, je bila tako popolnoma razdejana.
Ponovni sovražni poskusi zahodno od Petrograda, da bi se prebil z oklepnimi oddelki, so se
Brezuspešne intrige proti prijateljstvi med Turčijo in Nemčijo
Rim, 9. oktobra, as. V Rimu pripisujejo poseben pomen skupni izjavi turške in nemške vlade, ki je bila objavljena včeraj in je na jasen način zavrgla novice sovražne propagande o razmerju med obema državama.
Ta izjava je važna, ker je bila objavljena v •kupnem sporazumu nemške in turške vlade. Angleška in sovjetska propaganda se silno trudita, da bi motili dobre zveze med državami Osi in Turčijo.
Rim in Berlin sta vedno popolnoma razumevala vse potrebe turškega narodnega preporoda. Angleški nameni pa so jasni. Anglija ne želi drugega, kakor to, da bi zopet eno državo, to je Turčijo, pognala v boj proti Osi. Istočasno pa hoče Anglija odvrniti pozornost od lastnih vojnih priprav na bližnjem vzhodu. Anglija se namreč trudi, da bi s svoje strani obkolila Turčijo, nakar bi jo prisilila, da se vrže v krvavi melež.
Takšno politiko je Anglija že počenjala v drugih državah na Bližnjem vzhodu. Prav nič se
ni obotavljala, da ne bi napadla Francozov v Siriji, dasi so bili Francozi prej njeni zavezniki. To pa je storila Anglija samo zaradi tega, da bi si zagotovila važno ozemlje, ki ima dolgo in obsežno mejo s Turčijo.
Anglija pa je šla še dalje in je dala tajne obljube Sovjetski Rusiji o Dardanelah. Pred časom je o teh namenih angleške politike napisala prosluli članek londonska »Times«, ki je rekla, da mora po angleški zmagi vsa vzhodna Evropa priti pod sovjetski vpliv. Ta izjava vodilnega angleškega lista je zelo razburila Turke, ki so odločno protestirali proti temu, da si Anglija lasti bodočnost Turčije.
Skupna izjava turške in nemške vlade je ves položaj pojasnila tako. kakor je bilo to potrebno. Razmerje Turčije do držav Osi sloni na stalnem medsebojnem razumevanju koristi in to razmerje preveva politika lojalnosti in prijateljstva. Ni nikjer nobenega razloga, da bi se ta politika v bodočnosti morala spremeniti.
ponesrečili, in sicer s hudimi izgubami za sovražnika. Mnogo sovjetskih tankov pa je bilo pri tem uničenih.
Letalstvo podpira na vsem spodnjem bojišču z vsemi silami hoje armade. Letala so uspešno napadala sovražna zbirališča čet, postojanke topništva, zvezne črte in prometno zveze ter železniško naprave. Oboroževalna tovarna jugovzhodno od Harkova je bila znova bombardirana. Ponoči so bojna letala pri Petrogradu napadla vojaško važne cilje.
V	zadnjih tednih se jo po načrtu nadaljevalo polaganje min okoli angleških otokov.
V	soverni Afriki so nemški strmoglavci pri Tobruku zelo uspešno razbijali angleške postojanko topništva in sovražna nakladanja. Nemška bojna letala so v noči na 8. oktober bombardirala angleška letališča pri Marsa Matruhu in Puki.
Sovražnih letal nad Nemčijo ni bilo.
V	boju proti angleškemu letalstvu je bilo v času od 1. do 7. oktobra uničenih 35 sovražnih letal proti samo trem lastnim izgubam.
38 sovjetskih divizij obkoljenih
Budimpešta, 9. oktobra, lp. Madžarski vojaški krogi z veliko pozornostjo spremljajo dogodke na vzhodnem bojišču, in sicer na odseku ed Kijeva do Azovskega morja. Madžarska brzojavna agencija poudarja, da so zavezniške čete na več krajih prebile sovjetsko fronto, napravile velike žepe in tako obkolile mnogo sovjetskih divizij. V tistem odseku, kjer se vojskuje madžarska vojska, si skušajo sovjetske čete prebiti izhod proti jugu. Ob Dnjepru nj več bojev, ker so sovražni oddelki izginili. Madžarske čete čistijo sedaj ozemlje vzhodno od reke. Zavezniške čete imajo obkoljeno sovjetsko vojsko, ki šteje 38 divizij in dva sovjetska armadna poveljnika sta bila zajeta.
Zlom srednle sovjetske armade
Štefani .javlja iz Berlina: Timošenko, ki je imel nalogo braniti Moskvo, je doživel najhujši poraz v sedanji vojni. Njegove najboljše armade so uničene ali pa obkoljene. Nemci prodirajo že vzhodno od Vjazme in se približujejo Moskvi. Južni sunek pa je prodrl čez Roslavl še dalje na vzhod in presegel progo Moskva—Harkov. Po lastnem sovjetskem priznanju je mesto Orel že zasedeno. Moskva je sedaj že sredi klešč.
Med sovjetskim vojaštvom in voditelji je opažati velik preplah. Sovjetska armada ne prikriva več, da je v skrajni nevarnosti in da se bliža katastrofa.
Nič boljše se ne godi armadi maršala Budjo-nija. Ob Azovskem morju je bila uničena deveta sovjetska armada in nemške čete prodirajo že na Rostov.
Tudi Amerikanci nrecojnjo položaj sovjetske vojske skrajno pesimistično! Računajo, da se bo
gledal častno četo pehote in šel na trg pred postajo, kjer ga je sprejelo živahno vzklikanje. Med dvema vrstama vzklikajoče množice se ie Mussolini peljal stoje v odprtem avtomobilu ter s smehljajem in z rimskim pozdravom odgovarjal na ovacije ljudstva, ki se je trlo po pločnikih in po oknih.
Ob vznožju spomenika Zmage so bile zbrane rodbine v vojni padlih vojakov. Duce je dal ustaviti avto in je šel pozdravljat rodbine hrabrih mož, ki so prelili kri za domovino. Pri tem je prišlo do nadvse ginljivega prizora vdanosti do Mussolinija. Mnogim ženam so obraz orale solze, številne matere in vdove padlih so se približale Duceju, ki jim je ljubeznivo stiskal roke. božal najstarejše, jemal v naročje otročiče ter izražal rodbinam spoštovanje in ljubezen, s katero jih obdaja fašistovska Italija. Kakor povsod drugod, je Mussolini tudi tu hotel poudariti, da velja njegov prvi pozdrav rodbinam padlih in ranjenih.
V nadaljnem se je Mussolini dolgo zadržal v kmečkem domu, ki ga zdaj delajo. Na poti od tam se je pogosto ustavil in govoril naravnost s fašisti in z ljudstvom. Marsikje je prišlo do genljivih dogodkov, ki kažejo vdanost malega človeka do Mussolinija.
Ko je ob 11.20 prišel na kmetijo Santa Eurosia, ga je sprejelo petje revolucionarnih himen, ki so jih prepevali kmetje in kmetice. Kmečko ljudstvo se je zbralo na širni trati, prepevalo bojne in delovne pesmi in se spremljalo z orglicami. Kmetiji Landini je Duce izročil »zlati klas«, odlikovanje določeno za tiste kmete, ki se posebno izkažejo v žitni bitki. Tej bitki dolguje italijansko ljudstvo svoj vsakdanji kruh. Pokrajina Parma je leta 1940. dala 1,320.000 centov žita.
Ko se je Duce poslovil od kmetov, se je vrnil v mesto in obiskal tamošnjo hranilnico. Na trgu Garibaldi pa so se med zvonjenjem zvorrov in prepevanjem revolucionarnih pesmi ponavljale manifestacije ljudstva.
Zatem je Mussolini položil venec pred spomenik znanega strokovnega delavca Corridona. Pogovarjal se je s starimi njegovimi sodelavci. Nato si je ogledal nove stanovanjske predele, sezidane namesto poprejšnjih nezdravih in napol podrtih delavskih bivališč. Zanimal se je za napredek najnovejših del in šel povsod v naj-gostejšo množico ter se pogovarjal z malimi ljudmi. Povsod je pri tem prišlo do najglobljih izrazov vdanosti in ljubezni.
Obiskal je še mestni park, kjer so bile zbrane mladinske organizacije. Po pregledu teh se je med neprestanimi navdušenimi manifestacijami vrnil na postajo. Od ondot se je odpeljal v Salsomaggiore, pregledal organizacije in pozdravil kmečke množice, nato pa obiskal pri-dobivališče metana ter povsod dajal navodila za nove naprave.
Nemcem posrečilo še do zime razbiti sovjetsko vojsko in potem polagoma uničiti njene posamezne dele. Zaradi nemškega pritiska na obe krili so Sovjeti oslabili središča svojega bojišča, ravno tu pa je sedaj prišel odločilni udarec.
Berlin, 9. oktobra. AS. Kakor je izvedela nemška uradna agencija, so tudi včeraj obkoljene sovjetske čete v Petrogradu izvedle poskus izpada. Poskus pa se je ponesrečil.
Letalska nesreča na Irskem
Dublin, 9. okt. AS. Eno angleško letalo je padlo na tla v bližini Dundalka, ki je na meji med Irsko in Ulstrom. Trije člani posadke so bili na mestu mrtvi.
Železniška nesreča v Španiji
Barcelona, 9. okt. AS: Pri postaji Miranda de Ebro je ekspresni vlak zavozil v tovorni vlak. 30 oseb je ranjenih, med njimi je več oseb težko ranjenih in je njihovo stanje brezupno.
Eksplozija v Mehiki
Moxiko, 9. okt. AS: Dve hudi eksploziji sta uničili naprave, ki so last petrolejske družbe »Eagle Oil Company«. Uvedli so preiskavo, ki naj ugotovi vzrok eksplozije.
Velik most v Ameriki se je podrl
Newyork, 9. okt. AS: V državi Michigan se je podrl velik železniški most čez reko St. Marys. Most se je podrl ko je na njem vozil vlak s 50 vagoni vojnega gradiva. Policija je uvedla iskavo
pre-
Kolera
šanghaj,
Indiji
oktobra.
- . , - -. ■•• ---------- AS. Iz Ralkute poročajo. da v Indiji razsaja kolera, ki je do sedaj povzročila 5177 smrtnih žrtev.
Promet med Hrvaško in Madžarsko
n Z(Tel?- 0V?!1ra- AS- Mp(l Madžarsko in Hrvatsko je Komisija uredila promet čez Dolnji Miholac.
Bolgarski vojni minister je govoril svojim častnikom
Sofija, 9. oktobra, lp. Bolgarski vojni mini< sler, general Daskalov, je govoril na zborovanju Zveze bolgarskih častnikov in v tej zvezi so včlanjeni bivši bojevniki. Bolgarski minister je rekel med drugim:
>Mi, Bolgari sm« srečni, da živimo v času najhujšega boja. To je zgodovinski boj med dvema svetovoma in mi Bolgari smo še tem bolj srečni, ker smo lahko udeleženi v tem boju, in sicer na strani novega sveta. Boj je izredno težak in dolg, ker sovražnik ne izbira med potrebnimi sredstvi za dosego zmage. Vojna se ne razvija samo v zraku, na morju in na suhem, ampak tudi po radiu, propagandi, kjer se širijo lažnjive in grde novice. Pri tem vas moram spomniti na to, da mi Bolgari ne poznamo poraza na bojišču. Kadar smo bili premagani, se je to zgodilo za-' radi položaja na notranji fronti. Zato moramo imeti pred očmi zglede preteklosti in paziti, da bo tudi notranja fronta tako pripravljena in trdna, kakor je pripravljena naša vojska.< Bolgarski vojni minister je nato poveličeval uspehe bolgarske vojske in je poudaril, da so bolgarski vojaki na višini naloge, ki jim je poverjena. Za Bolgarijo je danes važno samo to, da mi vsi z
vso odločnostjo prisostvujemo razvoju in prospehu velike Bolgarije, ali pa bomo gledali njen propad. Glavni ukaz domovine na narekuje, da ne izpolnujemo samo svojih dolžnosti v domovini in na notranji fronti, ampak moramo znati predvsem zmagati.
Nova sovjetska kršitev bolgarske nevtralnosti
Sofija, 9, oktobra, lp, Snoči se jo izvedelo, da so v noči od 6. na 7. oktobor sovjetska letala znova kršila bolgarsko nevtralnost in da ie na bolgarskih tleh pristala nova skupina sovjetskih padalcev v bližini Stare Zagore, in sicer blizu turške meje. Bolgarske vojaške edinice so ugotovile navzočnost sovjetskih padalcev. Med spopadom z bolearsko vojsko sta bila dva sovjetska padalca in dva bolgarska vojaka ubita. Na bolgarski strani obžalujejo tudi enega težko ranjenega bolgarskega vojaka. Nekaterim padalcem se je posrečilo zbežati v notranjost pokrajine, nato pa so jih bolgarski vojaki obkolili.
To dejanje je nova kršitev bolgarske nevtralnosti in nov dokaz sovjetskega izzivanja.
GjtepodaMtvO
Pogodba o poštnem prometu med Nemčijo in Italijo podpisana
Rim, 9. okt. AS: DNB poroča, da je bila med razgovori med poštnim ministrom Ohnesorgejem in prometnim ministrom Eksc. Host-Venturijem podpisana pogodba za olajšanje poštnega in brzojavnega prometa med Nemčijo in Italijo.
»Scala« je zaključila svoje gostopanje v Nemčiji
Berlin, 9, okt. AS. Orkester slavne milanske :>Scale« je včeraj v nemški prestolnici končal svoje veliko gostovanje v Nemčiji. Orkester je bil v zavezniški državi 25 dni in je priredil 23 koncertov v 19 raznih krajih. Uspeli vseh koncertov je bil ogromen in neka velika nemška tvrdka je prejela dovoljenje, da naj takoj izda novo veliko serijo gramofonskih plošč s komadi, ki jih je izvajala »Scalac. Posebej pa je ta tvrdka posnela na plošče simfonijo »Lepe maske« od Mascagnija in »Sicilske večernicec ter uvod v »Fedro< od , Bizetja.
Poziv srbskemu prebivalstvu
Budimpešta. 9. oktobra. DNB: Iz Belgrada poročajo, da je general Nedič izdal poziv prebivalstvu za organizacijo prostovoljcev v borbi proti komunizmu. Poziv pravi, da je po sklepu vojne v deželi vladal red in mir. Odkar pa se je začela vojna med Nemčijo in Rusijo, pa so nastali neredi, >ki jih je treba zatfeti z vsemi sredstvi«.
