CELJSKI TEDNIK LETO III. 14.10.1950 Stev. 41 CELJE GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJEV CELJE-MESTO, CELJE-OKOLICA IN SOSTANJ Posamezna številka 2,50 din Poštnina plačana v gotovini Velika udeležba Celjanov na protestnem zborovanju in Koroškem večeru ob 30-obletnici koroškega plebiscita NA PROTESTNEM ZBOROVANJU V TOREK ZVECER V MESTNEM GLE- DALIŠČU JE GOVORIL MINISTER LRS STANE BIZJAK. GLEDALIŠKA DVORANA JE BILA NABITO POLNA.PO GOVORU MINISTRA JE ORGANI- ZACIJSKI SEKRETAR MK KPS TOV. GOJMIR MELIK PREDLAGAL RESO- LUCIJO KOROŠKIM BRATOM, KATERO DOBESEDNO OBJAVLJAMO. Celje, dne 10. X. 1950 KOROŠKIM SLOVENCEM OB 30-LETNICI PLEBISCITA Prebivalci mesta Celja, zbrani na protestnem zborovanju, Vas, ko- roški delavci, kmetje in izobraženci, pozdravljamo ob 30-letnici krivič- nega plebiscita. Zbrali smo se, da še enkrat premislimo zgodovinske kri- vice, ki jih je velikonemški šovinizem zagrešil nad nami vsemi in še posebej nad našo Koroško, zibelko slovenstva, v kateri se je pred ICOO leti zapisala naša beseda in kjer se je pred 100 leti v Celovcu obliko- valo kulturno središče Slovencev. S ponosom se spominjamo Prežihovega Voranca, ki je z vsemi svojimi deli izpričeval neuničljivo resnico o naši sveti pravici do knežjega kamna na Gospe sveti, kakor tudi vseh borcev narodnoosvobodilne borbe, ki so s krvjo potrdili krivičnost plebiscita, njega težke posledice in s tem poudarili trdnost v borbi za nacionalno in socialno svobodo. Zato z najglobljim prepričanjem in s pravo ogorčenostjo protestiramo proti najnovejšim izpadom velikonemškega šovinizma proti Vam in Vaši borbi za svobodno Koroško. Dobro razumemo, od kod izvira in na čem temelji politični, gospodarski in kulturni pritisk na naše narodno ozemlje: na nebrzdanem pohlepu po naši zemlji, ki ga v tem trenutku nosijo nacistični elementi. Jezik, ki ga ti govore, ni jezik miru, enakoprav- nosti in sodelovanja med narodi. To je jezik sovraštva, krivice in vojne, katero posledice čuti ves svet še danes. Obsojamo šovinistične izpade, ki se po tridesetih letih še poostru- jejo, in to v času, ko se vsi jugoslovanski narodi nesebično bore na te- melju demokratičnih načel za mir v svetu. Zaradi tega tem bolj obču- timo krivičnost tega početja in Vam zagotavljamo, da ne bomo nikdar prenehali z borbo za osvoboditev naše koroške zemlje, za katero so dali v času zadnje težke štiriletne borbe življenja naši borci. Demokratične stranke s Komimistično partijo Avstrije nosijo odgo- vornost za nadaljnje postopanje na Koroškem, ki bo odraz pravilnega razumevanja borbe malih narodov za enakopravnost, samoodločbo ne le na Koroškem, temveč to je stremljenje vsega proletariata v svetu. Naj živi slovenska Koroška in njeno ljudstvo! Naj živi borba koroških Slovencev! C Koroški Zvečer v ponedeljek zvečer se je vršil v Do- mu ljudske prosvete Koroški večer, ki ga je organiziral SKUD »France Pre- šeren«. Domače in prisrčno je Celja- nom spregovoi"il na večeru koeroSki ro- jak prof. Mesner Janko. Mešani, žen- ski in moški zbor »Prešerna« pa so za- peli več koroških narodnih pesmi. Člani Mestnega g'ledališča tov. Vrečkova, Mirnik in Božič so nastopili z recitaci- jami. Ta večer je uepe'1 v vseh pogle- dih, hi'l je vzorno organiziran in kvali- teten. Pri zborih, ki se pripravljajo za gostovanja v bratski reputoliki Hrvat- siki, smo opazili velik napredek, poseb- no pri ženskem zboru. Ne moremo pa se sprijazniti z dejstvom, da ta naj- boljši zibor v celjskem okrožju, in eden vodilnih v republiškem merilu, še do danes nima enotnih oblek. To bi zaslu- • žil po svojem marljivem delu, kakor po doseženih uspehih. Ostro pa obso- jamo netovarištvo vodstva SKUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane ,ki kljtito cago-, tovilom predsednika, niso poslali ob- lek za folklorno skupino SKUD »Ivo Ključar«, ki bi moraia tudi nastopiti ta večer. Tako je odpadla točka, ki bi kvaliteto in pestrost večera še ibolj dvignila. Prav bi bilo, da bi meTodajni forumi enkrat napravUi red pri takih in sličnih zadevah. Kvalitetnih prire- ditev, kakršna je bila ta, si Celjani še žele. i Dokončna obnovitev šol naj bi bila ^glavna obveza za proslavo 10-letnice OF Okupator se je *z vso silo vrgel na naša žarišča kulture in prosvete ter jih s svojim izdajalskim aparatom zasedel ne samo ideološko-diktatorsko, temveč tudi ipolicijsko. Tako je Ibilo na naših prosvetnih ustanovah med okupacijo nameščeno in skoncentrirano vse ono, kar je mrzel o naše ljudstvo in njegovo narodnoosvobodilno borbo. Ni čuda te- daj, da se je vršila borba ravno proti tem gnezdom fašizma in terorja in da so te stavbe do končnega izitrebljenja fašizma precej trpele, nekatere pa so bile celo porušene. Večino naših šol je naše ljudstvo ta- koj po osvoboditvi obnovilo, in jih po- stavilo lepše, kot so bile poprej. V oko- lici Celja je to slučaj v Dobrni, na Go- milskem, v St. Juriju ob Taboru. Novo sta postavljeni oziroma organizirani šoli v Marofu in Socki. Lep izgled ima- jo danes šole v Ljubečni, Galiciji, Pe- trovčah, Kozjem in še drugod. Ponekod pa po osvoboiditvi zgradbam šol niso posvetili tiste pažnje, ki ji pripada kot kulturnim in prosvetnim središčem. V St. Juriju pri Celju, na Planini v Ka- lobju. Veliki Pirešici in v Jurkloštru še šolske izgradbe niso dosegle niti pred- vojnega stanja in so tako še daleč od tega, da bi odgovarjale današnjim so- cialističnim težnjam. V Rimskih Topli- cah in pri St. Jedrti so vzeli obnovo resno in bodo do 10 obletnice ustano- vitve OF šolski zgradbi ,ki bosta v ce- loti ougovarjaa današnjim zahtevam. Soli bosta imeli vodovod v šolski stav- bi, primerne pisarniške prostore in pio- nirsko delavnico. Take naj bi bile vse naše šole. Z ureditvijo naših šolskih stavb, šolskih vrtov, in vežbališč bomo najdostojneje proslavili 10-letnico usta- novitve OF, ker so bile marsikatere šolske stavbe pozorišče borb za osvo- boditev našega naroda. Zato naj bodo naše šole na sam praznik OF, lepše, kot so Ibile kdaj poprej. Jesenka setev mora biti končana do 25. oktobra 1950 Jesenska setev mora biti najvažnejša kampanja, ki jo v tem času vodimo na našem podeželju. Doslej smo v jesenski setvi zelo za- ostali, zato moramo podvzeti takoj vse potrebne ukrepe, da bo setev (razen v Primorski) končana vsaj do 25. okto- bra. Posebej je treba posvečati mnogo pozornosti čiščenju in razkuževanju se- mena. Izvede naj se povsod globoko oranje, kjer to dovoljujejo prirodni po- goji. Mobilizirati je treba vse obstoječe stroje in vprežno živino glede na do- ločbe obstoječe uredbe o obvezni obde- lavi vseh ornih površin. Povsod je treba takoj organizirati košnjo, kjer ta še ni izvršena. Tudi košnjo je smatrati kot kampanjo, ki mora biti v celoti izvršena najkasneje do konca meseca, kjer to narekujejo vremenske prilike. Organizirati je treba takoj množično gradnjo, izdelavo oziroma pripravo si- losnih prostorov. Te je možno povsod napraviti, izkoriščajoč pri tem ob- stojenči material oziroma prostore. To kampanjo je treba izvršiti vzporedno s košnjo in pripravo silosne krme. Za si- liranje je uporabna vsaka krma, ki jo imamo v jeseni na razpolago. Silose je dolžno glede na uresničevanje, od- redbe zvezne vlade in uredbe o obvezni vzreji živine pripraviti vsako kmečko gospodarstvo in zadruga v obsegu, ki odgovarja planu vzreje živine. Povsod je treba živino pasti, kjer in koder je to možno. Pri navedenih kampanjah setve, koš- nje, ureditve silosov ter paše naj po- magajo