St. 21. VGorici, dne 24. maja 1S85. TecEU" XXV. „So6a" ; prilogc „CilH»"fci Lilt' n'ici na iloni poSiljana: . gld. 4-40. . , 220, . , 1-10. izliaja vsak petek o poldne in velji'i vred po poSti prejemana ali v ( vse leto .... pol lela .... detrt lela . . . Za tuje dezele toliko ve<5, kolikor je vefja poStnina. Delavcem in Jrugira manj premttznim novim naroiiiikoro naro&tfno znizaino, ako se oglas(j pri upravnistvu. ..frtilfll" izhaja vsakih 14 dnij vsak drugi torek in ve^ja za eeSo leto 80 kr. „jo frko po prostoni. PosamiEnc Stevilke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trstu pri Lavrenciiu nasproli velike vojaSnicein pri Pip aim v ulici Pernio della l-'abva po 8 kr. Dftpisi poSiljajo naj se uredniSlvu, narocnina in reklama.ije pa upravni:'vu „Snoc". - Neplacanih piscm urednistvo no sprcjema. -- Itokopisi s<> ne vracajo. UrcdniSlvo in upravniSlvo je v Gosposki ulici 0. tzdajateli In odgovorni urednlk Andrei Gabr*L«k. „ Bog1 in narod!" iz proradunskega odseka. (Kontt). Poslanoc K 1 u n je poudarjal potrobo, la se zida sodnijsko poslopje v Ljubljani, josebno zdaj, ko jo verskemu zalugu pri-nidajocc poslopje, v katcreiu se jo naliajalo lezelno sodiSCe, vsled potresa tako poskodo-,ano, da so bo moralo poruSiti.'Ulorebiti hi ic> data slvar tako uravnali, da bi justidia iprava kupila podrtijo tor tain sezidala novo ilopje. PriporoCal jo, iijij bi si' zboljSale jlactf uCiteljem y jetnisuicah, a ob jedueut iuli (itibovnikoin, ki imajo lam lezavon pnsol. Jprasal je daljo, kaj namerava vlathi s pu->lopjctn na gradu, ki jo siluu poSkodovauo, or omcnil, da saiiiostansko poslopjo v Za-iciui bi so dalo '/. nialiini slrnftki prirodili /a pridobilvi posobnega poslopja /a okrajiio sodisce v Litiji. Minister S c h u n b o r n jo odgovoril, la vladi jo na tern, da so zboljSajo place iiciteljem in duhovnikom v kaznilnioah, ali i|o zdaj da so na poti tinanCne oviro. Vsloil polrpsa in po njem povzroCene skode bo Iroba v Ljubljani raznih novili slavb; pri loj priliki ko bo vlada ozirala na spruzono Z oziront na iinonik porotnikov pri nkroznom sodiscu v Hovinjii jo onionil minister, da naColo jiisticno npravo, ki ^lodo na lu, da so pridobi kolikor nio^o^t' porotnikov, xmo?.uili voft jozikov, jo popolnonm opravi-folio, da pa ni v ininisliovi inori v posu-uioznili sln^ajili nkazati popravo, kor imoiiiko BostovlJHJo uvtotioinno noodvisno koinisijo, in kor la zadova spada pod navadno jiidik.iliiro. O jozikovnili razmorab v IViniorjii in na Ko-roSkem ni od^ovoril uiCosar. Zato jo po-slanec V. o i n o r, ki jo poznojo dobi! brscdo, i/javil, da zahlovo dr. (Jronoi>Mca z ozirom na KoroSko no odgovarjajo tlojans-kiiii po-Ircbam, lor jo priporoCal, naj so obranijo sudaiijo navade pri sodnijah na KuroSkoni. V soji 10. maja pri^lo so na vrsto razno rosolucijc, ki so so bite «tuvilo v zbornioi lokom zadnjih lot pri razpravali r, prurudimi pravosodnoga ministorstva. Mej tomi jo bila vazna polog raznih resolurij dr. 1, a $ i n j •' rosolncija, obstojcC-a iz froh toCk, katoro .p-bit slavil dr. Grourorec v soji duo J:i. maja 18'.)4. PoroCc\alc-c, dvorni svOtnik Piontak, tjlode prve toCko GrogorCovo rosolucijc pravi, da ni dokazano, da bi najvisje sodlscc no izvrsovalo § 17. i ozirom na slovonski jozik. Naincsto drugo tockc GrcyonVvoga prodlojra nasvotujo porocovalec nasli'dnjo r«*soIucijo: B('l. kr. vlada so po/.ivlja, naj pontupa n:» krajnim razmoram primoron naCin, ko izvr-iujo v dezolah s slovonski mi problvalei ob.-tf)-jofio dolnobo j»lodo ua dvojozii>no uradno napiso in poe.ito pri listih sodi;rili, pri kat<>-rih so morajo dajati vslod ob^ojocih prod-pisov slovonsko rcsitvc*. I'oslanoo K I n n jo unit-nil, da poroCo-valoc, kakor se zdi, jc toga innonja, da so P O d 1 i 3 t e A, 0 naravi veiikonedeljskega potresa. Govorili smo ze ob kratkem o preda-vatiju. katero je imel g. prof. Ferdinand S e i d 1 v mestni dvorani. Danes podamo glavne inisli njegovega predavanja. Navadno se dogaja, da populami go-vori ne podajajo veliko gradiva, toiiko vec pa lepih besed. Gosp. prof. S e i d 1 pa je podal v lehkoumevni in prijetni obliki mnogo umestnega gradiva in to iz domoznanstva nasih krajev, kolikor ga poznajo le geo-logi. Dispozicija predavanja je bila prozorna, izvrSitev pa jasna, umljiva, prepricevalna. Po tern kratkem uvodu preidemo k predavanju samemu. Glavne misli m te-Ie: Zemlja se suee v mrzlem svetovnem prosloru, Njega temperatura ceni se pribliino na — 100° C. NaS planet je dosla topleji. Zemeljsko jedro je najmanj tako vroCe knkor alavljena lava, ki prihaja iz vulkanov, topla 1700° C. in vee. V mrzlem svetovnem prosloru plavajoc mora se zemeljska obla obla-jevati. Posledica je, da se nje prostornina *r'i. Nje skorja postaja manjsajoCemu se jedro preobsezna, kakor skorja jabolku, ki se tedne in mesece v shranibi' leze susi. Ja-bolkova skorja se zatorej nabercs v gube, in jednako zetnljma. Velikanske gube na po-vr5,u naSega planeta so slemenska gorovja y Evropi AIpe, Karpati, Pireneji, Apenini i. dr. Ali jftbolkova skorja j'e mejika, pppust-Ijiva, aemljlna ne, Zatorej nastanejo v'njej razpoke tani, kjer je napetost preskofiila mejo § 27. cesarskoga palonta z .dne 7. avgusla IS'jO. glcdo na slovonski jozik popolno izvr-snjo in da ni slufaja. vltntProm bi so to no bilo zgodilo. Zato mora porocovnlm povoilati, da (to zdaj so ni to So nikoli zgodilo in da jo toroj resoluoija dr. (Jrogoroa popolno opra-vicoiui, ko znlitova, da naj so posluvno dolof-bo izvrMijojo tmli, v kolikor zadovajo slovonski jozik. To so prav laliko zgodi, kor so naliajajo pri najvisjein sndiffu dvorni svolniki, ki so sluvonskoga jozika popolno zmozni, kakor morajo bili, da morojo razso-jovali sluoajo, ki so so obravnaviiii v slo-vonskoin jeziku in so so poznojo prodlozili najvisjoiiiii sodisiMi. Zalo nasvolnjo slodoco rosoluoijo: .Vlada so pozivlja, ii;i stori pri ii.ijvi^jciii sodi.M-u polrobno kcirako, da so bodo izvrsovalo dolof-bo § -11. oosarskoga patonla z duo 7. avgtista 1K50. ciidi glodo na slovonski jozik na ta nacin, da se bodo izdajalo razhodbo najviftjoga sodisfa z razlogi vivd tudi v slovonskom joziku v vsoli ouili slucajih, ki so so razpravljali v prvi ii^lanoi v slovonskom joziku*. Kar zadova dvojoziouo uradno napiso in pi-oate, jiriporoea poslanoc porofovalcu, naj iialanfncjo doloci izraz »na krajnim raz-tiioram primoron napin", da so no'bo krivo tolmaoil, kakor so jo vidolo v zadovi dvojo-zii"-nili napisov v Islri. l'ravosodni minislor grof Sc bun bom odgov.'ii'ja moj oslalin. kar zadova jozik pri rositvali najvisjoga sodisfa, da vslod toga, da so jo ta rot'- sprozila v drzaviiom zboru, jo jo pravnsodtii minislor spvavil v Ink in proil-sodnik najvisjoga smlisi\i jo ndloril, da v slm'-ajili, ki so so razpravljali v lirvalskom joziku, roAujo luili najvisjo sodisoo v iiomskoiu in lirvalskom joziku. K a r z a d o v si s I o-vuiski j o z i k, v r s o s o v s I o d sI i 0-n o g a k o r a k a v d r ¦). a n o m /, b o r u pogajanja, ki pa niso ftc kouoaiia. Poslanoc liar o u I li or, nomski nacijo-naicc, jo trdil, da sodauja \uiua in Koamija sla sprojoli v svoj program, da vsa narodna upraftanja morajo mirovali. Tu imamo opra-vili z iiprasaiijom, ki jo I'islo narodno. Toroj jo lo doslod w , da s(! glasujo pruti prtidlogu, ki krei sodaiijo uomsko narodno jmsosl. Posl. dr. (J r o ir o r c i c i>olemizuje s porufovalcom, ki ni propriftin, da s<; sloven-skomu joziku krivioa godi, in z Haroiithorjoiii, ki so boji za nomskonarodnu posost. Iz toga, kar je pravosodni minislor navedo], jo oiii-vidno, da najvisje sodisce no izpolnujo do-loCbe §. -27. cesarskeg.i patonla ?. dnt 7. avgusta IS.")0. T.i paragraf doloitijo, da raz-sodbe najvisjoga sodisca so morajo izdajali v nomskem in v onom joziku, v katorom se jo pravda razpravljala v prvi in^tatici. Pravosodni minister sam prizuava. da pri vsoli sodirVih na Kranjskom, pri stirih okrajnib sodnijah na Spodnjom Stajorskom in pri dvoli na KoroSkom rabijo dvojoziouo uradno potato, k« r so ona sodisfa (lolzna ro^ovati pravdo tudi v slovonskom joziku. Znauo jo, da vo^ina navodonili soduij tudi v rosnioi obravnujo v slovonskom joziku. Ali lo, kar prva inslanca razsodi, obvolja le rodko kodaj broz prilozbe na visjo in najvisje sodisce. No more so tajiti, da zo mnogo pravd, ki so so razpravljalo v prvi inManci v slovonskom joziku, jo prislo v kono^no razsodbo prod najvisje sodisiV; a lo up more pokazati njti jodno razsodbo, katoro bi bilo izdalo v slovonskom joziku, Toroj jo golovo, da navodoni 8. -7. so no izvrsujo. Tu no volja izgovor, da prilozbo iz slovenskili krajov no jirihajajo prod najvisje sodisce v .'ilovonskoin, ampak v iioiuSkoin ali italijanskoiu joziku, da najvisje sodispo toroj ni iiuolo povoda izdajali slovonsko rosilvo. Navoiloni paragraf cesarskoga paloula no go-vori o joziku, v kiilorom so prilozba vlozi, marvor o joziku, v katorom so jo pravda razpravljala v prvi iiiStaiu'i. Po joziku, ki volja v prvi inSlauci, so mora ravnali najvisje so-diSeo. Po loin so tudi ravna, ko ni v prilog slovonski bosodi, Tu imam razsodbo najvisjoga sodiSf-a v ilalijanskom joziku na prilozbo, ki jo bila slovonski pisaua, kor jo bila obrav-nava v prvi insl.inci, proil porotuiki, zalibog v italijanskoiu joziku. ¦ Ivor jo loroj poslo-panjo najvisjoga sodisca v nasprotji s pa-lontom, ki dolocuje njogovo organi/ut ijo, jo naravno in polrobno, da pozivljamu vlado, naj poskrbi, da so bo izvrSoval zakon. Zalo oslajapriprodlogiidr. Grogorcapod hn'-ko jirvo v novi obliki, kaloro ji; prodlozil poslanoc Klnn. Kar rosolncija zulilova, so more toliko lozo iz-vrSili, kor k loinu ji< saino Irelm, da so najmo translator, vcSc noiiiSkoiiiu in sluvon-skomu joziku, kakoi'snib jo iin>j Klovonci v izobilju. Kar Irdi poslanoc llaroullier, da In gro za izrocuo narodno piMsanjo in da izvrsitcv loga, kar rosolncija zahlova, bi kivila narodno pososl lientSko, ni res. Tu gro za iz-vrSitov zakona iz oasa, ko ni bilo So v Av-slriji narodnili propirov in ko nismo imoli ziiiiiipini,M<.ipi l«i dr/aviiili lomoliiiili za-konov, ki prizuava i.iviiopravuosi vsoni na-rodom, ko jo Slo jodino l<( za pravicno in pamotuo postopanji! pri |»ravosodslvu, ko so jo smalralo ko! naravno in samo po sobi umevno, (ta more vsakdu iskati in uobiti pra-vico v svojom joziku. Nonaravui izrodki na-rodnpga p'repira so So li; do loga dovcdli, da so prelresajo z narodncga slalisca rec.i, ki bi so morale sodili z visjoga, vsem narodom skupuega staliSea. (Jutovo pa je, da iiemSka narodna posesl no bo nift Irpela, ako se iz-vrSi imonovani g. ^7. v om-.