Motorizacija v Nemčiji
Dunaj, 9. okt. AS. General Scliell, vodja mo-torizacije v Nemčiji, je ob pričetku dunajskega velesejma izjavil, da ima sejem pred vsem namen pokazati na možnost novega goriva za motorje. Vprašanje je važno tako za čas vojne kakor miru. Do sedaj se je še malo uporabljal lesni in premogov plin. Sedaj pa so ta vprašanja proučili in so motorji na nov pogon že zelo v rabi. Obstaja tudi posebna šola za avtomObilište, ki vozijo z novim pogonskim sredstvom. Sedaj se ne izdelujejo nič več avtomobili, ki ne bi bili opremljeni z gasogenom. V Nemčiji vozi do 150 avtobusov z lesnim plinom. S tem se mesečno prihrani 45 milijonov litrov bencina. Prihodnje tri mesece bo izdelanih novih šest tisoč avtomobilov in opremljenih z gasogenom. Drugo leto bodo izdelali 20.000 traktorjev za poljedelstvo, ki bodo vsi na lesni plin. V domačem rečnem prometu je že 90 ladij opremljenih z gasogenom. V kratkem pa pride 125 novih z istim pogonskim sredstvom v promet. Predelali pa bodo tisoč dve sto ladij na lesni plin. Zadnje tri mesece so nemške tovarne izdelale 33.000 gasogenov. Za porabo je določenih tri milijone kub. metrov oglja, ki je že v zalogi.
Smrtna obsodba v Zagrebu
Zagreb, 9. oktobra, lp. Izredno sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt 21 let starega roparja, ki se je izdajal za člana ustaške policije ter aretiral nekega moža z ženo. Odvedel ju je na obrežje Save in ju tam ubil.
Smrt kardinala
Rim, 9. oktobra. AS: Umrl je kardinal Lo-renzo Lauri, ki je bil camerlengo svetega kolegija. Pokojni kardinal je bil rojen 1864. leta. Živel je skoraj ves čas v Rimu. Leta 1917. ga je Benedikt XV. imenoval za naslovnega nadškofa in ga poslal v Peru kot apostolskega nuncija. Leta 1921. je v istem svojstvu prišel v Varšavo. Leta 1926. je postal kardinal.
Roosevelt je pisal Stalinu
Berlin, 9. okt. AS. Po posvetu med Anglijo, Združenimi državami ter Rusijo v Moskvi, je načelnik ameriškega zastopstva izročil Stalinu posebno sporočilo predsednika Roosevelta. Nemški poročevalski urad pravi, da je iz zanesljivega vira dobil besedilo tega sporočila, ki da se glasi:
Dragi moj prijatelj Stalin!
To pismo Vam bo izročil prijatelj Harrimann, ki sem ga pooblastil, naj vodi naše zastopstvo v Moskvi. Mr. Harrimann je dober poznavalec Vaših vprašanj in prepričan sem, da bo storil vse, kar bi moglo pogajanja v Moskvi pripeljati do koristnih zaključkov. Harry Hopkins je na dolgo poročal o svojih plodnih in zadovoljivih obiskih v Vašem zunanjem ministrstvu. Lahko Vam rečem, da smo vsi globoko presenečeni nad junaškimi dejanji sovjetskih vojskš. Našli bomo primerna sredstva za izdelovanje vojnega blaga in oprave, potrebne, da pobijemo Hitlerja na vseh bojiščih, tudi na sovjetskem. Rad bi porabil to priliko, da Vam izrazim svoje živo prepričanje o končni zmagi Vaših vojsk S in da Vam zagotavljam svojo kar največjo odločtiost, da Vam bom dal potrebno tvarno pomoč.
V vdanem prijateljstvu Vaš
Franklin D Roosevelt.
Berlin, 9. oktobra, as. Nemški tisk objavlja pismo, ki ga je Roosevelt poslal Stalinu in poudarja, da je to pismo nov dokaz zavezništva med plutokracijo in boljševizmom.
»Volkischer Beobachter« piše, da je to pismo razkrilo vezi, ki so vedno obstajale med pluto-kratskimi demokracijami in boljševiškim diktatorjem. Roosevelt hoče pomagati Stalinu, da bi uničil Nemčijo in ustvaril v Evropi prostor za
l./>a.'iUi Unl iXftm',»m O
nvuau
Amerika ne more graditi novih ladij
Newjork, 9. okt. AS. Ena največjih ameriških petrolejskih družb je naročila v ladjedelnicah, da naj ji zgradijo 36 velikih petrolejskih ladij. Družba je pa sedaj morala odpovedati to svoje naročilo, ker je mornariška komisija izjavila, da ni na razpolago niti dovolj strojev za opremo ladij, ameriške ladjedelnice pa tudi nimajo dovolj potrebnega specializiranega delavstva.
Položaj na češkem
Praga, 9. oktobra. DNB javlja, da so med sedmimi osebami, ki so bile obsojene na smrt zaradi sabotaže, bile tri Judje. Obsodba je bila že izvršena. Vojno sodišče v Brnu zaslišuje bivšega armadnega generala Nerala in bivšega vojaškega poveljnika na Moravskem Kadleca. Načelnik kmetijskega oddelka dr. Franckenberger je bil zaprt, ker je obtožen, da je sabotiral oskrbo dežele s prehrano.
Smrtna kazen za sabotažna dejanja na Slovaškem
Bratislava, 9. oktobra, lp. Slovaški parlament je sprejel zakon, ki določa smrtno kazen za sabotažna dejanja v vojnem času.
Grški predsednik vlade obtožuje grške emigrante
Atene, 9. oktobra, lp. Predsednik grške vlade general Tisolnzoglu je podal časnikarjem izjavo o potopitvi neke grške ladje, ki je vozila moko iz Soluna v Atene. Pri tem je izjavil, da je njegova dolžnost prekiniti molk in pred vsem narodom obdolžiti tiste, ki so odgovorni za katastrofo grškega naroda, to je, obdolžiti mora Grke, ki zbežali v London in v Kairo. Vsi ti so se pri svojem begu brigali samo ""za Svoje koristi, sedaj pa obdolžu.je jo svoje rojake, ki sodelujejo z Osjo. Grški predsednik vlade je povabil grško prebivalstvo, da naj premisli, od kod mu prihaja prava pomoč in nato naj dela s tem v zvezi.
Argentinski rušilec se je potopil
Bunos Aires, 9. okt. AS: Argentinski rušilec »Corrients«, ki je zadel ob težko križarko »Almi-rante Bromn«, se je potopil. Devet mož posadke je rešenih.
Obsojeni komunisti v Budimpešti
Budimpešta, 9. oktobra, lp. Pristojno sodišče je v Budimpešti obsodilo trinajst komunistov na ječo od 2 mesecev do 3 let, ker so hoteli ustanoviti odsek komunistične stranke.
Upori proti Angležem v Iraku
Ankara, 9. oktobra. AS. Iz Iraka so semkaj prišla poročila, da izvajajo iraške čete pasivni odpor proti Angležem, ki so se izkrcali v BaS-ri. V Bagdadu in Sosolu se redno ponavljajo upori proti Angležem.
Racioniranje živil izenačeno z ostalimi pokrajinami
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino je po naročilu Visokega Komisariata izenačil tukajšnje predpise o racioniranih živilih s predpisi, ki veljajo v Kraljevini. Zato bodo od 1. novembra dalje obstajale sledeče posebne živilske nakaznice:
Navadna — na belo-rumenem ozadju — za vse prebivalce in veljavna za nakup: dnevno 200 gr kruha ali 170 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke, mesečno 1 kg riža iu 1 kg testenin, 400 gr hranilnih maščob (mast, slanina, olje, maslo), 500 gramov sladkorja, 150 gr euotnega mila.
Posebna — na zelenem ozadju — za težke delavce, težake (služinčad, delavci, sluge itd.), veljavna za nakup: dnevno 300 gr kruha ali 255 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke, mesečno 1 kg riža in 1 kg testenin, 400 gr hranilnih maščob (mast, slanina, olje, maslo), 500 gr sladkorja, 150 gr enotnega mila.
Posebna — na zelenm ozadju — za težke delavce, veljavna za nakup: dnevno 400 gr kruha ali. 340 gr krušne moke ali 600 gr koruzne moke, mesečno 1 kg 300 gr riža in 1 kg 300 gr testenin (dodatni delež je vštet), 400 gr hranilnih maščob (mast, olje, slanina, maslo), 500 gr sladkorja, 150 gramov enotnega mila.
Krušno moko se sme nadomestiti s koruzno in obratno, kadar to dovoljujejo razpoložljive količine. Dne 16. t. m. preneha veljati izredna olajšava, v smislu katere so nestalni gostje lahko dva dni dobivali kruh pri gostinskih obratih, čeprav niso imeli živilske nakaznice.
Ker se je na ta način dosegla enotnost v predpisih, ki zadevajo potrošnjo racioniranih živil, ne
bo mogel odslej nihče dobiti v gostinskih obratih kruha ali juhe z rižem oziroma testeninami, ne da bi izročil odrezke, odgovarjajoče za dotični dan. Pri tem opozarjamo, da odrezki, ki so po datumu starejši, niso veljavni, je pa mogoče uporabiti odrezke, ki veljajo za naslednje dni. Seveda smejo gostinski obrati odvzemati tudi odrezke državljanov, ki prihajajo iz ostalih pokrajin Kraljevine.
Prehranjevalni zavod na to posebej opozarja gostinske obrate, kajti občinam je bilo najstrožje zapovedano, da izdajo bone za mesec november le na podlagi števila odrezkov, nabranih v prejšnjem mesecu.
Da se onemogoči in sploh zatre vsaka zloraba ali prevara s strani imetnikov živilskih nakaznic, morajo imenovani imetniki v primeru, da se preselijo v drugo občino, tekom 15 dni po prihodu izročiti svojo živilsko nakaznico tamkajšnjemu občinskemu uradu, ki jo mora takoj poslati občini, kjer je bila nakaznica izdana. Istočasno mu občina, v katero se je preselil, izda namesto odvzete, novo živilsko nakaznico.
Oni, ki so stalno na hrani v gostinskih obratih, morajo to sporočiti občini, preden prejmejo živilsko nakaznico. Občine pa jim morajo izdati le-to brez odrezkov za maščobe, ki jih odvzamejo in si to zabeležijo.
Končno opozarjamo, da smo ustanovili posebno skupino revizorjev, ki imajo nalogo, da zatro sleherni prestopek in da bodo oni, ki bi se prekršili proti veljavnim odredbam, kaznovani po zakonu.
Obisk in kupčija na velesejmu
Letošnji velesejem je fiokazal, da lahko italijanska industrija dobavlja številne predmete po ugodnih cenah in v odgovarjajoči kakovosti kakor dosedanji naši nabavni viri. To je važno posebno v sedanjih časih, ko se mora naša zunanja trgovina zelo preusmeriti na nove nabavne in prodajne vire. Zaradi tega vrši letošnji velesejem važno nalogo prikazovanja izdelkov italijanske industrije, ki prihajajo v poštev za naš trg namesto do sedaj prevladujočih drugih izdelkov. Tako n. pr. je naša pokrajina doslej uvažala mnogo kameninastih izdelkov iz Nemčije in Madžarske, dočim italijanske tvrdke doslej pri nas niso bile znane. Na letošnjem velesejmu pa vidimo mnogo takih izdelkov, ki pridejo v poštev za naše kraje. Tako n. pr. imajo svoje prostore soški cementi, ki izdelujejo najrazličnejše izdelke iz cementa, ki prihajajo v poštev za našo potrošnjo, dobrega materiala. Nadalje razstavlja svoje izdelke iz kamenine Družba Gres ing. Sala & Co. iz Milana, kar so predvsem odvajalne cevi, številne predmete, važne za kmetijstvo iz specialne gla-zirane in žgane kamenine. Razne javne ustanove se zelo zanimajo za straniščne izdelke te tvrdke.
V okusno opremljenem paviljonu, kjer razstavljajo razstavljalci iz Ljubljanske pokrajine, se lahko vsak dan vidi kaj novega. Razstavljeni izdelki tekmujejo med seboj po kakovosti in lepi
Italijanska težka industrija
Razstava na Ljubljanskem velesejmu je pokazala, da razpolaga Italija z raznimi velikimi podjetji težke industrije, ki uspešno tekmujejo z industrijami drugih narodov, ki imajo bolj ugodne naravne pogoje kot italijanska težka industrija. V vrsto velikih podjetij železarske stroke, katere delavnost pa se razteza še na druga polja, spada italijanska družba Erne-sto Breda iz Milana.
Družba je nastala leta 1846 v Milanu, kjer je bila ustanovljena majhna tvornica, ki jo je prevzel leta 1886 inž. Breda in je začel v njej izdelovati parne lokomotive, v katerih izdelovanju se je specializiral. Ob prelomu stoletja je podjetje postalo delniška družba, ki si je zgradila velike tvornice za izdelovanje železniških vagonov in poljedelskih strojev. Ko je prišla vojna 1915—1918 se je podjetje preusmerilo k izdelovanju municije in orožja; podjetje si je tedaj zgradilo tudi lastne velike jeklarne in elektrarne, da bi bilo glede surovin in pogonske sile neodvisno. V tem vojnem času je za-
IV
Ruska mesta, ki jih omenjajo zadnja vojna poročila
Vjazma
Okrožno mesto v guberniji Smolensk. l eta I926 je imelo 17.217 prebivalcev, danes jih je že okoli 50.000. Leži ob istoimenski reki in je važno železniško središče ob progi Moskva-Minsk.
V	mestu je več tovaren. Tako tovarna za izdelovanje vžigalic, razne usnjarne in čistilnice olja. Mesto je precej časa spadalo pod Litva-nijo, v začetku 17. stoletja je prišlo pod Poljake, leta 1634 ga je pa končnovcljavno dobila Rusija. Dne 3. novembra 1812 leta so Rusi pri Vjazmi potolkli francosko armado. Mesto je tedaj tudi pogorelo.
Harkov
Mesto leži ob rekah Harkovki in Lopa n ju ter šteje danes okoli pol milijona prebivalcev. Ustanovil ga je car Aleksej Mihajlovič 1. 1655. Leta 1870. je postal glavno mesto Ilarkovske gubernije, ki se je raztezala na površini 54.000 km* (približno toliko meri sedanja Srbija) s tri in pol milijona prebivalcev. Leta 1917 je mesto pripadlo Ukrajini ter je bilo tudi sedež ukrajinske sovjetske vlade do pred pur leti, ko se je sovjetska ukrajinska vlada zopet vrnila v Kijev. Vsa harkovska oblast ima 100 do 150 m nadmorske višine. Napaja jo deloma Dott jec, deloma pa njegovi pritoki. .90% je rodovitne zemlje, na kateri uspeva pšenica, rž, sladkorna pesa, tobak in sadje, 10% zemlje pa jkj-krivajo gozdovi. V teh krajih je tudi zelo razvita konjereja.
Ilarkov je v industrijskem pogledu zelo važno rusko mesto ter je vezan s šest mi železnicami z vsemi deli Ukrajine in ostale Rusije.
V	mestu so velike tovarne za izdelovanje sladkorja, številne tkalnice in pivovarne ter velike opekarne. V mestu, ki ima tudi veliko in moderno letališče, imajo upravna središča tudi vsa številna industrijska podjetja v kotlini Dosjca, predvsem razne jeklarne in rudniki.
izdelavi ter pričajo o visoki umetnostni izobraženosti ne samo konstrukterjev, temveč tudi našega delavstva, ki je sjiosobno prevzeti največja in najtežavnejša dela, katera se izvedejo v polno zadovoljnost kupca. Tako domačini kot tujci si ogledujejo z zanimanjem razstavljene kvalitetne proizvode. Zanimanje je za izdelke tvrdke Dekor, ki izdeluje keramične izdelke visokega okusa. Podjetje je bilo ustanovljeno pred desetimi leti in se je uspešno uveljavilo.