-njunem smislu ; kajti Nemci obranijo, kar imajo, liamroc nomsko rosilev, ako jim jo toliko na nji lo-zece; Slovenci pa dobijo lo, kar so jim do zdaj krali v of.ilnom nasprolji z obstojofio poslavno dolucbo. (iospoda one slranko, ka-tera jo slvarila drzavuo lomoljue zakone, naj ostano zvosta (Menu !'.). zakona o drzavljau-skih pravicab in naj [.da'.ujo za rosoliicijo, ki jo v r..-pravi. Naj no Sinatra Slovoncev vodiio kot vnrovanco, ki no morojo bodili broz iiemSkega varnilva, marveC naj jim da priliko, da slopijo tudi na svoje imgo. Prodlog poslaioov (irogorcc-Klim so je odklonii z 10 glasovi proti '•>. Zmy so glaso- proznosti. V tekn casa se jo vsa zemeljska skorja razkosala v bolj ali manj obseztie grude, kakor se razkosa ledena odeja vele-toka, ko prihaja pomlad. Nekatere zemeljske grude se nagubajo, kakor receno, v gorovja, da se morojo okleniti krSecega se zemolj-skega jedra; druge se mu bliiajo padajoc, kakorine so. To vrste grude so n. pr. oger-sko-hrvatska planjava, koje podaljski sezajo preko Zagreba na Dolenjsko; lombardska planjava, ki se nadaljuje do Vipavske doline, in tudi - ljubljanska kollina. 1 s t i apnenec, ki se v kamniskib planinah dviga na 2500 m nad morje, tvori precejSnji del. kraSke planote, ki se vlece od Julskih alp proti Kapeli na jugovzhod. Ali v 'ej planoti sega le do 1200 m povproene vi-§ine. Ker je naslal istodobno in v zvesi z imenovanim planinskim, lorej moramo reCi, da se je v teku geoloSkib dob pogreznil iz istih uzrokov, kakor imenovani vcliki pla-njavi. Nekdanja zveza mej kraSko planoto in kamniSkimi planinami pa se je v teku geo loskih dob pogreznila se dosla globlje — sedaj je podlaga gorenjski kotlini. KraSka pianola mej Savo in Adrijo ni ostala jednotna gruda, nego prelomila se je ob doigili crtah. Prva taka razpoka sega od Kobarida preko Idrije, Cerknice, Lo?.a dalee proti jugovzhodu taz Dalmacijo in Crnq goyo, Drnga prieenjft pri Sojkanu, bjizo Gorice in gre cc?' St, Peter proti Reki. Tretja tcee od Devina ob Adriji preko Islre in dalmalinskih otokov. Tako se je velikanska gruda razko- sala v vzporodno pvogo. Pa ludi lo niso oslale cole, nogo so so razpocile povprok. Taka povprccna pokulina je zasoka pri Po-slojni, taka tudi SoSka dolina od Tolmina doli. Imenovanc proge niso se obdrzalo v prvotni nadmorski visuoini, nogo pogreznilo so se lorn bolj, cim bli/.o so Adriji, in pc-kazali so se ob preloimiih Ciiab strmi bregovi. Dno Jadranskega morja je le podaljSek gor-njeilalijanske planjave, ki se je ndrl globoko pod gladino atlanlskega oceana. Palmatiuski otoki so vrbovi v globocino pogrozlib kraSkih teras. UpraSanje sedaj naslane: kako so se pogrezale kraSke slopnje na jedni si rani, Gorenjska udrtina na drugi V Pogrczanje in premikanje se je vrSilo in se vrsi skokoma, in skoki doslikrat ne prcsegajo dolgosli jed-nega ali malo milimctrov. Vsled toga vsak posebej ni viden, le skupni uCinok dolgib geoloSkib dfib je ustvaril sedanjo obliko povrSja na§e domovine. Kedarkoli pa se velikanska masa, te?.ka na bilijone kilogramov, skokoma pregane, bodi si lc za prav malo, mora se sama in nje obsojma okolica bolj ali manj prelrcsti in ako je dovek prica lakemu dogodku, zaCuti potres. Te obsezne pot rose, ki so veemonia prav labkt in le redko kodaj tako silni, da Uudo. jadenejo cloveSko imetje, imenujojo geologi tektonske. Ra^.un leb imamo na Krasu manj ob-sezne potrese, kedar se vdcre strop kake podzemeljske dupline. (Vdorni potresi). Tiska „Goriika Tiskarna A. Gabrscek" (odgovorcn Josip Krmpotie). v»H elani konservativnoga kluba ter dr. Gro-gorfio in Romanczuk. I'orocovalcev prodlog so jo sprojol z vsomi glasovi proti onim nem-Skib nacijoimlcev. Dr. Laginja je slavil pri lauski razpravi Irzavnoga proracuna v zbornici rosolncijo, ki znlitova, naj vlada vse stori, da bodo sod-niki in pisarnisko osobjo, ki so v Islri na-stavlja, zmozni brvatskoga, in oziroma slo-vonskoga jozika, iu da so bodo pri svojili nraduili opravilili loga jozika tudi v rosiiici posluzovali. Po prodlogu .lr. 1'nxu, lovicarja, so jo rosolncija v proracunskom odsokutako preinonila, da so vlada pozivlja, naj tain, kjor krajovno razmoro in pravosodne potrobo zablovajo, naslavlja sodniko in pisarnisko osobjo v zadostnom Slovilu, ki so zmozni brvalskoga ali slovoiiskoga jozika. Posl, Klim jo monil, da bosodo ,,krajovno razmoro* bi so laliko krivo tolmacilo, kakor se jo to godilo v Islri, zato naj so izpnslo; ali lovica jib jo obdrzala. — S takim nspoliom za Hloveiico si; jo koucalo loloSnjo posvolovanj*? o prora-cuiiii pravosodnoga iiiiiiislorslva v prorucuu-•iii odsoku, DO PI SI. V tiorlvl,!!0. mnjii. (Pi'I.jo v »iolni v. i! r k v i). Prod kakimi «i lodui sum elliili v ,Soci" upravicoiio prilozbo proli nodosloj-nomu slovouskomu poljn pri prvi svoli masi v slolni corkvi. Ali danos Iroba zopol. javno povodali, da jo zo dvo nodol,|i v loin poglodu naslopila volika promoniba, Ljudslvo j>> kur oslnnolo ua loj radoslni pri'iiiombi, ko jo zaculo kropak zbor na odru, ki jo krasuo poval nafto zniino svclo posmi. 0, to j» bilo vso drugi), nogo ono grdo zovanje staroga mozica. Takral jo bilo slovonsko potjo v stol ' corkvi v noc.asl Rogu in narodn, danob na smo nonosni iianj. Odliemi bvala vsem lisliin, sno slovonsko jiolji,'.' llvaVa'Vowem" 'in ujili vodji g. llajlit. l.o cvrsto, ustrajuo naprej za bozjo in narodno cast! D o s t a v o k u r e d n i s I v a. — V po-bvalo g. Rajta in njogovib peveev smo pro-joli Se drugi dopis iz Gorice, ki ludi zelo livali lopo polje. Pa tmli od drugib odliCnib oseb smo sliSali le hvalo in priznanje. Kdor-koli je bil v corkvi, je bil prijolno iznenaden vsled davuo polrebne spremembe. — Ukljub temn se je drznil ,('• o r r i e r o" od torka izreci inlamno la?., da so nekatere oscbe za-puslile cerkev, da jim ni bilo treba sliSati „corli uliilati lull'allro die di voce umana die venivano cola emessi a titolo di canto corale". — Mi vemo, da je ,Corrierov" porocovalec sam bil. pri celi maSi in polem izrokol proti svojim tovariSem, da je bilo potjo izborno. Potom pa poSlje v »C." tako laz! — „n.tt se splob zolo jozi vsled poSle-noga slov. polja. ProjSnji tedeu je ceI6 po-roeal svojim fil.itoljcm. da v stolni corkvi opravljajo zdaj -- sv. mafto v slovanskem obndti. — Zlagal se jo ludi zastran orgljavca; ali g. Segbi/.zi je izjavil v ,€.", da on Trelje vrsle potrosov — vulkanskib — pri nas sovoda ni. Alpe in z njimi vsa gorovja okoii Sre-dozomskega morja so primeroma pozno ua-slale gube na zcmljinem oblicju, Se vedno se v njih vrSe premembe, in prcmikanja so torej domovje obilnib teklonskib potrosov. Ni dvojiti, da spada Ljubljanski veli-konocni potres mej tektonske. Po tern, kar smo poprej povcdali, je umljivo, da se leklonahi polresi javljajo ob mejah grud razkosaiie zemeljske skorje. To meje so prelomne crle, ob kalcrib se premikanje vrsi; te so toraj ob jednem potresne crle; od njih sunki izhajajo in se razSirjajo daleC na okoli, liki valovi na povrSju vode, ako vr?.e§ vanjo palico. Ob teb Crtah se moe potresa najsilncje javlja. Te Crl° zasledimo na dvojen naCin: naravnost po njih najsil-nejih pojavih ob polresih, in posredno iz poghtvitnih geoloSkib in orografskih polcz, ki dezeli dajajo znaCilno obliko povrSja. Najpoglavilnejge podolZne potresnice so: 1. Crta: Devin-Cres; ± Crta: Solkan-Reka, menda ob teh Mali so je zvrSil hudi potres leta 1511. Takrat je najbrze ozivila tudi. 3. Crta: Kobarid-Idrija-Cerknica-Ogulin; 4. Crta ob podol?.ni osi kotline in Ljubljane na gornjo krsko dolino do Toplic. L. 1511. in 1689. Izmej povpreCnih, radijalnih polresnie imenujemo: 1. Crta Tolmin-Loka-Kamnik-Celje. Leta 1511. (P), 1. 1873. 1895. ni mogel bili prczirnn, kor so za to slufclm nikdnr niti ni polozal; mi vomo, da g, 11 fl-nig ludi no. Toroj laz na laz! Unfurl Cl-tnlelji! U Rrd, 20. maja. — (iujo so ki-UHiia niisol o nnpravi novega ilrusLva v nusih Ur-dili, kaloremu bi bil nanion, pospoSovall vii\-sko iu sadno kupcijo v Itallli, Praviln so bajo zo t.oslavljoua lor bo bila sprojola v m»|l zaupnlli moz duo M, |, m, v lliljani, Gnjo so pu ludi, da ncknlnrlni llricoin no ugaja lo, da bi so bodoeo druSlvo Imvllo s pospoSovanjom sadno kupCijc, nmrvoo naj bi bilo druSlvo izkljuCno viuarsko. Tu uiisol pa ni povsom na pravom moslu in uikakor bi ne uslrozala v sploftnom pmnonii briskim polrobum. V mifil gorki briski logi no rn«*lo samo vinska Irla, nuirvoc, razlionlh vrsi izbornoga eudjii, kulorn pajozall Hog vknp-ciji prav ua ni/.ki sloplnjl. Ziasll pa siiIh* CoSpljo, hrusko in driigo sadjo jo tako nizko padlo v coui, da so no BpltiCa voft Imvlli s\> s loin. Obrluija siilioga cadja jo izkljuenn y rokali nai:ili nasprnluiknv, zalo jo ludi usodn in inula naSoga Irpiiui oilvUim ml loll za-grizoncev, Zalo VHtikniniii, kojomu jo koliiMoiJ pri sreu brisk! Irpiu, ki jo glodo sadno knpiMje v oblasli plnjih okovov, bi no sinol nlkiikor kljubovnti pmvilani, ki dovoljujojo rtwMvu, posrodovali In posposovall biwiio kupcijo. Znauo ju, da vocinn Brd jo oddaljoiia od Hiulnili Irgov; null toga nafto Ijmll mnogo Klano, prodon svojo sadjo spravljo v promol s zalogudol kazo muuomvano dmftlvo, la hi samo napravilo svoj sadni Irg kjo v urodlni Rrd, kor h loin bi bilo mnogo olajSano iiu-ftomn kniotu, drnStvn samom pa v korlhl, kujti s loin korakom bi ncknliko skiCili ro-zicko plujomu uplivn. Zatorej je prifiakovali od razsodnosli tlJell)8,,i)o%%s8^ilj!r'samrd,,,kup'^^ F. 0. Dosla vek urodniStva. --Oddruge strani smo doznali, da so bili nekateri zaupni mozje proli doloCbi v pravilib, naj inui vsak zadruznik pravico najveC le do 10 glasov, pat pa da mislijo, naj bi imel vsakdo toliko glasov, kolikor bi imel delezcv. — Mi se no moremo strinjati s tern nazorom. Tudi pri „GoriSki ljudski posojilnici" in drugib po-dobnih zavodih je omejeno Stcvilo glasov, ker drugaCe so lahko zgodi, da ena sama osoba lahko preglasuje ves zbor in doloea sobi v korist. Iz Ljubljane: „V Ljubljani je po po-tresu zavladala velika beda, a Se hujsa bodo po zinii. Slanovanja so bila 2o prod polri-som zolo draga, drazja kakor v mnogili drugib girtvnib most1'-, manjSih kronovin. Sedaj, ko je Ireba podreli do 200 his, bodo slanovanja veliko bremc Ijubljanskim probi-valcom. V Ljubljani jo vedno primanjkovalo stavbenega podj'elja, kajti bogalejSi ljudjo s(> raje donar v hranilnico nalagali, nogo li dali 2. ("Irla Gradiska-Tolmin in nje mula-ljevanje na KoroSko; jako obsozni potres I. 1850. 3. Crta Trst-Postojna-jugovzhodni rob ljubljanskc kotline-Lilija. L. 1845., 1850., 1857., 1870., 1872., 1895. 4. Crta: Klana-KoCevje; 1. 1870. Te Crle pa niso vse jedhakc/ aklivno, ob nekaterih so sonki pogostejSi, ob drugib rcdkejS.'. Znakovito je, da blizu Ljubljane tece veC polresnie. To je gotovo povdd, da so tu polresi primeroma prav pogosli. Tektonski polresi sc veCinoma javljajo tako, da so prvi sunki (ali le jeden prvi) najmoCnejSi in prelresajo vCasih silnoobsezno ozemlje, po veC stolisoft SlirjaSkib kilomclrov, sledijo jim pa le dosla slabeji vzlropeti. Tudi zadnji ljubljanski potres yrSil se je po tern pravilu in opraviCena je nada, da nevarnib sunkov ne bo veC, in da se usodepolno premikanje kmalu pomiri. Ljubljanski potres so jo skoro bkrati zacutil v Trstq, Gorici, Reki, Zagrebu, Grudcu Dunaju —. to je znamcnje, da so je, Ccprav neznatno, premaknil velik kos zemeljsko skorje, najizdalneji pregib pa je zadel Lju-bljano paC zato, kor sc v nje oblifcji srofia veC potresnih Crt, in ker stoji na i'ahlih na-plavljenih tleh. Po tern, kar smo povcdali, se umejo, da Cloveku ni dano, naprej vodeti, kje, kodaj in kako se potres zvrsi. Posknsi» kakorsni so Falbovi, so pretiravanje, ki v slrokov-njaSkih krogih nima ugleda. zidat mW Sedaj bodo Se manj zidali, ker so v strahu prcd potresom. Doiznost narodnih premoZnejSih krogov bi paC b!!a: z zidanjem his pospesevati ruzvoj Ljubljane, a te dolZ-nosti se le malokdo zaveda. Predlog posl. Hribarja glede 25-letnega oproScenja davka za vse novo zgrajene ali popravljene hiSe v teku 5 let je naletel na upor nekaterih hiSnih gospodarjev, ki Zelijo, da Ie sedanji hiSni posestniki naj bodo oprogCeni davka, drugi, ki bi zidali v Ljub-Ijahi, pa ne. Ta zahteva je povsem neopra-viCena, kor bodo sedanji hiSni posestniki — ako zelijo zidati — dobili svojecasno drzavno podporo ali brezobrestno posojilo. Obnov-ljenje his pa zel6 to ovira, ker so zidarski mojstri jako povisuli cene. Domaci stavbeni podjetniki so bili scstavili „karlel", ki je bil nastavil razmerno visoke cone, Ce tudi ni dolavcem povisal mezde. Karlel ni le povisal stavbene ce.e, ampak tudi podraZil ceno opekam. V Ljubljani pa ni primanjkoyalo opek po poStenih cenah, a stavbeni mojstri niso hotel! zidati, ako ni bila opeka kupljena ondi, kjer so orri Telerair. Imajcr nanifeF nekateri svoje opekarne. Namen teh gospodcv se ni posre&l popolnoma, ker je prislo nekaj zunnnjih podjetnikov, k! so Jim precrtali ra« enne, Sedaj, ko ae je razbil k«rtel, zaeela se jo razvijati stavbena delavnost na vse strain), Posla je obilo. Se-le sedaj se prav opazuje Skoda, Poprove his stanejo ogroinno denarja, katerega pa nimajo zadolzeni hiSni posestniki, Skrbeli bode treba, da v Ljubljani ne nostane primanjkovanje alanovanja, knjti to bi imelo za njo veliko posledie, Ob zacetku Taaffejevo vlade se je bila sella na Dunaju posebna komisija, ki je imela namen, po-svetovati se, kako bi se dalo kaj prihraniti pri upravi. Delo te kornisijo ni imelo uspeha, ker je zadelo r.a upor nekaterih poslancev. Omeniti moramo, da se je ** tej komisiji tudi nasvetovalo, odpraviti kranjsko dezelno vlado inKranjsko deZelo portrcditi trzaskem namestnistvu. Tudi pozneje se je to razpravljalo, Ce ne v politiCnih krogih, pa vsaj v listih. Pred kratkim je to tiprasmje iz narodnega sta-lisca opraviCeval neki Slovencem prijazen list. Mi snio prepriCani, da bi to bilo nasi na-rodnosti le v kvar, kajti Trst po svojem italijanskim znacaju ne more postati nikako sredisec slovenskega dusevnega Zivljenja, Ljubljana jo za to sposobna in vsako poni-Zovanjo ali propadanje Ljubljane bi zadelo vso Slovonijo. Za to jo obnovljenje Ljubljane tako rekoc uprasanje vseh Slovencev. Dosednj so ni izvrSil sklep omenjene konusijc, da so odpravi krnnjska dezelna vlada, a utegnilo bi so zgoditi, ako bi vlada uvidola, da ni v Ljubljani stanovanj za urad-nike; zraven toga so tudi vladna poslopja hudo razrudena in uradi se presolijo v veliko barako, ki bo»'.e stala 30.000 gld. V tej bodo poslovali tako dolgo, dokler ne bodo pri-pravljoni novi prostori za urade. Nova vladna poslopja bodo veliko stala in bi ne bilo eudno, Ce orilociini krogi pridejo na misel, da so izvrSi nasvet omenjene komisije, po-sebno z ozirom podrazenja od strani stavbenih J^S&gfc, Jj u^AyFjM^ifc. US' cejo sedanjo bedo izkoristiti v svoje sebiCne svrhe, igrajo kaj nevarno ulogo. Po odhodu dcZolne vlade bi cene njih hi&ini hitro padle, Irgovina in obrt bi priCela peSati in bela Ljubljana bi se nikdar veC ne opomogla. — Cenitev Skode je dognana: Cenjena je le na 3,138.700 gld. Skoda je gotovo veCja, kar je priznala tudi komisija, vspre-jevsi v svoje porocilo odstavek, da se za reCcno svoto ne da nastala Skoda popraviti. Nepravilnost pri eenitvi se je gotovo godila, kajti skoda znaSa v resnici nad 5 milijonov, posebno ako se uvaZi, da komisija niti ni cenila vseh poSkodovanih poslopij. Mestu bode torej jako malo pomasjano, ako ne dobi veejega brezobrestnega posojila, nego ga je po tej cenitvi priCakoyati, kajti milo-dari ne dosezejo ono visokost svote, ki dela razliko mej cenjeno in resnicno Skodo.Na-biranje je skoraj ohladnolo, ker kdor je mo-gel, je ze dal, oni pa, ki niso Se dali, gotovo ne dad6 nie. Pa tudi se i;e more vec za-htevati odtako ze dosti obreinjnjenega ljud-stva. Glavno pomoc pri milodarih je sedaj Se priCakovati od strani prirejujoeih se zabav, a iste bodo imele tudi svoj konec in tako preneha poslednji vir izrednim dohodkom. Da se Ljubljana opomore, to si morajo pri-zadevati vsi odlocujoei de«. einilelji (faktorji). Vazna razsodba. V zadnj? dtevilki smopriobCili razsodbo visjega de2elnega sodiSca v Trstu na utok naSega urednika; s to razsodbo jebil urednik oproSCen placila 87 gld. za uradno preskrb-ljeni laSki prevod dveh slovenskih obtoznic. Cloveku z naravnim zdravim razumonv se bb sploh Cudno zdelo, da je v 1. 1895. sploh prislo do takih nacelnih razsodb, ko bi kaj takega moralo biti 2e davno doloeeno po zahtevah pravice. In vendar je takd, vendar se je Se le letos izrekla v tern pogledu nacelna razsodba, ki nam najsijajneje dokazuje, kako zastareli nazori so vladali do danaSnjega Casa pri na-Sem veleslavnie-m c. kr. okrozn^m sodiScu v Goriei. Da, Cudno je, da je na§e okroZno so-diSce do danaSnjega Casa neverjelno preziralo slovenski jezik, dasi je prav dobro znano vsem merodajnim Ciniteljem, da smo Slovenci na Gonskem v ogromni vecini. Vsako mrvico pravice si je bilo treba izbojevati. Citatelji nasi se gotovo Se spominjajo, da naS urednik J. 1891. ni mogel niti sam narekovati zapisni-kov v slovenskem jeziku, kar je po naSem ka2ensko-pravdnem redu dovoljeno vsaki prici ah stranki. Pozneje je dosegel to pravieo, ker je duo o tem govora tudi v dr2avnem zboru. Polagoma je dosegel tudi sloven?ke obrav-nave o zaplembah in na pritozbo tudi sic venske veSitvc pri visjem dezelnem sodiScu. Kako je s porotmm sodiscem in z borbo za slovensko poroto, je znano. Ali Se jedno va2no upraSanje je Cafcato naCelne resitve, po5akalo je tudi to zopet naSega urednika. Saj jc pa bil to najbrze prvi sluCaj na GoriSkein, da je okrozno so-diSCe dalo prevesti obsirne slovensfce obtoznice in vse priloge po zaprisezenem tolmacu ter odmerjeno placilo zato delo nalozilo tozitelju. Pac cuden nazor je vladal pri okroznem sodiScu! Ta slueaj dokazuje cel6, da gospodje niso imeli niti pojma o pravnem razmerju slovenskega jezika pri sodni upravi! Popol-noma so se potopiii v zaslarelih nazorih, da c. kr. okrozno scdiSce ima za svoj uradni jezik italijanski, k'i vsled tega uiiva veliko prednost pred slovenskim, da mora bili sploh vse prevedeno v laSki jezik, kar pride pri javni razpravi v poSlev. S kratka: italijanscina je bila tu oblasten gospodar, ki poleg sebe le trpi v poniznem kolii trepetajoco pasterko — slovenScino. Pustimo na stran zakon in razne rni-nisterske naredbe ter oglejmo si samo to razsodbo c. kr. visjega dezelnega sodiSca. Predsedniku sodnega dvora je skocilo v glavo, da Iioce imeti italijanski prevod vseh slovenskih obtoznic; obsimo delo je izvrSil Z»»prisezen tolmae. Do obraviuno ni priftlo, ker sta so stranki pogodili. Ali sodni dvor je nalozil tozilelju, da mor.i placuti v zmishi §. 390. k. p. r. lutli stroSke za toimaca, feS, tla so to slroSki, katore je uzrocil on. Ali vrtjo d(!zehi(> sndisce jo popolnoma zavrglo take nazore. V svoji razsodbi navaja §. 