Obisk velesejma je vseskozi zadovoljiv iz najrazličnejših krajev naše in sosednih pokrajin, številni gostje so prispeli tudi iz Milana, Benetk, Bologne, Perugije, Turina id. Prišli so na velesejem interesenti iz Hrvatske, ki obnavljajo stare trgovske zveze. Zanimanje kupcev je veliko in sedanji dnevi so najbolj ugodni za kupčije, ki se že razvijajo v velikem obsegu
Zvečer so vsi paviljoni lazkošno razsvetljeni. Na sejmišču je postavljeno mnogo žarometov, med katerimi so nekateri celo v krošnjah dreves. To omogoča največje razkošje luči. Vse strehe paviljonov so obrobljene z dvema svetlobnima črtama v rdeči neonski luči, nekatere stavbe pa so od zunaj modro osvetljene. Pri vodometu ie razsvetljava urejena pod vodo in se vodni curki leske-čejo v čudovitih lučih. Svetlobne efekte je izvedel g. Rinaldi, strokovnjak iz Padove.
Razen tega je pa tiidi v samem mestu kakor tudi v okolici dosti strojnih industrij, predvsem elektrotehnične, in tovarn za izdelovanje najrazličnejših strojev.
Mesto ima tudi več znanstvenih zavodov, kakor observatorij, medicinski in Pasteurjev zavod, poljedelsko visoko šolo, državno in znanstveno knjižnico s 370.000 knjigami in zvezki, zavod za ljudsko izobrazbo in novo gledališče. Znan je Harkov tudi radi svojih dobrih sejmov. V prejšnji svetovni vojni so ga bili Nemci zavzeli 8. aprila 1918.
Orel
Mesto leži ob izlivu reke Orlik v Oko in šteje okoli 100.000 prebivalcev. Važno je radi svojega pristanišča in letališča in precej'močne industrije, med katero je treba omeniti na prvem mestu velike topilnice litega železa in usnjarsko industrijo. Kakor ostala mesta v tem delu Rusije je tudi Orel važno železniško križišče.
Berdjansk
Ukraj insko pristaniško mesto ob severni obali Azovskega morja, ki ima danes okoli 50.000 prebivalcev. Važno je kot izvozno središče za ukrajinsko žito. V mestu je tudi precej industrije. Predvsem več tovaren za izdelovanje raznih strojev. Okolica je bogata na vinu in povrtnini. V bližini mesta so znana tudi mo-čvirsk a in blatna z d ra vilišca.
Melitopol
Prav tako ukrajinsko meslo na jugu ob progi Kursk-Sevastopol. Prebivalcev ima okoli 50.000 ter je bilo zgrajeno v začetku 19. stoletja. V Melitopolu je več parnih mlinov in že-lez.aren. Sploh je v mestu zelo razvita trgovina z žitom in soljo.
čelo podjetje izdelovati tudi letala. Povojna leta so prinesla prilagoditev mirnodobski proizvodnji. Zlasti je podjetje pospešilo gradbo železniškega materiala, za katerega je obstajala velika potreba v prvih povojnih letih. Zaradi vedno večjega razvoja elektrifikacije je podjetje prešlo tudi v to panogo ter je začelo izdelovati električne stroje, zlasti pa električne lokomotive. Ves veliki napredek pa je bil v največji ineri omogočen z delovanjem znanstveno-tehničnega zavoda v podjetju samem, ki je najmodernejše urejen. Njegove delavnice služijo raziskavanju in preizkušnjam in so izredne važnosti za podjetje.
Številne naprave podjetja so razdeljene v naslednje panoge: ena panoga, ki je največja in najstarejša, izdeluje parne in električne lokomotive ter podobni material. Ta material se v veliki meri izvaža po vsem svetu. Zlasti so znani električni vlaki, ki jih izdeluje podjetje in ki so v rabi na italijanskih železnicah, kjer dosegajo velike hitrosti. V tem oddelku se izdelujejo tudi največji parni kotli. Naravno obsega proizvajalni program tudi najrazličnejše stroje ter zlasti kmetijske stroje. K temu oddelku spada tudi proizvodnja laških traktorjev in vozil, ki lahko vozijo do vzpetine 40 promil in stopinja do višire 1.30 cm. Naslednji oddelki so specializirani predvsem na gradbo vozil za železnice, tramvaje in filobuse. ki jih podjetje izvaža po vsem svetu. Nadalje se proizvajajo jekleni liti izdelki ter proizvodi kovaštva, nato je še 8 električnih peči in 3 Siemens-Martinove peči, nadalje 5 valjaren, ki izdelujejo največ tračnice za italijanske državne železnice in valjano blago.
Najmodernejši pa je obrat v oddelku, kjer izdelujejo letala. Omeniti je treba, da je Breda izdelaj prvo letalo popolnoma iz kovin. Breda izdeluje letala za letalstvo tudi drugih držav, številna letala beležijo tudi svetovne rekorde. V posebnem oddelku pa se izdelujejo tudi ladje (pristanišče Martchera v Benetkah).
Podjetje zaposluje na tisoče delavcev, skrbi vzorno tudi za svoje delavstvo s številnimi napravami in fondi. Družba kontrolira tudi druga velika podjetja, med njimi na primer letalske _ tvornice v Napoliju. Breda ima tudi svoje lastne rudnike, nadalje izkorišča v zakupu druge rudnike. Izkorišča tudi .pesek, v katerem je železo, za kar je ustanovil poseben laboratorij za znanstvene poskuse.
Romuski izvoz
Bukarešta. 9. oktobra. AS: V prvih osmih meaecih tekočega leta je Romunija izvozila 343.771 ton žita v primeru z 1,056.000 tonami v letu 1940, Nad 75% izvoza je šlo v Nemčijo.
Rudniki bakra v Boru. Pri brutto donosu (leta 1940 v znesku 431) leta 1939 236 (milij. frankov in odpisih 18.22 0.8) milij. fr. frankov ter dotacijah rezerv za rizike v znesku 315 (135.5) milijonov, ostane čisti dobiček 12 93 (56.13) milij. fr. Za leto 1939 je bila razdeljena dividenda 63% na glavnico 60 milij. frankov, dočim za leU» 1940 dividende ne bo.
50.72 m je zalučal disk nemški atlet Lampert, ki se je udeležil velikega tekmovanja v MUnders-dorfu.
Belokrajinske zanimivosti na velesejmu
Med najbolj nedotaknjene dele naše pokrajine spada brez dvoma naša lepa Bela Krajina. Mate-riialnega bogastva ni tam doli, pač pa čuvajo duše vse skrite zaklade dobrote in velikih sposobnosti. Skopa zemlja daje zelo skromen košček kruha in rujno kapljo dobrega vina. Ker ni denarja za marsikakšno reč v hiši, jo pridne roke same naredijo. Zlasti ženske roke gibljejo skozi vse leto in ustvarjajo marsikaj,' česar drugod ni videti. Tkalstvo je še tam zelo razvito in razširjeno. Za pouk skrbijo v prvi vrsti matere same, ki svoje hčerke igraje nauče tega koristnega posla. Prvo tkanje je tkanje trakov, ki jih potrebujejo za vezanje vreč, podveze in vezanje predpasnikov. Bližnji grm in domača tnala dajeta potrebni les, pipec in v ognju razbeljeni žebelj pa potrebno orodje. Potrebna tkalska naprava obstoji iz »krosen« (statev), »brda« in »raka«. — »Krosna« so dobro ped dolga rogovila v podobi črke V. »Brdo« je za slabo ped dolga deščica, ki ima po sredi 4 prste dolge in približno 5 mm široke pokončne zareze. Teh zarez je navadno pet. Na lesu med zarezami so luknje, ki jih je navadno šest. Potem je še »rak«, t. j. priprava, na katero se navije nit, ki služi za votek. Potrebno je še nekaj niti in delo se lahko začne. Iz niti se napravi najprej »osnova«, ki se napelje skozi zareze in luknjice v »brdu« in se na koncu zaveže. Nato se ta osnova navije na »k rosna«. Sedaj pričnem tkati. Najprej se vdene nit v »zev« pred »brdom« z »rakom« in se pritegne k vozlu. Nato se dvigne »brdo« in nastane »zev« z drugimi pari niti, nakar se zopet potegne nit skozi. To se ponavlja naprej in naprej in pred nami raste trak.
To je najprimitivnejše osnovno tkanje, ki nam obenem pokaže tudi bistvo tkanja, na katerem sloni potem vse nadaljno. Od trakov pridemo k tkanju volnenih tkanin, kakršne tkejo v Gorjancih. Tam pravijo statvam »tara«. Ta instrument je pravokoten okvir, ki stoji na nogah. Miniaturna »tara«, na kateri se lahko tkejo torbice, je razstavljena na sejmu. Večji korak je potem napravljen s tkanjem platna in širših volnenih preprog, ki se lahko delajo iz raznobarvnih volnenih ostankov.
Spričo velikanskega napredka tekstilne industrije po vsem svetu, pa pridejo včasih le časi, ko zmanjka strojem po tovarnah hrane in se delo ustavi. Pomanjkanje nastane zelo občutno. Po deželi se je človek pod silo razmer primoran vrniti se zopet k začetni primitivnosti. In ravno v današnjih časih postaja vzgled naših belih rojakinj sila poučen in ni čuda, da se zbira okoli tkalk vedno polno radovednega sveta. Zlasti za šole je
to zelo poučno, ker se učenke In učenci na najbolj nazoren način seznanijo s tkanjem.
Prav tako je zelo zanimivo predavanje »pisanja« znanih belokranjskih pisanic v batik tehniki. To delo je zelo težko in zahteva veliko spretnost od delavke. Zanimivo Je, da delavka nič ne pred-risuje ornamentov, ampak jih kar naravnost nanaša z voskom s pisačem na jajčno lupino. Tudi to delo je za šole zelo zanimivo in zato si ga učenke zelo rade ogledujejo. Prav Je. da Je vsaj na tak način zastopana Bela Krajina na sejmu, ker so vsi drugi lepi načrti padli v vodo.
Po sejmu se vrnejo Belokranjice zopet domov in tam bodo sedle za kolovrate, da pripravijo potrebno prejo za novo platno, ki bo mogoče kmalu edino blago za obleke.	B. R.
Nove športne naprave v Ljubljani
Dva plavalna bazena dograjena v Koleziji
Ljubljana, 9. oktobra.
Ko je inž. Bloudek zgradil športno kopališče SK Ilirije, so nastopili za slovenski plavalni šport časi dviga in poleta. V kratkem času so se Iliri-jani tako izurili v plavanju, da so postali enakovredni dalmatinskim plavalnim klubom. Kakor je bilo prvo kopališče v Ljubljani mejnik slovenskega plavalnega napredka, tako pričakujemo, da bo tudi drugo kopališče v Koleziji, katero gradi mestna občina, povečalo zanimanje za plavalni šport. Verjetno je, da bodo s časom ustanovili na Koleziji tudi nov plavalni klub, ki bo dal Iliriji novih pobud. Konkurenca je vselej zdrav pojav — je pa to seveda pesem bodočnosti...
Včeraj sem si ogledal dela v Koleziji, kjer so že dozidali dva plavalna bazena. Sedaj samo še dovršujejo podrobnosti na stenah plavalnih bazenov. Veliko plavališče je dolgo 50 m, voda pa bo globoka od enega metra do dva in pol. V velikem bazenu se bodo lahko vršile vse plavalne tekme. Napravili bodo tudi dve skakalni deski (1 meter) za skakanje v vodo. Skakalnega stolpa ne bo, ker bi bilo v tem primeru potrebno bazen poglobiti. Smatram, da ni posebna škoda, da v Koleziji ne bo skakalnega stolpa, ker je eden — na Iliriji — za Ljubljano dovolj.
Zelo dragocen bo tudi manjši bazen, ki bo obsegal površino 15 krat 20 metrov. Tu bodo
Poučna razstava zdravilnih zelišč na velesejmu
V	paviljonu na veseličnem prostoru, kjer Je /epo urejena kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine, je med drugim tudi pregledna razstava zdravilnih zelišč. Pri vsej pestrosti, s katero je urejena kmetijska razstava, večina obiskovalcev te razstave niti ne zapazi. Pa je vendar tako zanimiva. Za meščane, ki smo že precej izgubili stik z naravo, je nekaj novega in čisto neznanega. Še bolj pa je poučna za kmečkega človeka in za nabiralca zdravilnih zelišč, saj šele na razstavi zve, koliko bogastva in zaslužka nam nudi naša zemlja.
Vse"a skupaj je na razstavi 307 zdravilnih zelišč, ki rastejo pri nas. Razstavljene rastline so pokazane že takšne, kakršne pridejo v poštev za prodajo odnosno za izvoz. Vse so posušene in izbrane tako, kakor jih kupci zahtevajo. Pri nekaterih je nabrano samo cvetno listje, pri drugih samo zeleno 1'stie, nat" zop°t sf"1 plodovi f" samo lubje, ali pa le korenine. Šele tu človek zve, da raste pri nas kar devet vrst raznih met, ki pridejo v poštev pri nabiranju. Pravtako spozna, da so nekatere rastline za nabiralca izredno važne, na primer volčja češnja. Posebej nabirajo njeno listje, posebej stebla, posebej jagode in še koren. Tak način nabiranja velja skoraj za večino pomembnejših zdravilnih rastlin. Zanimivo je dalje, da so tudi čisto nedolžne rožice med zdravilnimi rastlinami. Kdo bi si mislil, da navadna pomladanska trobentica prednjači kar v treh različnih škatljicah. Prvič je razstavljeno samo cvetje, drugič posušeni listi, tretjič pa njene korenine. Kdor se spozna le količkaj v našem rastlinstvu, bo presenečen obstal pred to bogato zbirko, ki lahko nudi velikemu številu pridnih nabiralcev lep zaslužek. Zanimivo je, da so med zdravilnimi rastlinami razstavljena tudi mravljična jajca in španske muhe. V resnici nimajo opravka z rastlinstvom, vendar je praksa pokazala, da jih nabirajo le nabiralci zdravilnih zelišč in zato so tudi dohila mesto na tej razstavi.