100. k, p. r., pokalcri'm je doiznost prc-i s k o v n 1 n e g a s o d n i k a - toroj ne p r e d s o d n i k a sodnomu dvoru, kakor v nnsem shiMju —da tiskrbi po xaprisezem *n izvedenni prevod vsrh takili spisov v jezik., k i n i pri s o d i S e u v r a b i, Ta pa nigra r jopacjasen! Picloziti mora torej zaprisezen tolmac le take spise, ki so spisnni v kakem takem jeziku, ki ni v rabi pri sodiScu, recimo spise v tiirikeni, kinezkem, anglezkem in morebiti tndi v nemSkom jeziku. Ali slovenScina je paC jezik, ki je v rabi pri nasih sodisAih, saj je to jezik dveh tretjin dezelnega prebivalstva. Torej spisov v slovenskem jeziku ne tr^e dati v prevod niti preiskovalni sodnik, toliko manj pa pred-sednik sodnemu dvoru! To nam tudi povsem potrjuje razsodba visjega dezelnega sodiSca, ki pravi, da slo-venScina je dezelni jezik, radi cesar je vsakomur prosto dano, da podaja tozbe v tem jeziku, ne da bi bil primonin prilagati laSke prevode, Vslod tega je bil tudi pritoznik oproscen placila 87 gld. za laSki prevod ome-njenih obtoznic. S to razsodbo konecno vendarle pade nokaterim gospodom mrena i. oCij, da bodo videli svojo starokopitno zmoto in oilshy bolj pravicni slovenskemu prebivalslvii. Sloven-Scina ima jednake pravice z itnlijuiiscino; ako ne v notranjem, pa v z u n a n j c m poslo-vanju, in za to nam gre v prvi vrsti. Kako si uradi sami med soboj dopiiujejo, za to nam za zdaj ni inari: mi zahtcvamo pac le popolno enakopravnost slovenskoj?a jozika v ostali sodni praksi. Ta enakopravnost nam je zagotovljeiia v jasnih zakonih in minister-skill naredbah, po katerih je bila izdana pac tndi nr»i. omotvtani^ ••»»-'-'»*'• -:»JC«<« ucaci- ncga sodiSCa. Ali se bo pa izvrSevala ta enakopravnost, je zavisno edino le od nas. Ako mi Slovenci podajamo po laSkih odveinikih laSke uloge, potcm ne pricakujmo nikdar sloven-skega uradovanja. Zategadel vsak Slovenec, ki se tozari v laSkem jeziku, dela krivico svo-jemu narodu, ker ovira slovensko uradovanje in podpira uradovanje v laSkem jeziku. — Doslej je bilo zares silno tezavno, zaCenjati pravde v slovenskem jeziku, ker v Goriei smo sicer imeli nekaj slovenskiii odvelnikov, ali takih, ki so se zelo ogibali slovenskega uradovanja. Stakimi moZmi nam ni bilo dosti pomagano! Ali casi se spreminjajo! V Gorico je doSel Ze jeden odvethik, kluraduje s sloven-skimi strankami izkljucno slovenski; v sep-tembrn pride drilgi mlad odvetnik, prihodnje leto Se eden. Naj le pridejo, saj je tukaj dela za Sest in vec narodnih odvelnikov. Vseh slovenskih rodoljubov v mestu in na deZfc.i pa bodi doiznost, da navajajo ijudi — inkje: ni drugaCe, naj jih silijo, piitikajol — k slovenskim odvetnikom. Tako pripravinio naj-gotovejSo pot slovenskemu uradovanju, kajti kaj nam pomapi, ako imamo vse pravice, ce jih pa ne izvrSujemo? Se nekaj! LaSki odvetniki se kazejo povsod, da so najbolj zagrizeni nasprotniki slovenskega naroda. Ako pridejo v Gcrico slovenski odvetniki, bodo pa ti lahko naj-boljSi delavci za naSo sveto narodno stvar ne le pri sodiscih, marvee na narodnem polju sploh. Lasl ;¦ nam zelo nasprotnih odvelnikov bo manj, n«a>n narodnih delavcev veC — evo znamenje, v katerem zmagarno!! in razne novice. Osebnc vesti. — V pondeljek 27. t. m. se porocita v Romansu gospod Ladislav Kochanowski vitez pi.Stawczan minisleri-jaini tajnik v trgovinskem ministerstvu in sin zupana bukovinskega glavnega mesta Cerno-vice, in g - fina Evgenija grofica A11 e m s, hCerka grofa Antona Avgusta dez. grofa Attemsa, barona svetokrizkega, namestnis-kega svetnika v pokoju. Slovenski pesnik Z b a S n i k se je po-rocil z g-eno Pileticevo v Kamniku. OrozniSki stra2mojster g. Fran M1 e k u § iz Bolea je imenovan namestniskim tajnikom. Zftroka. — Hcerka visokorodnega g, Andreja barona Winkler-ja — Andrejina .— se je zarocila v nedeljo v Tolminu z zdravnikom dr. Alojzijem Pontoni-jemv Goriei. NaSe Caslitanje. Oinljivo slovd. — V torek se je pre-sehl iz Dornberga C. g. Andrej Gergolel kot «upni upravitelj vSlovrenc, na mesto bivSega novega dornberSkega i^upnika prec\ g. Lovra JuvanCiCa. Do Goricega je spre-milo celo stareSinstvo in Se nekaj drugih moz, a iz slovrenske iupnije mu je prislo naproti 1 vec veljavnih moz. — Slovd se je dovrSilo v gcstilni .pri zlatem jelenu", kjer so se-Dornberzani poslovili od svqjega preljub-Ijenega g." kaplana; v dveh govorih je tol-maCi! gosp. Pcrozzi spoStovaoie in ljubczen Dornberzanov, ki git nhraaijo vselej v naj-lepSem spominii; pnklomi mn je v imenu zupljanov ludi <• n iopek. svetih cvetlic, ki sicer uvenejo, Jtlf spomtri v hvaleznili sreih ostane nevenljiv. C. g. Gergolet se je po-slovil ginjenim sreem od predragih niu fcip-ljanov, zagotavljaje jih, da tudi njemu ostane sladek spomin na kratek cas, kaleri je pre-iivel v njihovl sredi. Okoli 3. pop- se je od-peljal v noverp. sprcmstvu proti Slovrenca.— Tako Casti naSe ljudstvo vrie duhovnike in rodoljube! Gospod Leopold OreSi^, obceznani zdravnik v Goriei, je umrl nceraj o poldne nagle smrti; doletela ga je kap. — Pokojnik je rodom Ilrvat, iz plemenite rodbine v Zla-tarjn pri Krapini. Culil so je vedno Slovana in je tudi ve'no najraje govorilsvoj materni jezik. Najpoprej je sluzil kot c. in kr. zdrav-nik v vojski in si je pridobil zlasti v- burnih letih 185'J.—l800 povodniSkd' operacij. V tern zdravniskem opravilu je imel kaj spretno roko. Njegovo usmiljenn sree do sirornakov je dobro znano. — Glede na tolike zaslnge ino/.a za naSe mesto moralo bj zupanslvo nekaj storiti, da se i/Aazc vs.ij itirlvemu za-sluzena cast. — Pogreb bo jutri, v soboto ob \. popohitie. Za ieleznico fez Tore. — TrtaSkemu .Mattiiin" bnsojavljajo z Dunaja, da sprejme cesar v kralkem posebno deputarijo, ki pride na Dunaj zagovarjat in prosit zeleznico Ccz Ture. V depulaciji bode zastopana goriska dezela po glavarju G oronini ju, mesto Gorica pa zupams Venutti-ju in predsedniku trgovinske zbornice; solnograSka dezela po glavarju Schuhmach orj n in predsedniku solnograSke Irg. zbornice; Trst po bnronu It e i n e 11 u kot predsedniku in Escherju kot svetovalcu trg. zbornice tr-zaSke ter po poslnncih Burgs tallerj u in S t u 1 i I z u, in slednjic Beljak bode za-stopal zupan. Cfiteljstvo ilf?,clnlm poslaneeui. — PriobCili smo ze zahvjilo uciteljstva na Toi-niinskem naSim dezclriirn poslancem. Ta za-livala je bila odgovor na hujskarije g. Petra MtdveSCeka. Ali moj: se je zopet oglasil t:i sicer v „Slov. Svetu*-, pocastil tudi naS list in grozii poslancem s probujajoCo se sa-mostojnostjo uciteljstva. — Cujmo zdaj, kaj pravi uciteljstvo sezatiskega okraja. Predscd-nik uciteljskega druStva gospod natlzomik M. K a n t e je poslal dezolriim poslancem na dr. Rojca slcdeco izjavo: »Uciteljsko druStvo za sezanski Solski okraj, zborujoce v 2. dan maja mosecn, vo-tira soglasno p. n. gg. dezelhim poslancem najiskrcncjSo zahvalo za trud in pozrtvovahio delavnost v prospeh matcrijalncga zboljSanja uciteljstva na GoriSkern, ter ob jednern prav uljudno proa-i, da,bi,«p ^ M, .«c r«o!«n,.; pO svojih moceli trudih, da bi se gmotno stanje uciteljstva v kralkem zboljsalo". Tako govore mozje! Takd' se govort s poslanci, ki so si v svesti, da so storili za uciteljstvo vse, kar jim je bilo mogoee storiti. Le tako dela oni, ki zeli ugodno in hilro resitev tega pravicnega uciteljskoga upraSanja. Kdor dela drugace, dela v gotovo Skodo uCitelj&kemu slanu. — Veseli nas, da uciteljstvo samo na najdostojnisi nacin odvraCa od seb? spletkarije g. Pelra iz Kriza, katerega se — odkrizuje. Goriiko vctcransko drtistvo je imelo v nedeljo svoj redni obeni zbor. Kot vfadni zastopnik je bil navzoc sain okrajni glavar g. vit. Bosizio. Zborovanje je otvoril drus-Iveni--predsednik gosp. Jacob i, spotnntvSi bridko zgubo, ki je doletela Avstrijo s smrtjo nadvojvode Albrehta ter vspodbujal filane k slo^nemu delovanju. Nacrta! je druStreno delo-vanje v minolem Ictu in zahvcli! navzocega vladnega zastopnika za naklonjenost tor mu ob enem castital na poviSanju Casti. Precitano porocilo blagajnika K a n c I e r j a je bilo soglasno potrjeno. DruStvo je imenovalo okr. glavarja v GradiScu Josipa pi. F a b r i s a eastnin; clanom. Pri volitvi je bil izvoljen odbor z vsklikom in sicer: predsednik g. Jacobi, podpredsednika pa dr. Hentsehi in grof Puppi, tajnik pi. Pa I licit in bla-gajnik g. S i m C i C. Potem, ko se je g. predsednik zahvalil na izkazanem zaupanju in tudi ostali gospodje izvoijenci, a vladi zastopnik eeslital g. Jacobi-ju na ponovni Casti ter obljubil iti druStvu pri delovanju na roko, — zakljucil je predsednik zborovanje, ki je konCalo v najlepgem redu. Ncprilifitost pri sodlscn r Ooriel.— NaSe ijudstvo je paC vedno in povsod le prezirano! Pri goriskem mestno - odrejenem okrajnem sodiSCu se vrSe razni posli tako poCasi, da ni mogoee z opravili naprej; ljudje Cakajo in cakajo, jeze se, delajo si nepotrebne stroSke, a dela ne gred6 dalje. Zakaj ? Ne vemo! Zdi se, da imajo gospodje polne roke dela, a delavcev je prem&iy. — Priprosti ljudje bi radi prisli k sodiScu po kak svet, pojasnilo. informacijo, a ne morejo priti do nijednega uradnikii, ker nikdo ni prost. Tu bi moral paC biti vsaj jeden dan na razpolago Ijudem za take posle! — Za spisovanjo pritozb na zapisnik je sicer doloCena jedna oseba, a ta ni sodni uradnik in je veSCa le italijanskemu jeziku! Tu je treba nekaj ukreniti,'da ubogo ljudstvo ne bo trpelo tudi lam, kjer iSCe pravice! Saml smo krlvl. — St. 8. — Iz Go-rice nam pise slovenski delavec: ,Od nas ubogih delavcev zahtevate to ia ono, kako naj povzdigujemo veljavo slovenskega jezika v goriskem mestu. Prav! Ali kaj dela pa pogoslo na§a slovenska gospoda? Kolikokrat se mi je 2e pripetilo, da sem moral videti in siisali, kako odliCna slovenska gospoda daje nam priprostim Slovencem najslabSe vzglede. O, gospoda moja, vi ne veste, kako slabo upliva na priproste ljudi, ako vidijo, da se gospoda sramuje svojega jezika. Po- znam odliCne slovenske rodbine, ki imajo nemscino za svoj navadni jezik v domaCem krogu. Nil ulicl govore neinSki ali laSki. Nasi narodnjaki govore v krCmuh in kavarnah nemSki ali laSki. Tu je treh:i uajprej zafieli pometati, potem bo na§ j<>zik spoStovan! VcC Se povmn o prilki*. ' Cuduo premeseeiijc. — Avskultant P i n a u c i g v Kormiuu, sin ziianega naSega .prijatelja" v Goriei, zdaj pri sudiscu v Kor-niinn, je dobil natog, naj se neinudoiua poda v Totmin. Pinaucig ne zna prav nic slovenski. AU je to adgovor visjega sodiSca na zahteve naSih poslancev?!! Proleslujenio, da se taki ljudje poSiljajo na slovensko zemljo! Za *Bi»rodiit Jttom". — NesreCa, ki je doletela Ljubljano, je odvrnitu pozomost. spruieat misli o .Nurodtteiti domu* v Goriei. Ta lepa misel bo precej trpela vsled tega, kajti pozrtvovaluost za Ljubljano je velika. — V Solkattu so zbrali mladenici velikonoCni praznik v krCrai pri g. Mozcticu 4 gld. 31'/s kr. Ta. denar je bil takoj izroCen. — Cist vrlim mladeniCem v Solkanu. Badodarul doneski. — Za .Slogine" uCne zavode je poslal dedic pokojitega C, g. Vinka Stubeljna zapuSCeni znesek 40 gld. —• V sreCen izid svoje pravde v Ljubljani po-daril je g. Jernej Kopne 3 gld. V obrambo posteiie obrtl. — V sredo vrSila se je v Ljubljani glavna razpravi v zadevi lukiijSujega svecarja J. K o p a c a p r o t i sveftarju Seemannu. Kakor znano, dol?,il je zadnji prvega, 0-ltfni Miha Gurlin iz AjdovSCine se je utopil pri Sv. Andreju v Trstu. —- 35-!etni Alojzij K n a p i ft iz Dornberga je razkladal og'lje s purnika „Napried* v Trstu ; njegov lovaris G i r i g e r iz Vrh-poljii pri Kamniku je baje n;»krat zblazitel in KrapiCa z lopato hudo ranil nsi vec me-stih. — V G r a d i s c u ob SoCi so imeli uCeraj veliko veselico v korist LjuMjstni. — V Dntovljah na Krasti so za-iledili zopot znano kuzno bolezen pri govedi. — 0 b-Cinske volitve priCn6 jutri v Goriei; zanimauja ni prav nikakega. Konservativci in vlada so zadovoljni z onim poiozajem, kale-renm poje slavo tudi irredenta. Nova po.stit. - Kukor smo porocali o svojem Casu, tuk6sc je/godilo. V Kainncm nu lovem bregtt SoCe mod Tolminom in Ko-baridom je uslanovljen nov poStni urad, ki je bii zelo potreben. Slnzba poStarja je zn razpisana. Pliifti znaSa 150 gld., za urad 40 fA<].. ISO crlfl r»n '"* P"5l"'«« » j-M. ^ kr., drugi premoznejsi krogi vseh viarodnostij in deiel doprinasajo svoj obul. 1 iidi zunaj Avstr'tje in Evrnpe sploh nabirajo miiodare, da, celd mej nevjorskimi Nenici si prizadevajo, pomagati Ljubljani. Dunajski pomc2ni odi)or je nabral do tao.UUO gld. in priCakuje Se nekaj veftjih doneskov. ,SIov. Nar." pisejo z Duuaja. naj bi se v Ljubljani intanovil stalisliCni odbor, , kiiteri bi dan na dan zapisoval, kje inkotnu je najvePjc pomoci treba. Xameravano zvISanjc davka ob po-trcsn. — Dunajski .Vaterland* ima pod • tf'iu naslovom sledeCi dopis iz Ljubljane z dnt- 7. inaja: Med trgovci in obrtniki v Ljubljani vlada silno razburjenje. Ni se se polegel strah vsled potresa, britko Cutijo vsi krogi ; tudi financijelno hudi udarec, ko smatra ilavni davcri urad ravno ta nesret-ni moment ne konsumira veL toliko ko p^opJ-ej. Ljubljana je bila poprej srediSCe trgovine za celo Kranjsko, sedaj potuje agent direktno k trgovcu. LetoSnja zima je provzroCila nasemu trgovstvu in obrtnigtvu tudi mnogo sikode, ktv ljudje niso ntogli vsled hudih zametov i mesace v Ljubljano. ! K vsemu tenm pa §e gro*na nesrefia velikonoCne nedelje, kutore nasledke Cuti najbolj trgovina. Pripetili so ne sluCaji, da se je kredit odpovedal-in vnanje tvrdke so zatele iztirjavati §c> pred Casom celo majhne zneske. Da so se sole zaprle, vojastvo premestilo, da so premoznejsi ljudje, ki so v Ljubljani pustili denar, trumoraa zapuslili nase mesto, gre trgovina rakovo pot, in ni cuda, da nameravajo nekateri obrtniki sedaj, ko sejih od vseh strani priliska, svoje koncesije odpo-vedati. Posebno mali obrtnik je hudo prizadet, ne dobi nobenih naroCil, drazino mora z delavci vred preziveti, ter upa, da od kod pride kako naroCilo. Ako se pomisli, koliko blaga je bilo direktno vsled potresa unieenega, katerega mu nobeden ne povrne, mora vendar vsak trezno in pravieno misleCi elovek pripoxnati, da se obrtnikom in trgov-eem ne godi dobro, ampak da je njih stanje tnko zalostno, da so popolnonia opraviCeni pricakovati od drzave zniSsanje, ne pa povi-sanjc davka, Zaradi tega so »e vsi krogi zdrn?.ili, da poslopajo solidamo in sklcnTuTsi? je, poslati duputacijo na Duuaj, da naprosi ako je treba tudi po'tioc Nj. VeiifiansLvii. Interpelacija v driavnem zborn naj pa finaufnega minisira naprosi, naj on doticnemu gospodu pojasni, da je nesreC-na Ljubljana neiigodno polje za njega, ako si hoce pri tej j»riliki na ra&in obupanega prebivalstva v nasem meslu za-sluziti jirve svoje ostrogp. za ugodno priliko, kakor da bi ne bilo mj_ in dczela kar niC prizadeta, zviSuli davek trpovcem in obrtnikom v Ljubljani. Mej tern, ko se od merodajnih strani dovo-IM» popolnonia opraviCeno uradnikom dra-itiiiska doklada, ko se drzavni zbor posvetuje o znisanjn hisnega davka, skuSa naS davCni "rail, tlovek ki bi komaj kaj tacega verjel, Se bolj pritisniti naSe trgovce in obrtnike. Te dni so namreC dobili trgovci in obrtniki na pOfllagi izpovedbe takozvanih zaupnih mo?. odlok clavcne komisijc, v katerem se jim obota izdalno zvisanje dohodninskega davka, ler se obenem pozivljejo, izjaviti se tekom °?Civ rtnJJ ° nJ'l- dohodkih, oziroma priziv uioziii. Koliko smemo pricakovati od takih llm"i-)V> ^ s'ehernemu iz vsakdanje prakse luiJ ,fnanot in gotovo je resnica, Ce trdimo, « Ji v'.ai 5 odsiolkov takih prizivov usli-fl'.\ „sl?.d leEa je nase obrtnistvo in trgovstvo silno vznemirjeno, in tak qdlok se nam zai ravno sedaj, ko je Ljubljana skoraj umeena, Ce ne pride od drfave in dobrolnikov •zdalna pomoe, ,ot jako slab dovUpt k| se ga je upal nekdo nad nami nesrefine2i upri-zonlu Ce bi Mi siba polresa Ljub]jarie ne zadela, je Ljubljana vsled raznih novih 2eleznic na Kranjsisa v tem oziru oSkodovana, da DruStvene vesti, D r u s t v o .SI o g n* je imelo v pone-dorjek odborovo sejo, v katcri je mod dru-gim bila soglasno sprejeta s 1 e d e e. a i z j a v a: „Nikakor opravifieno razzaljenjo apostol-skega nimcija nadskofa Agliardija, povodom njegovega potovauja na Ogerskem, j«< vorni slovenski narod v poknezni groiiji goriski in gradiski toliko uzalilo, da odbor slovenskoga naroduo-politiskega druslva »Slogii" v Goriei (iiiti dolzuost, izreci svoje globoko obzalovanje in ogorcenost nad tern vse avslrijske katol'ke fcileCim dogodkom. Ob enoin izroka drnstvo »Sloga* svoje visoko CesCenjo razzaljencmu zaslopniku sveto rimske stoliee in zntrjnjo OColu krSCanatva svojn zvostobo in udniiosl. Odlior stuveuskega narodno-polilirikega dru&tvn .Sloga" v Goriei due ill. mtija 1805". To izjavo so podpisali vsi odliorniki. Izvirnik in latinsk' prevod jo bil poslan zc v torek nuneiju na Danaj. Nomski prevod je bil poslan dunajski »tteiehsposti-. Druge locke sejnega dnevnnga rwla so se tikale nadaljcvalno sole za obrlue uCence, drustvene sole in olroskih ssabavisft; v razgo-vor so priiila t»idi druga politiSkn in gospo* darska upraSanju, kakor -Agro", fnrlaiiski tramvaj ild. ._ \r goriski okoliei je drustveno zivljenjo najslabSe razvito. Uodoljubi so preveft ,komot* in ne zgauejo se nad vsakdanjo svojo nalogo. Ali vendar bi bil ?.e cas, da bi se zganili nasi moZje in zaCeli zbirati okoli sebe krepko narodno vojsko! — V P r v a c i n i bo imela -Zenska podruznica dru?,bc sv. Girila in Metoda" obfini zbor v ncdeljo 2(>. t. ni. ob '.{. pop. ?, navadmm dnevnim redom. K obilni ude-lezbi vabi — odbor. — V V e 1 i k e m d o 1 u pri Kommi je bil v ncdeljo obeni zbor bralncga ilrustva -, Domovina". Udelezba je bila obiina. Dnevni red se je dnvrsil v popolno zadovolj nost zbranih drustvenikov. V novi odbor so izvoljeni sledeci druslvcniki: predsednik Vinko M e 11 i k o v e e, podpreds. Jotef J u r c a, tajnik Stefan Stolfa, blagajnik Vinko Slolfa, odborniki pa: Ivan Stoifa, Anton Majcen, Ivan Stolfa, Franc Skof. — Mlademu dru^tvu 2elimo, da bi krepko napredovsdo! — B a n k a „SI a v i j a" je strasno v zameri pri irredentovskih listih; posebno povodom istrskih volitev so jo grozno napadali, ker je veliko ljudstva resila iz lahonskih in kmjelskih krempljev, kar je imelo ?,e letos upliv na izid volitev. Lnhonski listi so grozno napadali banko in tudi ravnatelja general-nega zastopa g. Ivana Hribarja. — Mi pa menimo, da kar irredenlovski listi tako zlobno napadajo, to mora biti za nas dobro! — Na CeSkem prirejajo druslva po vsi kraljevini veselice v korist nasi nesreCni Ljubljani. — Tak6 bo tudi jutri v Jindfi-chovem Hrcdci koncert, kateri priredi ?.en-sko pevsko druStvo .Siavy Dcera* (HCerka Slave). Doposlani nam spored je jako izbran in obsiren. Slava bratom Cehom! Razyled po siovanskem svetu. Hrvaska. — MadjarSCina naprcduje v Urvaski. .Hrvatsfca- poroea namreC, da v Snsaku po nalogu okrajnega glavarstva {pr>>d-stojnika) uporabljujejo ze hrvasko-madjanrske liskovine. Kot razlog temu navajajo, da se tako nekaj prihrani na papirju — na easti pa zgubi. Stvar se nam dbzdeva neverojetna, vrndar pa mogoCa. — V Bakru (Primorje) so nekateri madjaroni nagajali tudi hrvas-kemu pevskemu drugtvu ,Sklad", ki je pri-redilo veselico v korist Ljubljani. DruStvo je bilo namret naprosilo za brezplaCen odstop dvorane v .Nar. domu", Cemur so se upi-rali U madjaroni t vendar brezuspesno, kajli dvorario so druslvu odstopili bre«plaCno na razpolago. — Imenovanje senjskega skofa Se ni dognano. Madjarji si prizadevajo, da bi spraVili svojega Cloveka na to mesto, na-sprotno pa hrvaSki Casopisi pisejo, da bode imenovan scdanji reklor brvaskega vseudi-lisCa dr. Maurovid. Bog dal! — UCeraj so na slavnostni naCin odkrili spomenik hrvas-ketnu pesniku Petru pi. Preradovito v Za- grebu. Spomenik je izdelal kipar Rendic na trosek gosp. Stjepana pi. Miletifia, sedanjtga intendanta hrvaskega gledaliSCa. Cast tak-Snemu rodoljubju! S postavljeni'-i sporaeni-kom Preradovieu se je izpolnil njegov nauk: „Rod bo samo, koj si mrtve Stuje, na proslosti bududnosti snuje!