V	posebnem oddelku razstave je pokazana tudi praktična poraba zdravilnih zelišč v gospodinjstvu. Tako je razstavljeno najboljše pralno sredstvo. To dobimo, če zmeljemo divji kostanj, koren milnice in bršljinovo listje. Ta posušeni prašek prekuhamo v vodi, ki je najbolj primerna za pranje raznih občutljivih blagov, kakor prave svi-ie, umetne svile, sploh tekstilnih izdelkov, ki so izdelani iz enotne surovine. Na razstavi so tudi vzorci štirih enotnih nemških ljudskih čajev, v katerih večinoma prevladuje robidovo listje, katerega smo lani izvozili okrog 300 vagonov. Letos
je bil izvoz mnogo manjši in je dosegel komaj 20 vagonov. Krivdo za to nosijo tisti izvozniki, ki so lani pošiljali v zamejstvo neprimerno blago, tako da letos veletvrdke niso hotele več kupovati od vseh, ampak le od nekaterih, ki se jim lani niso zamerili. Iz zelišč se da napraviti tudi najprimernejši prašek za umivanje las. Zmlete korenine koprive, pomešane z milom, so brez dvoma najboljši šampon, kar jih doslej poznamo. Ugotovljeno je namreč, da edinole izvleček iz kopriv-nih korenin pospešuje rast las. Tudi zobni prašek za domačo porabo je kaj enostaven. Zmleti je treba žajbljeve liste in poprovo meto ter pride-jati malo zmlete krede, pa je že gotov. Posebej so pokazani surogati za kavo. Mešanica iz korenin divje cikorije, sladkih koreninic, korena kompave, želoda in graška da prav okusne nadomestke za kavo. Svojevrstna je suha domača juha, ki si jo človek lahko napravi na zalogo iz posušenih zelišč. Posušiti je treba krompir, paradižnik, cve-tačo z listi in cvetjem, zeleno z listi in korenom, drobno narezan hren, žefran, mlado češminovo listje, listje mladih trobehtic in listje peteršilja, narezano čebulo in česen in jurčke ali lisičke. Iz tega se dajo napraviti prav okusne domače juhe, ki se lahko po sestavi celo spreminjajo. Razstavljena so dalje zelišča za drogerije in za lekarne tako, kakor jih je treba pripraviti, da gredo v I denar. Zanimivi so domači čaji, kakor Ajpa čaj, Naš čaj itd.
Zanimivo je, da je med gosti, ki so prihiteli doslej že na velesejem, bilo mnogo takih, ki so se zanimali za to razstavo, ki je dosegla že tudi lepe zaključke. V Kraljevino so bile prodane že večje množine brinja; velika tvrdka, ki ima velike prodajalne po vseh večjih mestih Kraljevine, pa je že prevzela zastopstvo za Alpa čaj. Na razstavi so dalje še prikazani razni izdelki, kakor sadni soki in likerji iz zelišč. Priključena je tudi razstava strokovne literature, ki jo je uredila Ljudska tiskarna, posebno zanimiva pa je razstava rastlin, ki so primerne za krmljenje ptičev. V celoti bo vsa razstava dosegla lep uspeh in koristila mnogim, ki se bavijo ali pa se hočejo baviti'z nabiranjem zdravilnih zelišč. Posebno pohvalo zasluži dejstvo, da tolmači na razstavi vsakomur vse potrebno strokovnjak za zdravilna zelišča g. Grom Jože, ki je v glavnem razstavo tudi uredil. Zdravilna zelišča so že postala za naše narodno gospodarstvo izrednega pomena in samo prav bi bilo, če bi jih skušali izkoristiti še v mnogo večji meri.
lahko starši vadili otroke v plavanju, zlasti pa bo manjši bazen dobrodošel za potrebe ljudskih in srednjih šol. Namesto telovadbe bodo lahko hodili na kopališče, kjer se bodo naučili najpotrebnejše telovadne spretnosti — plavanja.
Igrišča za otroke in odrasle.
Načrte za mestne športne naprave v Koleziji je izdelal arhitekt Marjan Tepina. Plavalne bazene je položil v smeri toka Gradaščice, na zahodni in vzhodni strani pa je predvidel igrišča za odrasle in otroke. Med obema igriščema je 93 metrov dolga pritlična stavba za blagajno kopališča, upravo in garderobe. Predvideno je, da bo kopališče lahko sprejelo istočasno do 2000 kopalcev.
Celokupna površina, katero bo zavzemal športni park v Koleziji, znaša 21.000 kv. m. Na razmeroma majhni površini je skušal arhitekt zadovoljiti potrebe onih, ki si žele samo kopanja in sončenja in potrebe športnikov, ki dajejo vsakemu kopališču potrebno sliko in razpoloženje. Za razpoloženje. Za otroke je predvidel posebno »republiko«. V vzhodnem kotu bodo imeli svoje bro-dišče (majhen bazen), v katerem se bodo kopali in škropili brez vsake nevarnosti. Krog brodišča bodo trate z gugalnicami, vrtiljaki, peščenimi jamami in podobno.
Na zahodni (viški) strani bo igrišče za odrasle, kjer bodo lahko igrali športne igre, se urili v lahki atletiki in telovadbi. Za lahkoatletske skoke je predvidel arhitekt posebne naprave in je prav, da ima ta panoga športa tudi v kopališču svoje častno mesto.
Nedavno sem čital dr. Diemova načela o gradnji športnih prostorov. Dr. Diem pravi približno takole: Ne zapirajte kopališč z ograjami, temveč pustite, da jih obdaja odprt svet z lepimi razgledi v naravo. To načelo se mi zdi posebno važno za Kolezijo, s katere vidiš na severozahodni strani krasno silhueto Kamniških planin, na vzhodni pa Ljubljanski grad s' sončnimi gozdovi in travniki. Ko sem arhitekta vprašal, kako
Model novega mestnega kopališča v Koleziji. Levo Gradaščica, zgoraj igrišče za odrasle, v sredini veliki in mali plavalni bazen, spodaj brodišče in igrišče za otroke.
Tvoja lastna sodba
Čeprav so si ljudje tako različni, vendar nihče radi tega ni opravičen, da bi njegov srd planil čez bregove in kakor hudournik vse podrl. človek krepkega značaja bo tedaj, ko čuti vihar v svoji duši, stisnil zobe in pesti, da zaduši ta vihar. Nikdar nihče ni opravičen reči: »Saj nisem mogel drugače«. S tem bi le pokazal, da ne obvlada samega sebe. še tako divjega konja ukroti trda pest.
Človek, ki v jezi izbruhne, nekako svoje človeško dostojanstvo zataji. Ko bi mogel samega sebe opazovati, kadar ie v navalu srdite jeze, kako bi se obsodil! Nelci grški modrijan je hotel svojim učencem dopovedati, kako nespameten je človek, ko je jezen. Pokazal jhu je nekega pijanca, ki je vtikal ključ v vrata, pa ni uspel. Pograiiila ga je jeza, začel je škr-tati z zobmi, pene so mu silile iz ust, brcal je v vrata, do jih je razbil.
Jeza človeka spravi čisto s tira. Jezen človek vse reče, bližnjega obklada z vsakovrstnimi priimki, obrekuje ga, izda celo skrivnosti, ki bi bile morale ostati zares tajne; kar je slovesno obljubil, ne drži več. Kakšen pa je njegov obrazi? Ves iznačen razbesneli zveri podoben. Toda, ko se poleže srd, ko se umiri in človek tako rekoč spel pride k sebi, kako mu je žal dejanj, ki jih je storil v jezi! Kako sem bil nespameten, pravi, ko gleda razbite črepinje krog sebe. Kolikokrat se mora ponižati in prositi za odpuščanje! Koliko volje je treba za to! Ali bi ne bilo stokrat bolje, da bi bil prej porabil to energijo volje in zadušil v sebi vihar, da bi se ne bil razdivjal? Zares škoda, da človek ne more tako od strani opazovati samega sebe, ko je razkačen!
Morda se potolažiš, da se tako hudo nikdar ne jeziš. Mogoče, toda koliko ti manjka! Praviš, da si včasi dobre, včasi slabe volje. »Danes je nasajen«, pravijo drugi, »danes ni nič z njim«. Slabo spričevalo je to o tebi. Drugič si spet tako dobre volje, da je tudi čez mero. Pa te piči kaj in spet je kakor pred nevjhto, da se ti nihče približati ne mara, ker se boji', da ne bi treščilo vanj. Bolj si spremenljiv ko vreme. Kakšno bo vreme, vsaj za nekaj ur naprej, precej zanesljivo vremenik pokaže. Kakšne vojje pa boš ti, za to ni nobene priprave. Ali ni poniževalno zate, da neprestano piivka v tebi, zdaj v eno, zdaj v drugo stran? Ali je to umerjen značaj? Ali se morejo zanesti nate? Prav v neprijetnih stvareh mora človek ohraniti ravnotežje, potem je zares junak. Ob močni volji pa se jeza razbije kakor razpenjeni valovi ob trdih skalnatih pečinah.
misli mestna občina kopališče ograditi, mi je odgovoril, da je poskrbljeno, da ne bo na zahodni in vzhodni strani visokih ograj. V kopališču, kjer bodo gostom na razpolago tudi zelena igrišča in kjer bodo odprti lepi razgledi v ljubljansko okolico, se bo ljubljanska mladina gotovo dobro počutila. Blagor otrokom, ki bodo deležni več sonca in zdravja kot ga je užila starejša generacija!
Pred lahkoatletskim trobojem
Med Planinci v^dno več bolnikov
V zvezi s sobotnim in nedeljskim trobojem med atleti Hermesa, li rije in Planine, nas je danes obiskal načelnik Planincev g. Mevlja, ki je med drugim povedal, da bo njegovo moštvo nastopilo precej okrnjeno. Mavsar, ki ima poškodovano ramo, leži v bolnišnici v Florenci, prav tako pa so bolni tudi sprinter Bratovž, srednjeprogaš Potočnik in Gunde. Po vsem sodimo, da bodo morali zdravi Planinci napeti vse moči, če bodo kljub temu hoteli priboriti svojemu klubu naslov prvaka in si osvojiti pokal Slov. lahkoatletske zveze.
Letošnji troboj najboljših ljubljanskih atletskih klubov bo v soboto in nedeljo popoldne s pri-četkom obakrat ob 15.30. Tekmovali bodo na Stadionu ob Tyrševi cesti. Vstopnina 1 in 2 liri. •
Zbor slovenskih lahkoatlelskih sodnikov (službeno). Za troboj Hermes-Ilirija-Planina, ki ga priredi SLAZ v izvedbi ZSK Hermesa v soboto, 11. in nedeljo. 12. t. m. na Stadionu, je določen tale sodniški zbor: Vrhov. 6odnik: geom. Cerne, nam.: Slamič; vodja tekmovanja: dr. Nagy, pomočnik: dr. Žebot; 6tarter inž. Griinfeld, nam.: Vidic; sodniki na cilju: Cuderman, Trtnik, Vahter; časome-rilci: dr. Kuhelj, Gorjanc, Pevalek, Vidic, Fine, prof. Cernetič, Slamič, Šoukal, Windisch, sodniki za mete: Hvale, Banko, Stepišnik, Smodiš- sodniki za 6koke: Polak, Hafner, Rozman. — Gg. sodniki naj se zgiase vodji tekmovanja četrt ure pred pri-četkom. Cas pričetka bomo objavili naknadno. — Tajnik.
SK Planina: zaradi troboja bo v petek ob 16 sestanek vseh atletov na Stadionu.
SK Slavija: igralce pozivamo, da se udeleže sestanka v petek ob 19 zaradi nedeljske prvenstvene tekme s SK Vičem.
Delo Narodne Galerije v preteklem letu
V sredo popoldne 6e je v prostorih Narodnega doma vršil občni zbor Narodne Galerije, ki ga je otvoril in vodil predsednik dr. Fr. Windischer. Uvodoma je jiozdravil vse navzoče člane ter posebno še zastopnika Akademije znanosti in umetnosti pisatelja r. S. Finžgarja, na kar je omenjal zgodovinsko spremembo v našem političnem življenju ter podčrtal kulturno avtonomijo Ljubljanske pokrajine ter nje pomen za slovensko umetnost: »Kraljevi ukaz priznava Ljubljanski pokrajini svojstveno omiko, ki so jo ustvarili Slovenci v stoletjih, in zagotavlja obenem njen nadaljni razvoj. Nam Slovencem je po teh načelih omogočeno tekmovanje z drugimi narodi pri ustvarjanju kulturnih vrednot. Naša likovna umetnost ima široko odprt 6vet ter v okrilju 6taroslavne italijanske umetnosti obilne pobude in vzpodbude. Naši umetniki 60 že pred vojsko radi in često potovali v italijanska kulturna središča, v obstoječih razmerah ima naš pomladek olajšane prilike za oglede, študij in šolanje. Nato omenja obisk Visokega Komisarja v Narodni galeriji ter njegovi naklonjenosti Galeriji, ko je iz vsote, ki jo je namenil Duce slovenskim umetnikom, dodelil 25.000 lir Narodni galeriji za nakup umetnin v sporazumu z g. arh. prof. F. Francom. Posebno je omenil obisk Eksc. ministra prosvete G. Bottaia ter drugih visokih italijanskih gostov, ki jim je zbirke razlagal prof. dr. F. Mesesnel. Nato je prešel na gmotne razmere, ki niso sijajne, ter le v mali meri omogočavajo nakup novih umetnin, kajti bremena za vzdrževanje poslopja, slik in popravil itd. so ogromna, saj smo zadnje čase preživljali v djhu vo;ne pisihoze. Umetniki pa so kljub temu veliko ustvarjali ter ie bilo ves čas mnogo razstav. Razveseljivo je, da tudi naše občinstvo rado poseča razstave ter se ie v tem pogledu veliko izboljšalo. Razmere sicer le niso idealne, toda resnici na
ljubo je treba povedati, da 6o domače umetnine prav častno zastopane v naših hišah in domovih. Po tem življenju v razstavah po paviljonih in trgovskih galerijah, je omenjal predsednik organizacijski položaj naših umetnikov ter tudi več solidarnosti in prijateljskega sodelovanja med posameznimi skupinami je videti kakor nekoč. Imenoma navaja umetniške družbe v Ljubljani ter jjodčrtava ustanovitev Umetniškega sveta, ki naj razsoja o umetniškem nivoju razstav v Jakopičevem paviljonu. Narodna galerija je 6talno v dobrih odnosih z umetniki, kar je važno za ustanovo. Zahvalil je 6e časopisju za pozorno6t, ki jo posvečajo umetniškim razstavam, še posebej z veseljem pozdravil izhajanje Umetnosti. Končal pa je svoj govor z apelom- »Jasno je, da je v današnjih skrbi polnih ča6ih prizadevanje naših slovenskih umetnikov zelo težavno. Prav zategadelj je pa tembolj potrebno, da obdaja etvarilno delo 6loven6kih umetnikov ter naših kulturnih ustanov iskrena ljubezen našega naroda. Prav sredi nevšeč-nega ča6a je naša velika nacionalna dolžnost, da imamo dobro srce in odprto roko za potrebe likovne umetnosti ter da vsak po svojih močeh podpiramo naše živeče umetnike. Pomagajmo jim nositi pezo bridkih časov V6e do vedrejše bodočnosti. Postala je že moj ceterum censeo o|x>zori-tev, da brez lastnih likovnih umetnikov ni domače likovne umetnosti, o katere obstoju, potrebi in razvoju 6mo vsi složni. Ne bomo klonili i duhom, z nezlomljivo voljo stoiimo vse, kar je v naših prizadevnih močeh, da si ohranimo svojo kulturo in raven svoje likovne umetnosti. Naša bela Ljubljana je bila vedno na glasu kot naše kulturno središče. S ponosom smemo reči, da je Ljubljana vsa prizadevna, da piotrdi in upraviči 6voj ponosni sloves tudi v časih najtrše preizkušnje. Imenitne zpradhe dovršujejo v Ljubljani, tako Vseučiliško knjižnico,
Moderno galerijo, mestne tržnice, ogromni stanovanjski blok Pokojninskega zavoda ob sočasnem spoju Šubičeve ulice z mestom. Znamenito je polepšano naše me6to z novimi nasadi in napravami na Ljubljanskem gradu ter v čudovito lepem Tivolskem parku. Naše kulturno življenje gre nezlom-ljeno dalje, naši pesniki m pisatelji, naši učenjaki, naši arhitekti in graditelji, naši muziki, naša opera in naša drama ter z njimi V6emi naši likovni umetniki hvalevredno in moško vztrajajo. In tako naj ostane vse do mirnih časov, do katerih se prebijemo s slovensko potrpežljivostjo mi vsi ves čas v živi zavesti o potrebi čim pojx>lnejše dejanstvene nairodne solidarnosti in tvorne ljubezni do V6eh plasti in 6lojev ter do V6eh naših slovenskih dobrin«.