-. — Ravnateljstvo kmetijske sole v Krizevcih prosi vse svoje bivse uCence, naj bi se pri njem oglasili z opazko, kje so in s Cem so sedaj pefiajo, in da bi mu nazna-nili tudi smrtne sluftaje bivsih ueencev. Te podatke polrebuje ».a izdelanje 35-letne §ta-tistike, od kar acluje zavod. — Nasproti vesti lista ,11 pensiero slavo", da so dela o sporazumu mej opozicijama v Zagrebu, iz-javlja .Obzor", da o tern lijegovi stranki niC ni znano. Torej to je se vedno le Selja! Drtlmacija. — V soboto so praznovali po Dalmaciji osmo obletnico smrti pok. Miha Paulinovi(5a, nepozabnega prvoboritelja in rodoljuba hrvaskega v Dalmaciji. — Hr-vaski casopisi v Dalmaciji skoraj v vsaki ste^ vilki¦¦prmaSajo vabila, k nabiranju za Ljubljano in tudi izkazujejo darila. Posebno se v tern odlikuje rodoljubni Split. — Zadarski nadskof Rajcevie, ki je imerovam tajnim svelnikom Njeg. VeliCanstva, je sel te dni na Dunaj in bil sprejet pri eesarju v avdi-jenei. OfSkrt. -Pri slavnoslui otvoritvl ceSko-slovanske naroilopisue razslavc je zaslopnl SIovpiico g. Ivan llribar iz Ljidiljane, Hrvalc pa g. dr. Laginja. OIiu'hIii bila navzoCa tudi pri apiek-nieku", kateri je pri-redila prazka n.estnu qbcina gostom v Cast. Pri istem je pozdravil goste zupan Gregor, za njiiu so govorili poslanei raznih dezel. V iiiienu Sloveneev je govoril g. Ivan llribar, in Hrvatov dr. Luginja. ("'.eliom jo bilo posebno ugodno videti zaslopane pri olvoritvi tudi Slovence in Ilrvute. — Due 10. t. m. to je na dan sv. Ivana Neponi., kateri so slavnoslno proslavili, je muoziea po ulicah propevaln rodoljubne t-esko pesmi; pred ceft-kim glediscem je upila Bslavu", pred poli-cijskim uradom in uemsko kazino pa »pu- I real*. Policijaje ninozico razgnala, ki je de-monslrovala tudi pred drfcivnim kolodvorotn, ] razbivsi ukua. SlovaSka. Oger.sko ministers!vo je potrdilo ])i'iivllu uovemii sluviiSkeiiiu ii;iiz»-jalnemu druSlvu s sedi>zem v Turf', sv. Martinu. Svrha dnifivu bode, ustuiiovili slo-\aski nai'odopisni niuzej. Slolelnh'o Snl'ai'lkovega 1'oJnIvii «-katera w jo nuvrsila due LI. I. in.. priiKim-jejo Sluvani s poselmimi slaviioslimi, Hlovusko HNiU'Oiliiio Novinj* so posvelile due II, miijii okruseno fitevilko v spomin rujstva velikega rojiika, v kateri so ndlieai Slovakl priobMIl ,s()ise o (lelovitnju in pomeii!i .^aliirikovem, Zajedno bo jo v Turf. Svet. Murlinuzasnoval uilboi', ki nuhira prisnevke y.w „S'diiiikov sliitondiiun", kalerega obresli se bodo dolilo slova^kim dijukom. Poljnka. — Poljski rasopisi pisejo, da jo imenovanje groin (lolucliowske^i za minisira ziinaiijih pnslov dokaz zanpanjii, katero ima cosur v poliliko l'oljakov. S tern imenovanjom se liolj utrjuje izjava pri lan-skololni razslavi v Levovu, ko jo rekel, da on more rueunili na Poljuke. Pisejo tudi, da je s loin imenovanjom Poljakoin priznaiia joduakopravnosl nasproti Ogrom in Neiiicem. — V Rzeszowu jo vec husarjev dogovornu razsekalo svojega slrazmnjslra, ker je z vo-jaki nedoveski postopal. Vojaki so se veckrat brezuspesno prilozcvali proli IrpinCenju; ker niso dobili zadosCenja od viSjih, maSCevali so se sami. Vojake in nekatere podfiastnikc so zaprli in prepeijali v Przcmysl, kjer jih bode sodila vojaska sodnija. Vojaki in raz-sekani slrazmojster so bajc Madjarji. — V Galiciji so pripravljajo vse stranke na dczcl-nozborskc volitve. Demokratska stranka na-stopi proli islanczykom*-, to „•..¦ konserva-tivnim velikasein. Duhovstvo je obljubilo pomoc demokratom proli velikaSem, kalere so dosedaj zagovarjali. „Ludovi" (demonkrati) skusajo *iridobili i»a svojo strau vse neza-dovoljne5Se. — Rusini so pripravljajo tudi na hud odpor proli Poljakoin. Upa se, da se zjodiuijo vse ftliri rusinsko slrnnkc pri postavljanju kandidatov. Oni hofejo Poljakom pokazati, da so Rusini slozni v nafielu rav-nopravnosli v dczeli. Poljakt r Teslnn so imeli obeni zbor svoje Solske riruzbe, katera je imela 1283 elanov in imovine 8().O00 gld. Sedaj namerja odpreti svojo gimnazijo in je ?.e prosila za dovoljenje de^. odbor. Ta je pa prvo proSnjo odbil, a. v drugifi vlozena prosnja ni so re-§ena. Poljaki bodo sevda sedanji sistem kljubu temu podpirali, naj jim vlada ze ugodi ali ne. V 1. razred tega namerjanega poljskega gimnazija vpisalo se je S:e 30 uceneev. Bosna - Hcveegovlna. — .Agcnce II a v a s ¦ je poslala v svet brzojavko. da so se baje nekateri bosanski muhamedanci pritoiili v Csrigradu pri sultana proti avslrijski upravi Bosne. To vest je bilo sliSati tudi pred vefi meseci in jo je princsel tudi ruski Casopis «Novosti», IrdeC, da je dopisnik govoril z vodjo depulacije. Bosanski Casopisi pa ne znajo o torn Cisto niC kakor tudi dobro poducenS brvaski ne. Dokler nam poslednji ne zagotove resnice, ne moremo verjeti tej novici. —• Kaj je storila lurska vlada do 1. 1878. za Bosno in Hercegovino? Danes je ta defcela raj nasproti poprejsnji pod tursko vlado. A da bi se domaCini pri-tozevali pri turski vladi proli avstrijski upravi, tega ne moremo verjeti. C'rnagora. — S Cctinja javljajo, da je prislo do zivega mej Albanci in Turki. Vsled tega je velika homatija v Plavi in Clusinju. Albanoi bczijo v Crnogoro. Srbija. — Kralj Aleksandcr jo sprejel vodjo radikalcev PaSiCa ter se i njim vefi Casa pogovarjal. Temu sprejemu pripisujejo posebno vaznost, feS, da je prislo vendar do nekega sporazumljenja mej vlado in radi-kalci. PaSic* ni bil na dvoru od dobe, ko je bil §e minister, in kralj ga svojeeasno ni hotel sprejeti, kedar se je pnvrnil s poslanistva v Petrogradu. Brezdvomno je, da so denarne zadrege krolja prisilile na ta korak, ...< je na politiCni preobral, kajti finance se morejo ure- 'dfif Iq tedaj, ako bo s tern tudi narod za-yo^cn. Ni izkljuCena mogoCnost, da pride kmalti na krmilo radikalno minislerstvo. — NqVc^tdska .ZasUiva* porofca, da so v La-zarepcii ubili sina tamosnjega 2upnika Laza-revida. List pise, da je pokojnik ?.rtev sedanje vlade, ki tako boCe ndusiti strankarskc od-noSaje v Srbiji. Uboj Lazarevida je Cisto po-litiCne barve in prej ali slej bode moral za to odgovorjali le Hristic, s katerega znanjem so Lazarevi^a ubili. Uboja so odbol?.eni stot-nik Pajevie" in dva okrajna predsednika. Isto vest je potrdit tudi general Sava Grui6. Bolgrtiija, — Iz SoRje poroCajo, da nameruje Stambulov odpotovati v Karlove vari na zdravljenje. V to svrho je ?.e na-prosil za potni list, katerega pa mu vlada se ni dala, kajti dela sp na tern, da ga sploh ne izpuste iz Bolgarske, dokler se ne konfia proti njemu priceta preiskava. Kuslja. — Moskovsko druslvo za zgo-doyino in starinoslovje imenovalo je vladi-mirskega vladiko Sergjeja svojim Castnim Clanom. — Na ukaz carja Nikolaja placa se 500.000 rubljev na leto v podporo ruskih pisateljc in Casnikarjev. Kot najvisja mirovina doloeena je za neofcenjene vsota 720 r., za ozenjene pa 1200 r, na leto. To podporo pa bodo dobivali le taki potrebni pisalelji in casnikarji, kateri nimajo druge mirovine. — Varsavski genernlni gotivernor grof Suvalov, katerega so sprejoli Poljaki in Zidi z veliko nado, jim sedaj ze ne ugaja vet. Slori sioer uicos.ir ne proti Poljakom, vendar pa molci in hodi pola svojega pvednika, no da bi uvol kake osebne spremembo, kar se jo najbolj zoljuo pricakovalo. Sploh javkajo nekateri poljski in zidovski listi, da so so zolo varali, mislori, da nastopi poil novim vladarjem povsom driigacna, njim prijazim doba, a sedaj so kaze vedno bolj, da bode hodil sedanji car pota svojega ocota. Razgled po svetu. Avsfrljn, — Due 15. t. m, jo posebno odpoKlaustvo iz llerlina izrocilo uasoinu eesarju norii^ko marsalsko palico. — Imono-viiujo Golii'.'liowKkoga zmianjim miuislrom in uiiiirnvljivijo Kaliioky-ja je so vedno na dnev-nom redu. Vsi Casopisi so poCajo s loin, da pojejo hvalospove Kalnokyju in prorokujojo dolovanje sedanjega minisira. Ker jo Go-Inehowski bull po misljonju l'oljak, zjvivon pa udaii Avslrijoc in dolier katoliCaii, ho Madjariji z njim" ze nuprej zelo nezadovoljni, kajti radi bi videli le Madjarja ua liikoin meslu. Takral jim jo spudlololo. — Pfaojo ludi, da postiiuo Anliardi knrdinal ter ga tako odslranijo z Duuaja, u tako ziulovoljijo Madjarje. Kakor poroCajo iz Mima, ga zuinoni baje bruseljski nuiioij Nuvadi UoiiIm, ki jozo poklicau v Him.--Dunajski antisomili napre-ilujojo. Pri volitvi za svolovalska mosla v meslnom zaslopu jo izvoljenih 8 anlisomitov. Isto seje zgodilo pri volitvi okrajnih opavskih zastoptiikov, ki so jo vrMla v node.ljo. — Pod-odbor za volilno proosnovo jo imol sejo, pri kaleri zopel ni prislo do zakljuCka. Gotovo je, da delo no kouca v sedanjem drzavno-zborskom zasedanju in ako se to no zgodi, sinatrali bode volilno proosnovo kot po-kopano. O^crsku. — V Ogerski se se niso pomirili duhovi zaradi nuncija Agliardija. Sedaj pa jim se bolj uzncmirja -ze tako raz-burjene Zivce imenovanje Poljaka ministrom zunaujih poslov. Kar so iskali, so tudi dobili. — Pri millenijski r a z s t a v: v Budimpesti priredijo razredno loterijo. ki naj bi dala 1 milijon goldinarjcv. V tem smislu podncse posebno osnovo v zbornico ogerski fmanCni minister. ProraCun razslavc je lako-le se-stavljen v goldinarjih: Ograja 50.000, izrav-nava tal in mostov *14li.O(K), poli in vrli 50.000, poslopja 1,1)83.000, razsveCava 72.000, •ielcznica 25.000, prevozni troski 30.000, omaro 150.000, okrasovanje 481.000, stroji 80.000, zaCasne razstave 40.000, upravne uredbe U75.0O0. cuvaji 270.000, ognjegosci 60.000, redarslvo 7500, oglasi 70.