Nato je tajnik Narodne galerije prof. Saša Šantel podal svoje poročilo, iz katerega se je videlo podrobno delo te važne narodne institucije. Samostojne razstave v 6vojih prostorih ni Galerija nobene priredila v tem letu, pač pa so se vrstile razstave za razstavo v Jakopičevem paviljonu, ki ga upravlja Narodna Galerija. Da bi bile vse razstave na umetniškem nivoju, se je letos ustanovil Umetniški svet, ki naj odloča, kdo ima legitimacijo za razstavljanje del v tem reprezentativnem razstavnem prostoru. V Galeriji 6ami je bilo važno to, da so bile slike v dneh 6. do 8. aprila umaknjene v zaklonišča, 14. pa so bile že zopet razo-bešene. Za stalno 60 bile izločene 6like Petkovška (Dama, Počitek, Kuhinja), ker jih je zahteval lastnik nazaj. Tudi mestna občina je vzela nazaj slike, ki jih je dala Galeriji samo v shrambo. Galerija se je povečala za naslednja dela- 1. z darili: Jakopič: Sončni breg, Breza (dar Milke Juvanči-čeve). Franc Kralj: Kralj Matjaž, 40 risb (dar Mare Kraljeve), Javlenskij: Tihožitje (dr. Perl), Slerle: Ženski portret (dr. I. Robida), Fr. Klemen-čič: Zvezek risb iz 1. 1894 (Božo Rrfič). 2. z nakupi: F. Ooršp: Dr Matija Murko. [van Grohar: Ribiška barka, St. Kregar: V ateljeju (tuš), Hen-
rika Langus: Dekle z grozdjem, Dekle s slamnikom, Leopold Layer- Rojstvo, Miha Maleš: Maj (40 giafikj, Nikolaj Omersa: Železniki (tuš), Marij Pregelj: Interie (tuš), Mira Pregelj: 20 linorezov, Ivan Sajovic: Gostilniški vrt (tuš), Maksim Sedej: Grafika, Janez Subic: Zbirke risb, Jurij Šubic: Zbirke risb, Jožef Tominec: Moški portret, Ženski portret, Ivan Vavpotič: Pariški noeturno, Janez Wolf: Sv. Marjeta. 3. v varstvo pa je sprejeta slika Valentina Metzingerja: Sv. Valburga.
Obi6k je bil razmeroma dober (6.410 oseb). Obiskalo je Galerijo mnogo izletnikov in šol iz vseh krajev bivše Jugoslavije, jxj zgodovinskem prelomu pa tudi izredno mnogo visokih italijanskih državnikov in odličnikov. — Galerija ima v programu prireditev razbtave enega naših najboljših baročnih slikarjev Fr. Berganta, ki jo pripravlja odvetnik Marjan Marolt. — Dalje je govoril tajnik o nakupu umetnin iz volila Ducejevega, kar pa še ni realizirano. Tudi je govoril o načinu zaščite umetnin v primeru vojne nevarnosti ter postopku, kako se je postopalo ob priliki zadnje vojne nevarnosti. Po navedbi novih članov se je tajnik spominjal umrlih ustanovnih članov ministra dr. Korošca in ministra dr. Hribarja ter umrlih slikarjev Henrike Šantel in Rajka Peruška v Ameriki, dveh slikarjev, katerih dela vise v Galeriji.
Nato je blagajnik g. ravnatelj Pretnar podal blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo prejemkov v prejšnjem letu z vsemi dohodki 180.192 din, izdatkov pa 222.766 din, ter je Galerija morala deficit plačati iz 6voje rezerve, v kateri ima sedaj samo še okrog 3.550 lir. Kakor je videti, je Galerija v gmotni stiski ter je zato potrebno največje sodelovanje vseh s to predsta-viteljico sloven. likovnega zaklada preteklih let.
Po poročilu revizorja g. Vesela je bilo delovanje občnega zbora odobreno. Po izvolitvi novega odbora, ki je ostal v stari zasedbi s pred^edni-kom dr. Windischerjem, je bil občni zbor zaključen.
fižoli*te novice,
Koledar
Petek, 10. oktobra: Franc Borgia, spoznavalec; Janez Leonard, spoznavalec in ustanovitelj reda
Sobota, U. oktobra: Marijino materinstvo; Tarak, mučenec; Prob, mučenec.
Osebne novice
= Promocija. V soboto ob 12 bosta promo-virana za doktorja prava na univerzi v Ljubljani ga. Ljuba Prenner, slovenska pisateljica in advokatska pripravnica iz Slovenjgradca in Marino
Golouh iz Treta. Cestitamol *
—	V notici »Jesenska sezona v Jakopičevem paviljonu« je bilo izpuščeno med umetniki, ki razstavljajo svoje kolekcije ime Ivan Kos. — Mesto Mirko Pregelj naj 6toji pravilno Mira Pregelj.
—	Višji trgovski tečaj v Ljubljani. Vpisovanje še ta teden. Informacij? daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 1?.
Otvoritev razstave kluba »Lade«
V sredo popoldne ob 6 je bila otvoritev razsfave kluba »Lade«, ki začenja jesensko sezono v Jakopičevem paviljonu. V paviljonu so se zbrali predstavniki slovenskega kulturnega življenja in ustanov ter številni umetniki ter ljubitelji umetnosti, predstavnike drž. oblasti pa je predstavljal zastopnik Eksc. Visokega Komisarja. Njega je tudi najprej pozdravil predsednik »Lade« g. Ivan Vavpotič, ki )e v italijanščini povedal, da je klub »Lada« razstavljal prav v dneh vojnega izbruha. S to razstavo pa hočejo 6edaj člani kluba »Lade« pokazati 6voje delo in svoja prizadevanja.
Potem pa je slovensko nadaljeval, da prihajajo 6edaj kot tretji, da se predstavijo kot »grupa, ki se ne peha za navideznimi prvenstvi, ekstremniml gesli, tujimi vzori, marveč kot skupina skromnih delavcev na tej njivi božji, ki ji pravimo umetnost«. Druži da jih »iskrenost hotenja, jasnost izraza, vztrajnost in poštenost v delu, tista poštenost, ki io zlonamerni kritiki zmerjajo s solidnostjo«. Nadaljeval pa je programafič-no: »Klanjamo 6e pobožno pred geniji velikanov, odklanjamo pa tuja očala ter revialne vzorce in recepte. V kolikor se pa naslanjamo, se naslanjamo le na lastno notranje in vnanje gledanje, tedaj na lastno srce in oko. Svetli vzor pa nam je naša domača tradicija. Oplaja nas z neizčrpnim bogastvom gotskih Iresk, del naših velikih barokistov,
umotvorov naših klasikov in romanlikov od Lan-gusa, tako zelo vašega kot našega Tominca, Wol-fa, Slroja, do krasnih bratov Subicev, velikega Groharja ter Ferda Vesela, našega nestorja in ustanovitelja >Lade«, Kakor se vidi, je s tem govorom predstavil c-vojo skupino italijanskim predstavnikom oblasti ter zato v italijanščini zaključil: »Sprejmite to skromno razstavo kot majhen prispevek k spoznavanju zmoglivosti in naporov doslej še neznanih vam slov. uemtnikov«. Nato je zastopnik Eksc. Vis. Komisarja otvoril razstavo, kjer vise slike stirinajstorice umetnikov od najstarejših do najmlajših umetniških struj. 82 del so razstavili naslednji slikarji: Tine Gorjup (141 Ivan Kos (8), Elda Piščanec (5),.Mira Pregelj (2), Bara Remec (6), Albert Sirk (3), Hinko Smrekar (1), Avgusta Šantel (5), Saša šantel (8), Bruno Vavpotič (7), Ivan Vavpotič (14), ter kiparja: Dana Pajnič (4) in Ivan Zajec (1). Del medafjerja St. Dremelja, ki 60 navedena v programu, nismo videli.
Tako fa razstava kaže veliko pomlajenje starejših slikarjev, kakor sta na pr. Vavpotič (Rumeni šopek) in Saše Šantla (Metliška kmetija, Tihožitje itd.), predvsem pa osvajajo mlajši kakor n. pr. Tine Gorjup, Bara Remec, Mina Pregelj, Bruno Vavpotič itd.
Razstava je vredna, da si jo ogleda vsak ljubitelj slovenske umetnosti.
Ljubljana
EIAR-Radio Ljubljana
Parliamo 1,italiano!
Schems della XVIIflezione che verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben venerdi il 10 ot-tobre 1941-XIX, ore 19 00.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slerle pouku italijanščine po radhti Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19.00 uri zvečer.
Parliamo 1'italiano!
Camera da affittare.
—	Buon giorno, signora; ho lefto nel giornaie che avete una camera emmobigliata da affittare.
—	Si signore, & una bella camera che d& su un gia rdino ed £ volta a sud; c' e molto sole la mattina e il dopopranzo.
—	Posso vedere la camera?
—	Certnmente. signore. Favorite. Ecco qui. Vedete oom' e spaziosa e bene ammohigliata; proprio nulla ci manca: c' e il letio, un casset-tone, un armadio, un tavolino da notte, una tavola con due poltrone. Vj piace?
—	Si, e bella; mi piace. £ anehe pulita, spero.
—	Oh, signore, pulitissima! Molte persone hanno gia abitato ^111 e nessuno ha mai avuto a lagnarsi della pulizja.
—	Vj čredo volentieri. E quando costa que-sta camera?
—	Non costa caro; solo cento sessanta mensili.
—	Non potete far una riduzione?
—	Quanto tempo avete intenzione di rima-nere?
—	Ma. un anno, due anni... IIo qui, :n citta. un pošto stabile.
—	Allora si, in vista della lunga perma-nenza posso fare anehe una piccola riduzione.
—	Sta bpne. E date Voi anehe la colazione?
—	Se non fate colazione troppo presto, si.
—	Io non mi alzo mai prima delle sette.
—	In questo caso potete avere anehe la colazione.
—	E in che cosa consiste la colazione?
•— In una tazza di caffe o latte, con pane.
—	E che prezzo mi fate per la colazione?
—	Una lira cinquanta, signore.
—	Va bene. Quanrlo č libera la camera?
—	Ouesta sera, ogei, subito, quando volete.
—	Benissimo; arrivederci dunque stasera alle ottn, Fcco intanto il mio biglietfo rli visita.
—	Va benissimo. A riveder Vi, signore.
Eserriz?.
f. Coniugate prima al presenle, poj all'im-perfetto le seguenti frasi: Fare una passeg-giata — Dare unVicciata al giornaie. — Dire sempre che stare poco bene. — Non dire nč di si ne di no. — Non riprodurre mai i diseorsi altrui. — lo tenere la corrispondenza. — Venire a verlere i parenti.
2. Traducete: Pozimi (d'invemo) sem vstajal ob sedmih in poleti (d'estate) ob šestih. Ali so okna Vae sobe gledala na ulico sli na dvorišče? — Eno je gledalo na ulico in drugo do trg. — Stric se je vrnil davi. — Bil je velik optimist (ottimista); vse je videl rožnato (colnr di rosa) — Nasvetoval sem (consigliare) bratu, naj (di z ne.ioločnikom) ostane še nekaj (al-cuni. qualche) dni. — Na postajo sta šla po (a prendrre) hčerko. — Kdaj zajirkujete? — Jutri zajtrkujem že ob šestih. — Kdo je stanoval (stare) v (a) drugem nadstropju (piano)? — Ne vem. — Ali veste, kdaj pride vlak? — Ob šestih. če se ne motim: toda rajši (pinttosto) poglejte (consultare) vozni red (1'orario). — Nekomu (nd uno), ki odhaja, pravimo: srečno pot (buon viaggio) in »rečen povratek (felire ritorno)! — O nikomer ni slabo govoril (pnrlnr male, »parlnre). — Muca je predla (fare le fusa) od (da) za.lovoljetva (contentczza).
1 Maščobe za mesec oktober bodo ljubljanski trgovci dobili od sobote 11. t. m. dalje pri vele-tigovcih, kjer so ta mesec že dobili milo in sladkor. Dobili booo presno maslo in olje, ki ju bodo prodajali tako, da bodo dajali na odrezke za mast po 200 gr presnega masla, na odrezke za olje in tudi na odrezke za slanino pa po 1 del olja, torej skupaj 2 del olja na vsako živilsko nakaznico.
1 Žrebanje nagrad na velesejmu 6e nadaljuje v paviljonu Narodnega zavoda za zavarovanje, ki je poklonil za vsak dan, dokler bo trajal ljubljanski velesejem, po eno nagrado. Včeraj je bila izžrebana peta nagrada. Izžrebana je bila izkaznica št. 4203 na ime Antona Sedeja, ki prebiva v Ko-menskega ulici št. 20. Srečni izžrebanec je vabljen, naj se oglasi na uradu Narodnega zavoda za zavarovanje v Ljubljani, kjer bo prejel svojo nagrado.
1 Osmina po pokojni gospej Josipini Zipkin bo v petek 10. t. m. ob 7 v župni cerkvi 6V. Petra. Vsi znanci, ki bivajo v Ljubljani, se vljudno vabijo k osmini. Z molitvijo in dobrimi deli 6e 6po-minjajmo blage pokojnice.
I Večerni trgovski tečaj. Vpisovanje še ta teden, šolnina nizka. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15.
1 Ljudska knjižnica, ki posluje na Miklošičevi cesti št. 7, I. nadstropje ima uradne ure od 9,—12. in od 15.—18. Dopoldan in popoldan je torej na razpolago vsem onim, ki si žele preskrbeti za večerne ure, dobro čtivo. Knjižnica se je zadnje čase zelo izpopolnila tako s slovenskimi, italijanskimi in nemškimi knjigami. Šteje 19.000 zvezkov. Imeniki in katalogi so na razpolago. Knjižnica izposojuje tudi na deželo za daljšo dobo.
1 Mohorjani, ki so naročili Mohorjeve knjige pri Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7. se vljudno naprošajo, da pošljojo po prvo knjigo »Gospod Hudournik«.