(KM), katalog 36.000, nagrade in darila 20.000, svelinje in prizna-nice 25.000, godba in slavnosti 50.000, zava-rovalnina 90.000, sluCajni IroSki 58.000, torej skupno 4,380.000. — Dohodki pa bi zna-§ali: Uslopnina 1,300.000, meslovina 350.000, gostilne in kavarne 30.000, prislojbine od pecenih tekoCin 80.000, od katalogov 20.000, uporaba ograde 20.000, loterija 1,000,000, prodaja poslopij 180.000 (torej za 1,802.000 menj nego so veljala), razni 300.000, prinos drzave 1,000.000, prinos Budirnpeste 100.000 gld., torej skupno 4,380.000 gld. Tako je preraCunjeno in se vse lepo ujema. Konec razstave pa pokaze se-le malerijalen in morales uspeh. Ze naprej pa obzalujcmo nema-djarske razstavljalce in zavezniko Madjarjev, ki bodo morali plaCati gotovo zgubo le slavne razstave. Pi'c&HiiJanje Ronituicev. — V Kolo-Svaru je bilo zopel obsojonih Sestnajst Ro-nmncev, ker so U pred dvemi leti pozdravili one Romunce, ki so se tedaj branili pred madjarsko porolo. Zasledovali so pozdrav-ljalce in jih spravili pred kolosvarsko poroto, ki jih je seveda spoznala krivim in io vsled tega obsojeni: urednik Casopisa ,Tribuna" na dva nicseca zapora in 300 gld. globe za to, ker je pozdrave tiskal v Casopisu. Jedcn je obsojen na 100 gld., 8 na 50 in 6 na 25 gld. globe in vsi na placilo skupnib stroskov. — Grsko-katoliski vladika v KoloSu je zabranil slrogo vsled sklepa konzislorija sirjenje v svoji diecezi vspudbujainega oklica predsednika romunske lige v BukareM.ii do rumunskih 2en& na Ogerskem. Ukazal b svoji duhovsC'mi, da ne smo vsprejeli takih „8fiuvalnih- spisov, 5e manj pa Siriti jih. Italija. — V Italiji so na dnevneni redu volilni shodi, govori in drugi posli, ki so v zvezi z volitvami. Vsaka stranka posebej siprizadeva, pridobiti vec somisljenikov in v to svrho se poslu?.ujejo raznovrstnih sredstev, ki ji pridejb pod roko. Agitujejo vsi vprek cd ministra priCenSi pa do poslednjega delavca. FinanCni minister Sonnino je polagal raCun svojim volilcem ter pri li prilo?.nosti govoril o dr2avnih financah, ki so baje, vsaj po njegovcm mnenjn, v dobrem polozaju. Pohva-lil se je posebno s tern, ker je sedanja vlada znifcala drzavne stroske za 70 milijonov lain trosek za vojsko bode znasal za 31,600.000 lir mauj nego 1. 1891. in 1892. — Italijanski katoliki^ se popolnonia vzdr26 volitev. NomL(Jn. — NemSki drzavni zbor bo jutri (25. t. m.) zakljuten. Kakor so je poka-zalo pri raznih razpravah, polo2aj mej vlado in drzavnim -zborom ni najboljsi. Da bi bil razpusccn dr^avni zbor, ni verjetno; ob enem se zanikajo glasovi, da odstopita ministra Koller in Bottichcr. Franclja. — Francoska zbornica zbo-rdje, vendar ne more uspesno delovati, ker ji to ovirajo neprijatelji ljudovlade, ki vedno interpelujejo o zunanjih poslih Francije in zadrzujejo s tem redno razpravo. — Na Francoskem namerujejo poostriti ustanove gledd na prebivanje ptujeev v obmejnih mestili. Vlada je namrec odloeila,ustanovitlv taksnih___ mestilr in t lukalr posebno^ redarstvo, kl bode nadzorovalo ptujee. Nekateri francoski Casopisi se vesele tej nameri, ker se baje odstraui zelo razsirjeno vohunstvo, — Odbor za priredbo svetovne razstave 1, 1900, so peca z uprasanjem, da pokaze na isti tudi prvo parizko razstavo prve francozke ljudovlade iz I, 1798. Ker so vsi nacrti todnnjn razstavo dobro shranjoni, se ta misel gotovo urosnici in se razstava priredi uprnv na islem prostoru kot pred 100 leti, to jo na Marlovom polju. Na prvi razslavi jo sodo-lovalo In 102 razstavljulcov, moj kulerlml so bile tudi purizko tvrdko, ki so danos zlvo. Norvn^kn. — Norvozki storthing (zbornica) jo za Uinl vzknilll platilo za poalnnlSlvo na Duiuijii. llkljub tonm zukljucku jo kralj vzdrzal dunajsku poalaniftlvo, In domu1 za v>.di'zovnnjo islega jo posodila Svodska kot Norvozki) ziiveznicu. Zbornica je ludi lolus znkljucilii, to uprasanje razpravljatl, ko pride na duevni rod diplomalski prorafiun, kar so pa zgodi se-lo koncom prihodnjoga moaoisa, Ivor so jo zhornieii razSla, bodo morula Svodska zopel posndlll potrobno svoto za vzdrzfiviuijo dunajskoga poslanlslvu, Huzinoro mej hvodnko hi Norvoftko, kl bo kavmUu v enonior, so iNHlaljo Rlnhflo. (Kdor no vo, naj doHlavlmo, da Hvodnko in Norvosko slo dvu HiiinoHlojni kraljevini s skupno vhularnko hiso). Angllju. • Iz Loiuloim pnrocajo, du augle^ka vlada nain.n'iijo v dolnji zbonilel predloziti zukljuf.ok o oniojllvl olilasll gnrnjo zboruii'o in istodnbim ¦- broz ozlra, bodo II predloga sprojeliv all nn — nwpnBlIll /bur-nieo, To no jo naiiMH'avalo slorlll So za niinl-Hlra Gladstona, kajti goruja zbornica uvlrti dolovanje dolnji s loin, da zavrzo v*uko v njoj sprojolo prodlogo, ki no ugaja koiiHor-vativcom v gornji zbornici. llHtuiiok mi KuliI so ni udiiscn, in kakm1 so vidi, so to no zgodi lako kmulii. Mari^iil Martinez jo zaliloval od spanske vlado, naj mu poslje zdrnvnikn in slroSniko za ranjonro i polom 12 slubuili Caslnikov, 20 Hlntnikov ter 52 poroCnikov, kakor ludi slvljlva In lopov. Baznoterosti. Potrcs. V moslu in v okoliei Florence v Italiji so je primoril P.). I. m. procej hud potres. Ob '.). uri zvefier se je sliSalo pod-zemsko buCanje, ki je Cedalje bolj raslo, ob 11. uri pase je znCelo grozovito tresti. Ljudje so kakor blazni bezali na ulico. Sunki so se v kratkih preslcdkih ponavljali in prouzroOili precej skode. Do 3000 his je poskodo-vanih, dve cerkvi stu se podrli. Strah je bil velikansk. Skoro vse prebivalstvo je prebdelo vso noC na prostem. Iz bolnice so bolniki skoro goli bezali na prosto. 36 oseb je bilo ranjenih, mej njimi 13 nevarno, 4 pa ubite. V Ousini pri Florenci sami je fazniSeho 45 his. V San Martinu se je podrla cerkov. Po poroCilu italijanskih Casopisov, potres ni bil tako mocan kakor v Ljubljani, in ni prouzroCil lako velike skode. Ljudstvo se je pomirilo 5Se, ker se potres ni ponovil. Potres so ob-Cutili tudi v drugih mestih Italije, kakor tudi v Zanti na Grskem, pa tudi v Dalmaciji. Mlnlstrl zunanjlli poslov. —¦ V 112 let, odkar ima mo v Avstriji to ministorslvo, je bil Kalnoky 13. minister, od duvalizma pa 4. NajveC Casa je bil minister knez Ka-unic (41 lei), po tem knez Metternich (39 let), za tem pride Kalnoky. Kaunic je slufcil Marijo Terezijo, Josipa 11. in Franca II. od 1. 1753. do svoje smrti. 1794. leta. Njemu je sledil grof Tiiugut (1704. do 1806), grof Koblenc (1804. do 1806), grof Stadion (1800. do 1809), knez Metternich (1809. do 1848.), knez Schwarzonberg (1848. do 1852.), grof Buol - Schauenslein (1852. do 1859.), grof Rechberg (1859. do I860.), grof Mens-dorf (1866.), grof Beust (1866. do 1871), grof Andrassy (1871. do 1879.), baron Ilaymerle (1879. do 1881.), grof Kalnoky (1881. do 1895.). Mod dvozveao proti trozvezl. — Trozveza: Avstrija-Italija-Nemcija ima skupno 1.922.200 puSek in sabelj in sicer Avstrija 559.000, NemCija 967.200 in Italija 390.000. ~ Dvozveza: Rusija-I'Vancija ima 2,399.800 pu§ek in sabelj, to je 477.600 veC nego trozveza. Franeozka sama ima 1,027.000, Rusija pa 1,372.80 Trozveza ima nadalje 163,200 konjikov, dvozveza 262.500, torej 99.300 vec od trozvezo. Trozveza ima nadalje 6500 topov, dvozveza pa 7876. Unlljanwka trgovina 8 Inosoiustrom ka?.e leta 1894. lep napredek, kajti uvoz so je zniStal za 97 milijonov lir, nasprotno izvoz pa pomnozil za 61'/^ milijonov proti lanski bilanci. Uvoz je znasal 1.094,621.442 lir, izvoz pa 1.025,004.339 lir. Manjsi uvoz so je pokazal pri prekornorskem blagu, pri mirodiliiiskem blagu, tobaku, volni, juli, svili. papirju in najvcC pri Zitu, potem pa pri rogali ziv'mi. Izvoz so je znifcal pvi bombaz-nem blagu. papirju in knjigah, mramorju, kristalu, steklenini in teslenini. PoviSanje pri izvozu se je pokazalo pri vinu in olju, juli, volneneminsvilnenem blagu ter skemijskimi. izdelki, in Loneeno tudi s premogom, katerega pa ima Italija jako malo. Kiijizevnost in umetnost. .Izbrane pesuii". Zlo2il Anton Fun-tok. — Pod torn naslovom izidcjo 15. ju-nija najlep§c pesmi proslavljenega slovenskega pesnika. Obsegale bodo 10 tiskanih pol in izidejo kot 38.'in. 39. snopic „Slovanske knjiiUice*. All tiskane bodo iidho in na boljSem papirju. Ta krasna knjiga bo posvefiena Ljub-Ijani, kar pove prva pcsem. Tiskala se bo v 1000 iztisih nad Stevilo naroenikov. Posa-mifcni iztisi se bodo prodajali Ie po 50 kr., a cisti dobieek se poSlje mestnemu niagistratu Ijnbljanskemu v pomoe revnemu prebivalstvu, Ako se knjiga razproda, dobi Ljubljana okoli 200 gld. — Zaloznistvo pros! prijaielje lepe slovenske pesmi in na§e nesrecne Ljubljane, naj bi zbirali odjernnike med svojimi znanci. Gena 50 kr. za tako knjigo je itak nekaj nenavadnega na slovenskem slovstvenem polju. „Kn|Iznka 2ii inladino". — Petisnopic izidc se-le 5. jnnija, ker nismo mogli dobiti zaeasa — rokopisa.Su§ajestraSna! Kdor ima kaj pripravnega za to knji?.nicor naj se blagovoli oglasiti. NaSa mladina silno rada cita, a nirnimo skoro nic primernega za njo. Oospode Solske voditelje nujno opo-zarjamo, naj si izprosijo od obcinskih stara-Sinslov po nokaj goldinarjov za Solsko knjtfc-nico in naj potcm naroce po voc iztisov „Knji?,niee za mlndino", ker drugacc no bo mogoce iti dalje. Zdaj je okoli 700 golovili naroenikov, a treba jih je okoli 1100, ako noeemo pokriti vse slroske pri sodanji ma-lenkoslni ceni. Treba je vedeli, da dajenm zn nbornih 15 kr. vezane snopiee, obsezne skoro 100 slrnnij. Lo vezilo pozre 05 gld.! Zat6 je treba velikega Slevila naroenikov! — To sievilo je pa naj!o?.e doseei s tent, ako se nnroee vse Sole in vecje Sole po vee iztisov, ker jeJen sam pac ne zadoSea. • Foulard - Soldo fo) Kr. bis fl.IIXi p. M. jiipnnerist'lie, cbiiicsisrbp etc. in dcu nou-oslou Dcssiiis imil Fnrbcn, sowic srbwarzo, wois.sp und fiUl»iK« Hannabarg-Salda von X, kr. Lis fl. 14.