1 Ljubljanski kvartet bo nastopil drevi na svojem koncertu v veliki Filharmonični dvorani v naslednji sestavi: primarij kvarteta je prof. Leon Pfeifer, ki je kvartetov član od nje-
fovega začetka, ki je začel s svojim delom v omorni šoli prof. Jana Šlaisa na ljubljanskem konservatoriju. Pfeifer je gojenec našega kon-servatorija, ki je potem dovršil še mojstrsko šolo pri češkem mojstru Kocijanu v Pragi. Mesto drugega violinista je prevzel letos Dermelj Albert, ki je prav tako izšel iz šlaisove šole na našem konservatoriju in dovršil svoje študije pri prof. Ilumlu na zagrebški akademiji, šušteršič Vinko, ki igra v kvartetu violo, je njegov član od vsega početka, prav tako kakor Pfeifer, tudi učenec prof. šlaisa. Nov je letos čelist šedlbauer Cenek, ki je dovršil praški konservatorij pri prof. Burinnu. Bil je član češke Filharmonije, češkega Noneta in soločelist praškega radijskega orkestra. Deset let je bil voditelj Glasbene Malice v Ptuju. V tej sestavi se nmn bo predstavil noroj ob ^8. uri Ljubljanski kvartet ter zaigral dela Škerjanca, Beethovna. Malipiera in Novaka, Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
1 Dar. Za konferenco Vincencijcve družbe sv. Jakoba v Ljubljani je daroval g. tovarnar in trgovec Josip Olup v spomin p. gospe Josi-pine Čuden-šelovin 100 Lir. Vincencijeva konferenca sv. Jnkoba je hvaležno sprejela ta dar.
1 Najnovejši modeli pergamentnih senčnikov pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana.
1 »Hasanaginica« je naslov igri, katero uprizori Frančiškanska prosveta v nedeljo, 12. oktobra v Frančiškanski dvorani. Vabimo vas, da se te prve predstave v novi sezoni udeležite v čim večjem številu. Vstopnice si preskrbite že v pred-prodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica.
1 Telefonskim naročnikom. Vljudno opo/arjamo vse telefonske naročnike, da poteče dne 15 oktobra rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. Telefon, za katerega naročnina ni poravnana v predpisanem roku, pošta na dan 16, oktobra izključi začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa mora naročrk plačati po predpisih telefonskega pravilnika poleg redne naročnine še 38 lir. Položnice je pošta poslala pravočasno vsem naročnikom; eventualne reklamacije naj se pa naslovijo pošti Ljubljana 1, telelon 43-07. Upravnik pošle Ljubljana 1.
1 Na II. dekliški meščanski šoli v Sp. Šiški bomo imeli začetno službo božjo v ponedeljek 13. t. m. ob 8. Učenke se zberet« pravočasno v cerkvi. Ostala navodila dobite po sv. maši.
1 Predstava danes zaradi koncerta samo ob 16. — Kino Matica.
Gledališče
Drama: Petek, 10. okt.: zaprto; Sobota, 11. okt.: »Hamlet«. Izven. Začetek: 17.30. Konec: 21. — Nedelja, 12. okt.: »Dva bregova«. Izven. Začetek 18.15 Konec: 20.30.
Opera: Petek. 10. oktobra: zaprto. — Sobota, 11 oktobra: »Netopir«. Izven. Začetek: 18.15. Konec: 21. — Nedelja, 12. okt.: »Aida«. Izven. Začetek: 17.30. - Konec: 21.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leu6tek, Resljeva ce6ta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48.
Poizvedovanja
Na glavni poti Ljubljana-Grosuplje sem izgubila denarnico z večio vsoto denarja, ključi itd. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na upravo »blovenca«.
Polhove kože kupuj.
L. ROT, krznarstvo
LJUBLJANA, Mestni trg 5
Iz Trsta
»U piccolo Marate — druga premiera tržaške opere. V soboto 4. t. m. zvečer je dala tržaška opera svojo drugo premiero v letošnji jesenski sezoni. Uprizorila je Mascagnijevo ojjero »II piccolo Marat«, delo, ki je po 20 letih vnovič prišlo na deske Verdijevega opernega gledališča v Tretu. Vsebina je vzeta iz lranco6ke revolucije, godba pa ima V6e odlike Ma6cagnijeve glasbe — globoko občutena lirika z močnimi dramatskimi efekti, kakor jo pri nas poznamo iz »Cavallerie rusticane«. Delo je naštudiral maestro Anton Sabino. Odlikoval 6e je zlasti famozni basist Lucian Donaggio v vlogi Orca. Ugajal je nadalje mladi tenor Renato Gigli, ki še veliko obeta, zelo dobra je bila so-pranistinja Eliza Gatti Porcinai kot Mariella, k umetniško dovršeni stvoritvi so pa doprinesli tudi vsi ostali nastopajoči, zlasti še orkester in zbori. Kakor pri premieri Othella je bilo gledališče tudi v soboto razprodano ter razpoloženje občinstva izvrstno. Glavni akterji so bili deležni prisrčnega aplavza. — V nedeljo je bila repriza Othella, v torek pa je opera ponovila Mascagnijevo delo.
Pojasnjena velika tatvina. 22. septembra zjutraj so opazili v tovarni piškotov Pastificio Trie-stino, da so ponoči obiskali skladišče tatovi ter odnesli 70 kg sirupa, 140 kg kandlranega sadja, več posod masti itd. v skupni vrednosti 6000 lir. Kriminalni oddelek kvesture je to tatvino hitro pojasnil. Prijeli so Salvatorja Menegona, ki je bil pred nekaj meseci zaposlen v tovarni kot mizar. Sicer je vse tajil, zato pa je bil zgovornejši njegov prijatelj 17 letni Karel Novšak, ki je priznal, da sta skupaj z Menegonom vdrla v skladišče ter izvršila to tatvino. Pri razpečavanju plena so jima pa pomagale še tri osebe, ki jih je policija tudi ze izsledila.
Iz Reške pokrajine
Jelšane. Letošnje leto smo imeli v Jelšanah kar dve novomašni slovesnosti. Prvo novo mašo je imel 13. julija gospod Anton Surina, doma iz Novokračin, podružnične vasi jelšanske. Drugo je pa imel gospod Ivan Bernetič, doma iz druge podružne vasi Lipa, dne 21. septembra. Obakrat so domači fantje in dekleta okrasili cerkev ter prostor pred njo z rožami, venci in slavoloki, tako da je bilo treba zares pohvaliti njihovo podjetnost in požrtvovalnost, ko so sredi največjega dela (za prvo novo mašo ob košnji, drugič pa prav ob času pospravljanja poljskih pridelkov dekleta vztrajala do polnoči in čez ter pletla vence). Za obe novi maši niso prišli ljudje le iz domače fare, ampak tudi iz sosednih, celo tja od Matulj. Posebno zato še, ker je bilo obakrat sijajno lepo vreme. Za prvo novo mašo je imel pridigo gospod iz Podgraj č. g. Simonič, drugič pa gospod iz Harij, č. g. Grlj. Tudi pevci so pri prvi kakor pri drugi slovesnosti sijajno peli ler izvrstno rešili svojo nalogo. Oba gospoda novomašnika sta dovršila svoje študije, kakor vsi reški bogoslovci v semenišču v Benetkah. Gospod Anton Surina je nastavljen sedaj za kaplana v reški župniji sv. Nikolaja ali kakor vele Rečani, na Torreti. Gospod Ivan Bernetič je pa v službi kot kaplan v Klani. Obema želimo mnogo sreče in uspeha v 6veti dušnopastirski službi.
Iz Novega mesta
Ljubljansko gledališče bo spet gostovalo.
V ponedeljek, dne 13. oktobra bo v Prosvetnem domu v Novem mestu zopet gostovala skupina igralcev ljubljanskega Narodnega gledališča. I okra t bodo igrali veseloigro »Dva ducata rdečih roz«. Režiral bo g. Jože Kovjč,
Iz Spodnje Štajerske
. ,,v celjsko okrožje po omenjeni nare Ibi šefa civilne uprave za Spodnje Štajersko spadajo zdaj te-le občine: Sv. Jurij ob južnj železnici, ki se zdaj imenuje Apderburg, Petrovče pri Ce-ju, ki se zdaj imenuje Arndorf bei Cilli, Dobrna, Dob je, kj se zdaj imenuje Barental, ško-tja vas, Jelše, ki se zdaj imenuje Erlachstein namesto dosedanje občine Šmarje pri Jelšah, Vransko, ki se zdaj imenuje Franz, Braslovče, ki se zdaj imenuje Frasslau, Polzela, ki se zdaj imenuje Heilenstein, Vojnik, ki se zdaj imenuje Hochenegg, Velika Pirešica. ki se zdaj imenuje llofrain, Ljubno v Savinjski dolini, ki se zdaj imenuje Latifen, LuČe. ki se zdaj imenujejo Leutsch, Nova cerkev pri Celju je zdaj Neu-kirchen, Gornji grad je Oberburg, Sv. Jurij ob l aboru je Oppendorf, Šmartno ob Paki je Pa-ckenstein, Ponikva je Ponig!, Mozirje, ki se zdaj imenuje Prassl.erg, Šmartno v Rožni dolini se zdaj iiuenuie Rabensberg, Rečica je Rietz, Rogatec, Rogaška Slatina. Žalec, ki se zdaj imenuje Sachsenfeld, Žusem se zdaj imenuje Sus-senheim, Slivnica pri Celju je' Sclileinitz bei C1M1, šoštanj, Teharje, Laško-Rimske toplice, lorlcetrtek se imenuje \V'induehlandsberg, Velenje, ki se zdaj imenuje Wdllnn. Poleg teh spada v celjsko okrožje še občina Pragersko, imenujejo Pragwald.
Iz Srbije
Na Ubn v Srbiji je 33 Slovencev, kj imajo skupno kuhinjo, za živež jim pa skrbi tamkajšnja občina. Zal nimajo vsi zaslužka, vendar z božjo pomočjo upajo presfati. Vsem znancem in prijateljem pošiljajo iskrene pozdrave družine:
Kidričeva, Lorgerjeva in Goleževa iz Šmarja pri Jelšah, Mesaričeva iz Poličan, Korpnikovn in Sajkotova iz Slovenske Bistrice, profesor Gruntarjeva iz Maribora, Berstovškovu iz Kozjega in Močnikovo iz Celja.
Srbski sladkor za hrvatska drva. Srbska in hrvatska vlada 6te se sporazumeli, da bo Srbija dala Hrvatski na razpolago več tisoč ton svojega sladkorja v zamenjavo za hrvutska drvu.
_ _ Povišane cene monopolskim izdelkom v Srbiji. Srbska monopolska uprava je s 1. oktobrom zvišala cene vsem svojim izdelkom. Nove cene, so naslednje: zavitek Morava 11 din, Zeta 10 din, Ibnr 8.50 din, Drava 7 dinarjev. Zvišane so cene tudi vsem vrstam tobaka in cigaretnemu papirju, kakor tudi soli, ki sedaj stane 1 kg 3.50 dinarjev, finejša pa 1 kg 8 dinarjev.
Belgrajska občina pobija draginjo. Radi visokih cen po gostilnah in restavracijah je belgrajska občina sklenila odpreti \eč ljudskih restavracij, ki bodo dajale okusno kosilo za 10 dinarjev. Hrano bodo ljudje lahko odnašali tudi na svoje domove. Prvo takšno restavracijo je občina odprla dne 5. t. m. v Garašaninovi ulici. Sčasoma jih bo pa odprla še več.
Iz Hrvatske
Ustaška mladina na visoki šoli za telesno vzgojo v Italiji. Te dni je odpotovalo v Italijo 37 zastopnikov in 4 zastopnice ustaške mladine, ki bodo na akademiji »Gil« študirali telesno vzgojo in jo potem širili med ustaško mladino.
Glasbeni list ustaške mladine. Zaradi pospeševanja mladinske glasbe je vodstvo ustaške mladine pričelo izdaiati za ustaško mladino tudi glasbeni list »Prolječe«.
Obvezno izvrševanje verskih dolžnosti. Prosvetni minister je te dni spopolnil dosedanjo šolsko zakonodajo na Hrvatskem z novim predpisom, po katerem mora vsa hrvaška šolska mladina ob nedeljah in zapovedanih državnih praznikih izvrševati svoje verske dolžnosti in se udeleževati božje službe. Neizvrševanje teh dolžnosti kaznuje razrednik z ukorom in se zaznamuje v razrednici kot izostanek od celodnevnega pouka.
Pravilnik o ureditvi in poslovanju Hrvatskega bibliografskega zavoda. »Narodne novine« objavljajo pravilnik o ureditvi in poslovanju Hrvatskega bibliografskega zavoda, v katerega so spremenili bivše tiskarsko podjetje »Jugoštampa«. Po tem pravilniku Hrvatski bibliografski zavod ureja in izdaja: Hrvatsko enciklopedijo, enciklopedijo za mladino, hrvatsko bibliografijo, slovar hrvatskega književnega jezika, revijo »Hrvatska v besedi in sliki«, »Tekste in preglede«, knjige o Hrvatih in Hrvatski v tujih jezikih, »Hrvatska misel in beseda skozi stoletja«, celokupna dela hrvatskih političnih pisateljev in esejistov, slikov-nice in albume, knjige in razprave po naročilu ministrstev in drugih državnih ustanov. Zavod vodi upravitelj, ki ga imenuje prosvetni minister.
Novi hanjaluški župan prevzel posle. Novi banjaluški župan Hakijn Bešlagič je te dni prevzel posle na mestni občini.
Mišek se je popraskal za ušesi, nato je dejal:
»Najbolje bo, da se bom malo vadil in treniral s samokresom.«
Neki starejši delavec mu je dal svoj samokres, rekoč:
»Stavim za eno cigareto, da ne boš zadel tole steklenico!« in je postavil steklenico na kamen.

i * istfAtf^s^r® i
Mišek je sprejel stavo. Postavil se je narčd, začel je meriti, vendar se ni nič sprožilo, ker samokres ni bil nabit. Medtem ko so se drugi smejali, je Mišek zadegal samokres v steklenico, ki se je razletela na tisoče koscev.
»Daj mi cigareto!« je zavpil.
Drugo jutro se je Mišek vadil zadevati v cilj s puščico.
Toda razbojnik Netopir se ni niti malo zbal, kaj še! Mišek je bil dober strelec s puščicami in če bi bil razbojnik vedel, kako je točno zadeval, bi se mu pač ne upal približati.
. Ssssl In že je tičala strelica v cilju. Ta cilj pa je bil papir, kjer je bilo napisano:
»Imaš še štiri dni ca 6 a!« za podpis pa spet — slika netopirja.