«r» |n>r Meier-- phut, sf.rtreift, Urrievt, pcmuatrrl, l>a-ihiinU» etc. (ca. i!l(> vivscb. Qiiiil. und -MM vereeh. Fmboii, l)o(i!*iii«oti-.) Porto-umlslcuerfrei ins Hans. -¦ Miisler liinKcliend, Uoppi'ltcs llrirfporlo naeli der Scbvvoiz. [-2] KultUwYahrlken (». Henneborg (k. u. k. Hotl.), zoiuim. I z j a y a. Z ozirom na notico v »Sociu St. 10. iz Kobarida, zadevajofio novo poslopje za sodiSce, izjavljamo in on enern prosimo slavno urednistvo, da rndovoljno polrdi, da nismo omenjene notice pisali ler da nismo ?. njo v nikaki najinanjsi zvezi. Bodi tedaj konec praznemu in neresnicnemn sumniCeryu in opravljanju. V Kobaridn, dne 10. maja 1895. J. Itakum, zupan. Josip liuliov&fiek, F. Miklavit, ucitelj. odbornik. Dostavek uredni§tva. — To prav radi potrjujemo. Ono vest smo spisali sami na podlagi informacij za kulisami v merodajnih krogih. Mi dobro vemo, kaj so steleli nekateri Kobaridci, ali vedeli smo tudi, da se jim te 2elje ne izpolnijo, ker so merodajni krogi proti takim Zeljam. Vedeli smo tudi, kaj bi bilo istim krogom najijubSe; zato smo lioteli v „S o e i* namigniti Koba-ridcem, kaj bi bilo najbolje ukreniti, da se otvoritev ne zakesni brez potrebe. Mi dobro vemo, da bi vsakdo rad imel sodi§ee takoj poleg svoje hifie, a to se pac ne more zgo-diti; zato je najbolje tako, kakor smo pisali in kakor se je tudi zgodilo, ker drugace bi Se dolgo Cakali veselega dne, ko zacne so-diSee poslovati. St: 464 O. S. sv. Drazbeni razglas za zgradbo novcija solskega poslopja z vodnjakom r Piva^I. V DivaCi ima se vrSiti letos zgradba poslopja za enorazredno ljudsko solo z vodnjakom s preliminiranimi stroski v znesku 7.600 gold. Stavbeni naCrti, prevdarki strogkov in drafcbeni pogoji le2ijo v pregled v tukajsnjem uradu za Casa uradnih ur. Pismene ponudbe naj se frankirano in postavno koiekovane semkaj odposljejo s f> odstotno yargcino v znesku 380 gold, vred do najdalje 31. maja t. 1. 12. ure o poldne. Ustmena obravnava za ponudbe za-cenja ravno omenjenega dne o poldne in konCa ob 1. uri popoldne. Kdor bode ustmeno ponujal ima pri obravnavi ponudbe vloziti 5 odstotno var-sCino. C. kr. okrajni solski svet v SeZani, 16. maja 1895. Predsednik: SCHAFFGOTSCH. Za izdelek mocne in zdrave domafie pijafie potrebne snovi posilja brez sladkorja za dva goldinarja, kar povsem zadosca za 150 Iitrov, lekarna Hartmann Steckborn Kostanz (Svica) (Baden.) lzrefino svarino pred ponarejemi iz- delki. Spricala gratis in franko na razpolago. Prodaja povsod dovoljena. — VelezaloKa za Avstrijo: lekarnar C. Brady ___::: (Kromeriz (Moravsko). Javna zahvala. Podpisani izrekamo najtopiejo zahvaio" vsem znancem in prijateljem, ki so se udc-le^ili v tako ogronmem stevilu pogreba naSega nepozabi>ega sina in brata Jlxvfona ter mil s tern izkazali zadnjo Cast in sposto-vanje. Posebno pa se zahvaljnjemo prc-easliti duhovSCini, darovateljem vencev in vsem tistim, ki so se prizadevali na katerikoli nacia ublaLili na§e boleeine. Bog plati! ToUtitt, IS. maja IMS. Terezija PresI, mati. ICttjmuiid, AIojz, Andrej, bmlje. Oglas. Kor imam v zaloj^i dva vngona bakrenega zvepla prve vrste mo^no mi nn jo prodajali po konku-ronCnih ccnah ^ospodom vinorcijecm. MI rod i I n l('a i- A. Mn/./.(di v (iorici. Mlekarija M. Wasmeyr v Jiviliii" (Baronovto ~ Rflna dolina) pri Girici, priporoLa dnevoma sveze zdravilno in aa dojence pplrejeno mleko. Doldva so v prodaja I nlcl jcstviii pri ~mu Janeseh-u (prej F. Alpi St K.) v Vrlni ulici (via Giardino). =Po sdravnikih priporocano = Gostilna Antona Vadopivca v Trstu ulica Solitario St. 12 priporoi'a se rojakom iz Goriskc in drugim Slovencem a Trstu, kajti v istej se tocijo le pristna vlpavska 6rna in bela vina Iz pr.vaSke ob^lne in s Krasa. Priporoca so posebno Slovencem, ki pridejo po opravkih v Trst. Kuhinja prav dobra In po ceni. z vseini k higi ticocimi poslopji, z zetnljificeni, gozdom, vinogradom — prlpravna za tr-govlua se ofida v najem. Vec se zve pri naSem upravnistvu ali pa na TrzaSki cesti §t. 9. Vse razbite re6i, kakor n. pr.: slekleno biago, porcelan, losene rcfii iid. lepi rinss-Staiifcr-Kitt Steklenice po 620 in 30 nc. pri Irgovcu s stcklom Jos. Sturli, Goriea amam«B> «k« ^C«««tlc»tta«M poshija driav-ne zelezuice. Veslno. aTmWK TVa JVX^TV^SRCTO. iniHYjjt j-jravyenje pod vodstvom dr. \V a e k e n r e i t e r - ja, ki si je OBvojil Kneippnvo zdr.ivljenje v Wiirishofnu in pridolril lio^lo zn»»je in sku;nj<> na klin.ki za Uidroterapijo pri prof. Winler-m«:««m m««m *A««ih««ii nitz-u.za koine liolezni pri prof. Kaposi-ju, neypp-o\>o zaravxsce in ria aw?ltf in ^^1™ uiniu Pr«t Krafft-EWng. Trospekli se dobivajo pri vodstvu zdraviSca. M^ O G L A S! Podpisanea si usojala naztmniti slavtiemu obLinstvu v CJorici in na dezeli, da sla odprla r. ulici Luigia w Gorici popolnotna novo delalieico v zelezu in kovinah. Piiporocevaje se najtopiejo vsakteremu, ki hi imel potrebo v tej slroki dela, naj se na nju obnie, obljubujeta izvrsiti katerokoli naroelm bili-o, loLno in po ugodni ceni. Goriea, 20. maja 1805. (•L>( Mill a el Culot in Ivmi Prlncl^. M Ilibjo oljeii lekarne \\ Cristofoletts H v Goriet. f * To prisfno oljc je iziiorsii srcdslvn priti pr$Rim Mmm in prati splsiai ebnentoglisii "~+*k K Cena originalni sleklenici naravne vrste rnietic 70 kr., belc I gid. Cu Ribje olje z 2elezoni. i ^ibkirn otnikorii. — Cana dravijo v kiatkem prav golovov.se liolezni na ko.-!cli, Akrofoli, poriiatikanje krvi in M Naravne mineralne vode iz raznih studencev. Kemiini, farmacevti&ni In drogerijskl izdelki najbolj iislana domaLe In tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prl- jatnega okusa in kemiCno Llstlo. Ribje olje z zelezom ali zeleznim Jodom. NajLislejie zveplenokislo apno c. kr. kmeflijske sole v Gorici za vinarsko rabo. Zdravila za zivino, konjski cvef, konjski prasek, goveji praiek. Homeopatlcna zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna A. Gliubich y Robatiscu. I Anton Potatzky I t. v Rastelju stv. 7 v Gorici 2 * g J. prodaialniea drobnega | * in ntirnberSkega blaga I * nit drobno in na debeto. A •: in najcenejse kupovali^ce. *'-----------------------------___ *! Posebna zaloga •j za kupovalce in razprodajalce na de?.eli, u #! za kroSnjarje in cunjarje. - - |« *¦: Cevljarekih, krojaSkih, pisarskih, popo- ! *| tovalnih in kadilnih potrebScin. j| t Zimska obuvala. ';? j! Vozicki in stoli na kolescih za otroke, ,2 «;! Strune za godala. :« |J; Posebnost: Scmcna za zelenjavo in trave.;» fy Prositn dobro pazili na naslov: 5 | Na sredi Rastelja stv. 7.I steklenici 70 kr. splosna o!)rieiiioglost. Cena .stelil. TO kr. R Opomln. Olje, kntero dobivant naravnost z NorveSkega,prednoga naliviiiii v sickle- *' nice, vselej keruiSki preiSceni, da moreni svojim odjenmikom garaiilovnli pri.stnosl in zdravilnofet. Elteir \a liine-^clczti — Cristoroletti. || najbolje sodelujoce snidslvo ?, ribjirn oljcm, je najbolje pl'otl |M»- . |j| liiiiiijkiuijii krvi {« Cena steklenici 60 kr. E| I Nove sisteme skropiinice za „perono$poro" | •** (slit'iK1 Venpfiirll-irviiii) K ima jndino zalogo [fl V GORICI v vrfni ulici 21 via Giardino V GORICI S ¦kj SUka Skropilniee je razvidna Iz Heller-jevega oglasa v Jstem listu. ^ ©©©©©O©0©O©© urad pbtrebnih jSL rB*,"™% »w¦"i,,;• 2T l.w. rf uanice. © Am. ©^S^Sh':® 1& slaiimatcga pa- ® Za trgovino s {•) n»-izkijiiLijivo-«« 0 pirja, vrvij i. t. (1. A Sadjem. Q v narodnih barvah. 000000000000000000001 fl Sajvefii izbor in zalogo skropilnic yb6 sisiemov "B^ |; kakor tudi patentovanih inzinirja 2jvica f |S1 IS ima klepar . —, iff J: GlediSka ulica st. 9. V CoNci (Via del Teatro 9). §-j| «= Ima tudi v zalogi s" \w 1 vse potrebne priprave za katerikoli sistem V§ Jan\ct trajnosl w jugovega oglasa v jSofi"). , Jfj v9i J3 ~ —-m~ will' ?opravlja po njzW eei\i. - ja»{^ ucyu^.. wr« M ^5 (Slika 2iveeve gkropilnice jc razvidna' iz njugovega oglasa v jSofi"). , ^ © Franc 'Waiiek pivovar lift par Katarinljev try it. 2 ~ GORlc priporoca izvrstno gorisko pivo v sodih in v isteklenicah Izvrstne c. kr.' izkj. priv. Ikropilnice proti poronospo _____inaenirja Zivica, fcateresosespl no uveJle «$ njih prejirnHlo Irpeinosti, \n\ ujiorabc zn vs: rejo trt itd. p dajajo. ilfisi so mnono zboijsa vencl.ir po ilo^eilaiijili nizkib ecu 2ivie t into, t Trstu. Nu vse c. kr. |>o»lne ura'Ji* pr Ijujo popoliie ihropilnlro frmil jir«ti jiovzelju 10 yld. Izili-luji'jit liuli xliojti ?,u priiSc 7. 2vt>i>lninr iicpit'hliiiio (Icliijin'c : Hkalnicu ild Razglas. Naznanja so, dn javna dra2bj za.slavil I. cetrlleta I. j. mesocev januvarja, februvarja in rnarda 189 zafne v |ioiiedclJ(-k, 10. Jftfllja 18U5. ler se bo nadaljovala naslednje celrtke i ponedeljke. Od I'rtvnideljst va zustavljavnli in I njo zdru?.ene hranilnice. V Clorici, dne 7. maja t895. ^ J.231 Zm trgovce In kroinjarja! NajlioIjSe in naj-ccnejSc knpovaliSee za vso vrste: ii)6?.ke in Zenske nngavice,' JSgerjevo pr-rilo,' roliee itd, v lovar-liifiki zalogi Jos. Kandi, Oiinaj I. S,-lm.'iljf.i^.'«(bl.i , WiwliiiBorsluwH. 18.) ] Nnjto^itim rn:jHi-iHjnttn: aw ieitsnici in ijo&ti n a v s e slrani. ' Mm pri kivafii in w pri kavafieti!" |>r;»vi stari [in-pivur. Tii \eijii po *M>j prnvici z.i innj znvuil. kajti \i> tiiku veika koprij;:. kakur&na j« ir.oja, ima zlink |tvc>fapiai:i!vanjK vt'likiiR^kih mtioiiii lilajra, in ilru^iti pretinoati, cone slroJkn. kar mora blti slecJnjic v kmUl kupQvaicn sanu-nui. Kr»Miil nzorc! zaselmlm niljeumkom wriit1» in frinifco. - Ungate zblrko uiurr, picpriiirt" za vozovi*. I»Jeii. Vclika za-luj.M 3lajur.«kotru. koro^kot-M. linilskcjia lodna za i.'ospode in pispe po izvornib lovarnijkili cenab v tako voliki izlieri, kakor takib ne more iuicli niti (lvi\JM-lera konkun?ncija. Najveia izber le tijicg^ tfajnnita sukim V Uajnioili'niejsib bafvait za t-'usiic. Sukn»t ki xe I* ibl- i>i'lem tu