»O, moj ljubi Mišek!« je zavpila Miška in je vzdrhtela.	'
Prva partija
10
Zdajci je paznik Andres spredaj zakrožil z jamščarico, kakor bi dajal znamenje. »Poglej,« pravi mirno tesar Martinek. iz stropa moli prelomljena stropnica, dolgi Adam se mora pripogniti, da bi se ne zadel s Čelom vanjo. In za njo druga, tretja, cela vrsta zlomljenih desk in tramov. V Stanku je nekaj zadrkotalo: zdaj gremo mendfc že lahko, naprej, saj ne bo padlo na nas! Čaka, da se bodo drugi ustavili in rekli: naprej ni mogoče, konec. Toda Adam se je le malo boli pri-pognil, kakor drugekrati, in stopa dalje, tesar je nagrbil široka ramena, veliki Matula za Stankom puha, češ, lezi, prijatelj, in Andresova poskakajoča lučka se čedalje bolj vrta v temo. Tudi že Stanko se mora pripogibati pod razdrtim stropom. Boji se pogledati kvišku, kako se pod ležo upogibajo tanke deske, saj se mora to porušiti in potem nas bo kamenje zasulo! In nas tudi bo; saj je tu že polno podrtin na tirnicah in kamenja. Jaz ne grem več naprej — je hotel izjaviti Stanko: toda Andresova lučka hiti zmerom enako hitro dalje, ne gre več naravnost, temveč dela ovinke in skače, pomežikne zdaj tu, zdaj tam. Adamov upognjeni hrbet in široka tesarjeva pleča bežijo zdaj hitreje, težko dihanje zidarja Matule sope Stanku zmerom bliže v hrbet. Stanko že malone dirja, predavajoč težko jamščarico iz roke v roko, rad bi si z robcem obrisal pot, ki mu teče v oči, toda zdaj ne utegne. Brž, brž, da bomo imeli ta hodnik že za seboj! Sapra, tukaj so se prelomile že pokončne deske, pogledale so iz sten kakor prelomljene treske, ves strop se je nagnil in leži samo na teh na pol podrtih opornikih. Kam nas tale Andres pelje!? Stanko bi jokal od strahu, pa mora ] naprej, se mora spotikati po kopicah kamenja, da i se ne zadene vanj s svojo razkuštrano butico Ma- '
tula, ki sopiha za njim, pripognjen kakor koštrun. In iznenada se je 6am Stanko zaletel z nosom v široka pleča tesarja Martinka. »Naprej ni več mogoče?« je rekel. »Zakaj pa ne?c pravi mirno Martinek in se suče z rameni in zadnjico med navzkrižnim lesovjem. »To bo treba popraviti.« Stanko si ne more misliti, kako bi se moglo to kdaj urediti: z obeh strani molijo zlomljene deske in tramovi ven, strop je podrt in leži z vso težo na pokajočih kolih. Saj ne pridemo več od tod ven, čuti z grozo Stanko, tole mora pasti na nas vsak trenutek! In krči glavo med ramena, po hrbtu mu curlja pot, noge mu tako čudno slabijo
Zdaj se ta lučka ustavlja in daje znamenje; pes Andres čaka na vse druge. »Torej kaj? Ste vsi tukaj?« No. kaj bo? Tamle sedi na prevrnje-nem vozičku inženir Hansen in si podpira glavo z dlanmi. Andres šteje z očmi svoje može in pravi suho: »Za menoj!« In koraka k inženirju Han-senu, udari s petami skupaj, v levi roki drži jamščarico, z desnico pa po vojaško salutira. »Srečno!« javlja službeno.
Hans je dvignil-glavo, od premogovega prahu umazani nos se mu poti in sveti, na čelu pod usnjato čepico ima bulo, kakor da se je kje pretepal.
»Javlja se paznik Andres in njegovo moštvo. Kopač Adam, kopač Suhanek, tesar Martinek, pomožni kopač Falta, zidar Matula in vozač Pulpan.«
Hans je vstal in dvignil roko k čepici. »Gut. Gut.« Stanko se vzravna kakor vojak, očka Suhanek niti ne mrkne, orjak Martinek v zadregi polaga svoje tace na šive hlač, Pepek pa boči prsi in 6e pačK Samo Adam gleda nekam v kot in Matula požira s krvavimi očmi strumnega Andresa. Gospod Hansen bi rad nekaj povedal, pa revež ne zna češki. Zato se samo smehlja, kima z
glavo in ponavlja svoj gut. >No, kajpak, gut,« pravi očka Suhanek, in vsi kimajo i glavo. Hans je fant od fare, imajo ga radi. Zdaj jim nekaj pripoveduje, najbrž je to po švedsko, in kaže z dolgo roko v zasuti kot, pred katerim je sedel.
»Ojej,« je ušlo Pepku.
»Bogme,« je rekel vešfaško Suhanek in počepnil. Saj to je, gleda Stanko, samo kup razvalin: prelomljeno lesovje, zasuto s kamenjem; tu-kajle moli nekaj ven kakor razcepljen podboj, s stropa visijo prelomljene stropnice.
Očka Suhanek je vstal in si zatezal jermen pri hlačah. »Jaz bom tja pogledal, gospod inženir,« je dejal. »Jaz 6e v Kristini že spoznam.«
Gospod Hansen ga sicer ne razume, ve pa bržkone, za kaj gre; nekaj govori in ga s prstom trka po rami. »No, kajpak,« se pripravlja Suhanek, »bom že pazil. Kladivo, fantje! Potrkal bom tistim trem.«
Stanku postaja jasno, da je tole bržkone tisti nesrečni rov. Stari gospod zgoraj je rekel, da človek lahko leze tod prav do konca. Ampak zdaj se je menda že čisto vse podrlo, in ni mogoče nič početi. Medtem čepi očka Suhanek na vseh štirih in vtika golo glavico v razpoko pod dvema za-klinjenima okroglima tramoma. »Ampak seveda,« mrmra, »bo že šlo.« Že je v tej luknji do zadnjice, zmigne s sehoj, in pred strmeči m Stankom izginejo dedovi škornji med to kolobocijo zlomljenega lesovja.
Falta Pepek si slači suknjič in srajco in ju viže na prevrnjeni voziček. Ostro je zasmrdelo po njegovem potu. Stanko si ne more misliti, kaj in kako bodo prav za prav tukaj delali. Zdaj samo ogledujejo to opustošenje; in tako se tlačijo, da se že ne morejo več gibati. Tesar Martinek razumno gloda zamazanega Hansena.
»Gospod inženir,« pravi počasi in kaže z debelim palcem čez ramo, »midva z Matulo bi lahko medtem podstavila tistile tram, kajne.« Gospod
Hansen kima, torej vidiš, vse razume. Martinek si slači suknjič in si pod vratom odpenja srajco, pa ima za to predebele prste; in pri tem se ozira kvišku na prelomljene stropnike. »Poglej, to Je moč,« se čudi kakor deček iu mora seči z dlanjo na strop. »To je moč, ljudje,« se čudi in se srečno smehlja. »Tak pojdi, Matula, bova gradila.« Matula se je težko odtrgal od opazovanja psa Andresa in se' opotokel za tesarjem. Medtem stoji paznik Andres še zmeraj mirno zraven gospoda Hansena in Čaka menda na povelje. Adam si vleče srajco čez glavo, Pepek si je že pljunil v roke in vleče kamenje iz kupa razvalin. — »Počakaj,« godrnja Adam in skuša pomagati.
Andres se nenadno jezno obrne k Stanku. »In vi ste prišli sem samo zijala prodajat, kajne? Odnašajte tole kamenje!«
»Kam?« vpraša v zadregi Stanko.
Paznik je siknil od nepotrpežljivosti. »Pojdite vendar!« je zalajal in ga peljal kakih trideset korakov daljo, »Tukaj. In lepo na kup, razumete? Premog posebej, drugo pa sem!«
Stanko je sipko! suknjič in začni nositi kamenje, ves vznojen. Kakor suženj, si je mislil. In temu se pravi reševanje človeških življenji
VIII.
Že ga boli v križu in roke ima ranjene od kamenja; med pleči mu curlja potoček potu, pot ga ščiplje v oči, ščegeta na nosnicah in žge v ustih. Pil bi. pil, da bi kar rezgetal. Že davno je vrgel prepoteno srajco s sebe, in zdaj se mu lepijo hlače no suho zadnjico; gotovo se mu bo napravil volk, ko tako bega ves spoten s temi izbirki. Ali mar gospod Hansen ne vidi, kako garam? ln potem pride še pes Andres, brcne v to kamenje in rjove: »Tole naj bo sklaclanica? To je kup gnoja! Lepo meter na meter, da bo imelo ravne ogle —«.
Premogohop Št. Jani
išče
mlajšega rudarskega In-Ženiera s prakso na premogu, dva rudarska paznika
z rudarsko šolo in prakso, nadalie korespondenta samostojnega in perfektnega v italijanskem jeziku, za čimprejšnji nastop.
Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na: Premogokop And. Jakil d. d., Krmelj.
AU veste lote!
Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri Iskanfn službe vsaka beseda oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih L&60. Davek ae računa posebej. Male'oglase |e treba
L 0.30, pri ženitovanisklh oglasih pa je beseda po plačati takoj pri naročilu.
j Službe B
Dobe:
Dober mehanik
za pisalne ln računske stroje se takoj sprejme. Ponudbe pod šifro: »Mehanik« štev. 11832 upravi »Slovenca«.	b
g PhKire"|
Vpisovanje v učne tečaje
za privatlste bo do 15. oktobra dnevno od 14. do 16. ure na šmartinski cesti 10, priti., levo.	u
Knjige vseh strok
antične vrednosti, po zelo ugodni ceni prodam. Vodje univerzitetnih Institucij tn blblloflll vabljeni. Ogled vsak dan ljeno. Fantlnl, mehanik, 0<j 15 <j0 js v Kolodvor-Celovška cesta 42.	| skl ulici 25.	1
Prodam par koles
moških ln ženskih - 700 lir - eno športno ln rab-
Kmetovalci na Barju!
Za prihodnje leto želimo pri Vas zasejati najmanj
1000 hektarov
s sončnicami za izdelavo jedilnega olja.
Dajemo prednost travnikom in pašnikom, ki so varni pred dalje časa trajajočo poplavo.
Vsa potrebna navodila za sejanje in seme boste dobili pri nas. Na željo bomo preskrbeli tudi umetna gnojila. Jamčimo za odkupno ceno, ki Vam bo zagotovila lepo donosnost. Kdor se bo že letos odzval, bo imel tudi v prihodnjih letih prednost, kajti sončnice bomo Stalno gojili.
Vsaka večja vas bo imela po enega kmetovalca kot našega poverjenika.
Ker je za ledino potrebno jesensko oranje, prosimo, da se interesenti takoj javijo poverjeniku ali pa z dopisnico tovarni olja
Hrovat & Komp.. Ljubljana
(Palača Ljubljanske kreditne banke) III. nadstropje
E2HS
Balone in hrastove sode
vseh velikosti — kupuje tvrdka B. Jeras in drug, Ljubljana, Tyrševa c. 83.
Voziček
na štiri kolesa, nosilnost do 500 kg, kupi Ign. Vok,
Tavčarjeva 7.	k

Hiše, parcele
prodaja v raznih delih mesta najugodneje ln naj-kulaptneje realltetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica št. 10, telefon 35—64.	p
Mlin in žago
kupim ob stalni vodi ali hišo v Ljubljani za gotovino. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11825. k
Pohištvo
Pohištvo
dobro ohranjeno in čisto, ter druge gospodinjske
stvari, ugodno naprodaj. Ogleda se vsak dan od 10. do 12. ure, Vrhovče-va ulica 12, visoko pritličje, levo (pri Taboru). Prodaja se vrši v sredo, 15. oktobra ves dan. š

^Prein^
suha drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva B
telefon 20 59 PostreZba brezhibna
Prodamo
Jabolka
prodaja Fran Pogačnik, Dunajska cesta 33, teleton 23-24.	1
Gospodične neveste!
Nudi se vam nakup krasnega posteljnega perila iz predvojnega blaga. Iz prijaznosti se Izve: Bežigrad, Svetosavska 10-1. r
Zimski moški plašč
lep, odlične kakovosti, za manjšo postavo, naprodaj za 800 lir. Ogled: Idrijska 14 (ob Tržaški cesti).
Pisalno mizo
pisalni stroj, pslho, mizo, omaro, umivalnik, stollce, gramofon, vse dobro ohranjeno, prodam. Zalaznllc, Napoleonov trg 7.	1
Novost za filateliste.
Pravkar prejel novo lzl-šla bloka ln serijo »Sme-derevo« ln jo nudim za vsoto 1800 lir. Istočasno sprejemam abonente za novi srbski blok v dobro vojnim ujetnikom. Knjigarna Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16. In 19. url. ob nadaljah in praznikih pa ob 10-30. 15.. 17. In 19. url
Odlomek ia mirne srednleveSke zgodovine Film ljub. romantike ter ganljive in zanimive vsebine
Dekle iz Portlcl
Luiaa Ferida. Carlo Ninchi. Roberto Villa KINO UNION . TEL. 22-21
Na trapezih cirkusa in na arenah velikih gledališč in varietejev se odigrava zanimiva in globoka ljubezenska zgodba
Sme| se bajazzo
Kosco Giachetti — Laura Solari
KINO MATICA • TEL. 22-41
CORA
TORINO «1835
AMARO CORA
eol selz: ottimo aperitivo liscio; efficace digestivo
s sodavico: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebave
Caaa di Ortopedia „Ral" — Ortopedična tvrdka „RaI" di G. C a r r a n o
Via S. Marta, 25
ERNIA
MILANO
senza operaiione
Nuovo olluralore speciale Conti-ene in modo meraviglioso qualsiasi forma di EllNIA. anche volumlnosa, riducendola
ed immobilizzandola in breve tempo L'ortopedico antorizzato a norma di legge riceve a:
Gorizia — Albergo Tre Corone Idria	— Albergo Didic
Postumia — Albergo Leone Fiume — Albergo Reale Trieste •— Albergo Posta - Piazza
Telefono 84.345
brez
operacije
KILA
Nov specialen pas
ki čudovito dobro zadržuje vsakrčno obli ko KILE, tudi zelo veliko, jo v kratken
času zmanjša ter imobilizira Ortoped z zakonskim dovoljenjem spre lema v:
—	Giovedl 9 Ottobre
—	Venerdi 10 Ottobre
—	Sabato 11 Ottobre
—	Domenica e Lunedl 12 e 13 Ottobre Oberden — Martedi e Mercoledi 14
e 15 Ottobre
Dolarske hijene
»Ne, ne, gospod Paimer! Sedaj vas ne pustim samega... O vsem bora molčala kakor grob, dokler ne boste našli kake rešitve.«
Še več kakor njene besede mu povedo niene oči. Skloni se nad njo in ji pogleda od blizu v lice. Ves srečen je, ko zapazi, kako obliva Ellen rdečica.
»Zakaj, Ellen,« zašepeta, »zakaj mi hočete sedaj pomagati? Zakaj ste voljni ostati pri meni?«
Ellen zapre oči, da se tako izogne njegovemu pogledu. »Ker... ker... ne, ne, gospod Paimer, prosim, ne sprašujte mel«
Palmerju se razjasni obraz, presrečen smehljaj mu žari iz lica, ko jo tiho vpraša: »Ker me imaš rada, kaj ne. Ellen?« Ko zapazi, da ga Ellen noče niti pogledati in da se komaj upa dihati, se nagne k njej in ji pošepeta: »In še nekaj Ellen! Ali veš, da imam tudi jaz tebe' prav tako zelo, zelo rad?«
Prestrašena ga pogleda Ellen: »Gospod Paimer, saj vendar ne smete...«
»Daj no že mir z gospodom Palmerjem!« jo prekine z smehom. »Franck mi je ime, če še ne veš! Ti si pa Ellen.« Še preden se Ellen zave, kaj se godi, jo že prime Paimer trdno z obema rokama in jo dvigne s stola. Ko stoji pred njim, se ji prešerno zasmeje. Ker se Ellen ne more braniti, jo poljubi.
Sedaj, ko sta se vendar našla, hitro pozabita na vse nevarnosti, ki ju še čakajo. Zopet sta pogumna. Paimer ji vesel dopoveduje: »Boš videla, Ellen, vse bo zopet dobro. Le verjemi mi! Vse se bo še uredilo kakor treba.«
Ellen si briše solze ter se mu nasmehne. »Toda, kako? Kako misliš, da se bo vse uredilo?«
Paimer skomigne z rameni. »Za sedaj še nimam pojma. Vse bo treba temeljito premisliti. Hvala Bogu, prav sedaj mi ne grozi nobena posebna nevarnost!«
»Seveda ne, toda...« nato nadaljuje Ellen odločno: »ali ne bi bilo najbolj pametno, da se sam javiš policiji in vse poveš?«
Da, na to je tudi on sam že večkrat mislil. Toda na žalost mu je prišlo to na misel šele tedaj, ko je bilo že prepozno, ko ni mogel več nazaj.
»Tega ne morem več, Ellen! Vidiš, takrat, ko sem prvič prišel sem in vse povedal Gr.illu, tedaj bi to še lahko storil... Najbrž bi dobil razmeroma majhno kazen, saj bi me najbrž prijeli samo zaradi neupravičenega burkastega nastopanja ali česa podobnega. Tudi Grill bi se v tem primeru. potegnil zame. Toda sedaj to ne velja več.«
»Zakaj ne?«
Paimer globoko vzdihne: »Zato ne, ker je sedaj Vse drugače... Če se sedaj sam javim, potem me bodo lahko obtožili vse hujših reči: ponarejanja podpisov, prevare in kaj vem kakšnih prestopkov še... Za vse take prestopke pa kaznujejo z iečo«
»Moj Bog, kako pa misli«, da se boš mogel rešiti? Ali ne bi bilo najboljše, če vsaj gospodu Meesu vse priznaš?«
»Izključeno!« Paimer odločno odkima. — »Stric Paddy je sicer dobričina, ki mu ni para. Toda, če bi vse to zvedel, bi gotovo v jezi dosegel, da bi me še hujše kaznovali.«
»In kaj, če bi govoril z Harleyem Mor-tonom?«
»Verjemi mi. Ellen. vse te možnosti sem že zdavnaj pretehtal. Zaneseš se lahko name.
Nikdar se ne bi spustil tako daleč v to noro zgodbo, če bi se mi le kdaj ponudila najmanjša pametna priložnost, da jo neham.« Paimer je ves srečen, da si po dolgem času lahko olajša svojo vest in da pove vse, kar ga tišči, nekomu, ki mu zaupa. »Vidiš, stvar je takšna: jaz sam sploh nisem hotel igrati Grillove vlo-e. Grill je bil najbrž jezen name, pa me je ar na lepem pustil v prav istem obupnem položaju, v katerega sem ga spravil jaz s svojim nastopom. Tisto noč sva oba precej popila in le s pijanostjo si razlagam vse to, kar se je godilo. Ko sem drugo jutro bil sam v njegovi palači in uganil po malenkostih, ki mi jih je odnesel, da je najbrž pod mojim imenom odpotoval namesto mene v Avstralijo, ker je mislil, da je vse izgubl jeno, mi ni ostalo drugega, kakor da jaz poskušam rešiti, kar se da. Saj sem ga prav jaz spravil v polom, na drugi strani pa me je s 6Vojim begom tako rekoč pooblastil, naj ga zastopam... Lahko mi verjameš, ves čas sem delal in postopa! tako, kakor cla bi bil le upravitelj njegovega premoženja. Nikdar mi niti na misel ni prišlo, da bi si prisvojil najmanjši dolar Grillovega premoženja. Nasprotno, smatram za svojo dolžnost, da mu obdržim in obvarujem vse to, kar sem mu priboril nazaj in kar sem mu prvotno tudi sam zapravil. Samo to mi je mirilo mojo vest, in prav to me tudi še drži na tem mestu, ker vem, da delam pošteno in brez zle misli... Kakšen bo seveda konec, pa ne vem.«
»Kaj bo po potem, če pride Grill nazaj?«
Paimer skomigne z rameni. »Kaj jaz vem! Ko so ga aretirali na krovu «Venetie» pri zaslišanju ni izpovedal ničesar. Morda se bo pustil v Newyorku kar obsodili kot Paimer. Dobil bo itak majhno kazen, nato pa ho prišel k meni in vse od mene zahteval... Mogoče je tudi, da bo šele v Newyorku povedal vse, kar
ve in me tako razkrinkal. Toda sedaj mora tudi on že vedeti, da je Grillova družba rešena. Iz kakšnega razloga molči in me pusti naprej v tej vlogi, ne vem.«
»Tega ne veš? Pomisli vendar! Če bi Grill po aretaciji na ladji povedal, kar ve, ali tudi kasneje, potem bi vse to takoj sporočili v Newyork... Tvoja igra bi bila razkrinkana in stari Rackley bi pospravil žetev, ki jo ie sejal. Razkrinkanje Grillovega dvojnika bi vendar imelo za posledico strašno paniko na borzi. Verjetno je, da v tem oziru Harley Morton Grillovi družbi ne bi hotel pomagati in vse bi bilo izgubljeno.«
Paimer pokima. »Da, prav imaš! Prav ti razlogi so bili tudi za mene odločilni. Zato si nisem upal niti Gizeli ničesar povedati. Najbolj me mori sedaj to. da o svoji vlogi ne bom nikdar mogel povedati resnice, niti ne policiji... Razen, če bi mogel pregovoriti Morto-na, da sam pomaga pri tej igri. Vendar ne verjamem, da bi se stari Morton hotel mešati v kaj takega.«
Ellen vzdihne. »Strašno je to! Vsako najmanjše naključje te že lahko izda, Franck... Saj nisi nikdar popolnoma varen!«
»Če bi se mi le ponudila priložnost, da bi mogel govoriti z Grillom takoj po njegovi vrnitvi v Newyork, pa bi se dalo se vse urediti...«
Oba se zdrzneta in Paimer utihne. Nekdo je pritisnil na kljuko vrat. Nato čujeta godrnjanje in stric Paddy se oglasi: »Za zlomka, kaj pa je zopet?«
Paimer in Ellen se spogledata in si ne vesta pomagati. Toliko si imata še povedati. Oba imata dobro voljo, da bi končala to igro pošteno, toda ne vesta, kako. Medtem bobna stric Paddy nestrpno po vratih.
LEiORZE PRODUTTIVE DELL' ITALIA FASCISTA
P---^
f
PROIZVAJALNE SILE FAŠISTIČNE ITALIJE
GRUPPO VETRARIO »® STEKLARSKA SKUPINA
MILANO - POLA- NAPOLI
SACRAS"
La SIL1CE puristima eifratta dalle čare iitriane NajtistejiaKRE MENIC A,ki jo koplje v istrskih jamah
S. A. I N D A G R A R Capltala versato L 800.000 Sede In MILANO Via Blgll 1 • Stabilimento in POLA
«i trasforma nello ttabilimenlo di Napoli della i« pretvori v napolitan skem podjetju
S. A. CRISTALLERIA NAZIONALE Cepltale versato u 7.000.000 Sede in NAPOLI Corto Malta 150 ■ Dep. in MILANO Via ienner 68
in cristalto, met to cristallo e vetro temperato per articoli da tavola; tubo di velro neutro UNEUTREX ULTRA 19 41" e normale per applicazioni scientifiche e sanitarie.
v kristal, polkristal in temperirano ttekio za namizno posodje, nevtralne steklene cevi "N EU T RE K ULTRA 1941" in normalne za znanstvene in zdravstvene namene.
La $. A. S0FFIERIE COLI - ARBIN0L0-M0NTI ,$A$CANV
Capltala versato L. 2.000.000 - Sede in MILANO Via Blgll 28
nei mol ttabilimenli di Milano,Seslo S.G., Vergiale, Torino, Siena e Napoli, con questi tubi produce: izdeluje v svojih podjetjih v Milanu, Sesto.S. O., Vergiatih, Torino, Sieni in Napoliju iz teh cevi-
Fiale - Fialoni - Tubettl - Tubi orlo a vite - Bottiglie isolanti e Articoli di vetro sofflato Fioie-Fiolice-Cevke-Cevi z vijakastim robom-tteklenice in predmete iz napihnjenega stekla
(fondata nel 1863) chc per prima ha diffuso tale stru-mento in tutto il mondo, e garanzia di
perlezione, eieo&nza e sonorita
Chiedetela presso il Vostro abituale fornitore
(ustanovljena 1. 1863) da je prva razširila ta instrument po vsem svetu, je zadostno jamstvo
m popolnosti, elegance in zvočnosti
Zahtevajte io pri Vašem stalnem dobavitelju
LA REGINA DELLE FIS ARMON 1C HE
KRALJ I C A HARMONIK
UBALDO BONTEMPI
FABBRICA FISARMONICHE CASTELFIDARDO
(ANCONA)
CATALOOHI A RICHIESTA
CENIKI NA ZAHTEVO
La DillO Comm. PAOLO SOPRANI & FIGLI - CASTELMO•

s.a. FLVBARBIIRI padova
LE GRANDI MARCHE • SLOVITE ZNAMKE
APEROL
LI0UORE-LIKER
S.ANTON IO
ovos
BARBIERI
IV0BE S'i L
Ottimo dlgestivo, di sapore dellcato. Preparate con Fuslone
di erbe Alpestri. Sijajen za prebavo, delikatnega okusa. Pripravljen iz odced-ka planinskih zelišč.
Zabaione inalterabtle a base di tuorli d'uova freschissime. Zucche-roe vino Marsala-Por-tentoso ricostituente. Nepokvarljivl jajčni liker iz rumenjakov čisto svežih jajc, sladkorja in vina Maršala. Čudovito močno krepčilo.
Aperitivo dissetante. Pooo alcoollco, rego-latore della Digestlo-ne a base di erbe aro-
matiche. Aperltlv za pačenje žeje. Vsebuje malo alkohola, ureja prebavo. pripravljen iz aromatičnih zelišč.
PER LA PERFETTA IGIENiCA PRESENTAZIONE DEI VOSTRI PRODOTTI
[I-
Hi
eoMSonziol Ifabbhichi
ITALIANE OlklTIUSMONTI
CONI ITBAS
MILANO
Corso virr. cman. n
ZA POPOLNOMA HIGI-ENIČNO PREZENTACIJO VAŠIH IZDELKOV
CELEOFAN
1'imballagglo Irasparente del tempi nuovl
prozorni ovoj novih časov
Tipi, spessori, colori per ogni esigenza. Qualitk speciali per asi tecnici Tipi, debelina, barve za vsako zahtevo. Posebna kakovost za tehn. uporabo
Rappresentante zona Venezia Giulia, Lubiana — Zastopnik za Julijsko Benečijo, Ljubljano
GINO LUSSI - Via R. M. Imbriani, 4-TRIESTE
Industrija za električne sveiiike, radio
Radio
LA GRANDE MARCA ITALIANA Velika itajijan. znamka
I TORINO - Via Giaveno, 24
Lampade elettriche di ogni tipo e per ogni uso Električne svetilke vseh tipov in vsake uporabe
C-ERCASI AGENTE O ESCLUSIVISTA PER LA ZONA IŠČEMO AGKNTA ALI SAMOSTOJNIKA ZA POKRAJINO
ITALIA-SPAGNA / ITALIJA - ŠPANIJA
RAPPRESENTANZE - COMMISSIONI -CONTROLLl ASSICURAZIONI - TRANSIH - NOLEGGI - SPEDIZIONI. Cbiedete senza impegno informazioni alla sola Ditta organizzata in Spagna
BAV ASTRO & RAIMONDI
ZASTOPSTVA - POVERJENIŠTVA - KONTROLE - ZAVAROVANJA - TRANZITI NAKLADANJE -POŠILJATVE. Zahtevajte pojasnila brezobvezno pri edini tvrdki organizirani v Španiji
Genova, Via San Giorgio 2/29, Tel. 24261 — Barcellona, Caile Junqueras 2-3. Tel. 23t59
Un problema risolto!... Finalmente il Martinetto fis6o «B.G.M.», applicato permanentemente in modo invi-sibile ai due lati deH automobile, permette di solle-varla con estrema facilita. Approvato dalle principali fabriche di automobili italiane ed estere.
Prezzi per coppia franco destino: «A> per macchine fino a Kg. 800- L. 291- imballo gratis «B» » »	» 1500- > 304- »
«C» » >	> 2500- » 32t- >
Cercansi rappresentanti
Rešena uganka!... Končno Vam vendarle pritrjeni dvigalnik »B. G. M.«, stalno in nevidno pritrjen na obeh straneh avtomobila, omogoča dvigniti avto s skrajno lahkoto. Odobrile so ga glavne italijanske in tuje tovarne avtomobilov. Cene za kos, franco prejemnik: »A« za vozila do 800 kg L. 291-- zavojnina gratis »B« » > 1500 > » 304"- »	»
j>C« » » 2500 » > 321-- »	>
Iščemo zastopnike
Offfficine Brevelti Cosimo Gigante Milano via Astesani 6
EIAR - Radio Ljubljana
Petek. 10. oktobra. 7.30 Radijska poročile * slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Operetna glasba. — 12.40 Pesmi in melodije, — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.13 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Godba Kraljeve Finance pod vodstvom D'Elia. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Valček osemnajstega stoletja. Orkester pod vodstvom Arlandija.
—	14.45 Radijska poročila ▼ slovenščini. — 17.15 Ljubljanski kvartet in vokalni kvartet Lumbar.
—	19 »Parliamo 1'italiano«, prof. dr. Stanko Le-ben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini.
—	19.45 Komorna glasba. — 20 Napoved časa.
—	Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom t slovenščini. — 20.40 Javni koncert Ljubljanskega kvarteta. — 21.15 Simfonični koncert pod vodstvom Armanda La Rosa Parodi. — Vmes: novice ▼ slovenščini. — 22.45 Radijska poročila.
Sobota, 11 oktobra. 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in melodije. Vmes
ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila.
—	12.15 Sekstet Jandoii. — 12.35 Simfonična glasba. — 13 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester ljubljanske oddajne postaje pod vodstvom Draga M. šijanca: Orkestralna glasba.
—	14 Radijska poročila. — 14.15 Orkester Ce-tra pod vodstvom Barzizza. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Nove plošče Cetra. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini
—	1945 Lahka glasba. — 20 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnev-
nim dogodkom — 20.30 Koncert organisto Pavla Rančigaja. —21 Koncert basista Tonela Pe-trovčiča, pri klavirju Marjan Lipovšek
21.15 Radijski orkester in komorni zbor pod
„ " ija	~ .,
slovenščini. — 22.10 Koncert trie De Rosa-
vodstvom Draga M. Šijanca. — 22 Pogovor v
Zanetovič Lana. — 22.45 Radijska poročila.
NaroČite ..Slovenžev koledar"!
i
Za Liudsko tiskarno v Liubtiani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Centi*