vse množične organizacije. KLO so dolžni skupno s kmečkimi zadrugami in množičnimi organizacija- mi široko objasnjevati nujnost izvršit- ve navedenih kampanj. Za izvedbo vseh gornjih nalog so ne- posredno odgovorni krajevni ljudski odbori. Tekmovanje v šoštanjskem okraju v širokem raimahu Delovni kolektivi v šoštanjskem okraju živahno sodelujejo v pripravah na veliko tekmovanje v čast 10-letnice Osvobodilne fronte. Mnogi kolektivi so' že prvi dan šestmesečnega tekmovanja pokazali veliko zavest in voljo, da no- čejo zaostajati za drugimi okraji. V nedeljo 1. oktobra je v velenjskem rudniku delala na čast 10-letnice OF prva .izmena rudarjev. Delavci v Tovarni usnja Šoštanj, so siX)razumno z delavskim svetom skle- nili ij-,polniti letni plan do 14. decembra. Iz njihovih vrst so odšli štirje delavci na gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov v Ljubljano. Delavci elektrarne v Velenju so po- magali pri dograditvi zadružnega doma. Zgradili so tudi vodovod poleg elek- trarne. V invalidskem podjetju bodo v pro- stem času izdelali umetniške simbole, katere 'bo okrajni odbor OF razdelil med najboljše tekmovalne enote. V Naizairjih so delavci Lesno indu- strijskega podjetja sklenili, da bodo letni plan izpolnili do 15. decembra. Obenem so napovedali tekmovanje vsem podjetjem LIP v Sloveniji, kdo bo prej izpolnil plan za oktober. De- lavci tega podjetja so dali pobudo O- krajnemu odboru OF, naj bi se v tednu zbiranja starega lesa i>obral ves raz- tresen les v okraj ti. Izvršilni odbor Fronte na Okraju je sklenil izvesti volitve ljudskih inšpek- torjev do 15. oktobra. Nekateri člani Izvršnega odbora so obljubo vzeli res- no, morali pa bodo napeti vse sile prav vsi, če hočejo da bo sklep tudi izveden. TEKMOVANJE NA KULTURNO- PROSVETNEM POLJU Sindikalna podružnica tovarne za proizvodnjo kemičnih izdelkov v Ce- lju napoveduje tekmovanje v čast 10. obletnice ustanovitve- OF Slovenije sledečim tovarnam: Cinkarni. Tovarni sadnih sokov MLO Tkalnici Sp. Hudi- nja, LIP Sp. Hudinja, Tovarni tehtnic, DES Celje ter Celjski opekami. Tekmovanje se nanaša na kulturni prosvetno delo, in sicer: 1. Kateri kolektiv bo pridobil pro- centualno največ podpornih članov iza SKUD »Ivan Ključar«. 2. Kateri kolektiv bo dal več član- stva za moški, ženski in mešani pev- ski zbor SKUD »Ivan Ključar«. 3. Kateri kolektiv bo priredil več dramiskih nastopov v okviru SKUD »Ivan Ključar«. 4. Kateri kolektiv bo vključil več članov v plesno folklorno skiapino SKUD »Ivan Ključar«. 5. Kateri kolektiv bo prej vpeljal bralne večere v svojem območju. Pozivamo omenjene sindikalne po- družnice, da sprejmejo to tekmovanje ter določijo člana tekmovalne komisije, ki ga javijo sindikalni podružnici Ke- mične tovarne. Velik napredek ekonomile Tovarne emailirane 0osode v sredini Rožne doline pri Celju le- ži ekonomija Tovarne emajlirane po- sode. Mnogo tnada in naporov je bilo treba vložiti ,da so dvignili ekonomijo iz zaostalosti in uredili na zapuščeni zemlji napredno gospodarstvo. Tri leta težke borbe z zemljo, ki je bila dolga leta samo izkoriščena, je bilo potrebno da so končno beležili uspeh. Leta 1947 v pozni jeseni je prevzela tovarna to zemljo in stavbo, bolje re- čeno ruševine starega gradu. Mnogo je bilo ugibanj in sklepov, kako začeti z delom, da bi kolektiv imel od po- sestva čimprej koristi. Zemlja je bila popolnoma zapuščena, negnojena in preko polj se je bohotil plevel. Ko so zasadili v njo plug, je bila brazda po- dobna dolgi črti surove gline za opdco. Močvirja so uničevala še tiste pridelke kolikor jih je zrastlo na izmučeni zem- lji. Traktorji, ki so leta 1948 prvič co- rali brazde na tej bivši graščinski zem- lji, so obtičali. Okoliški kmetje so ma- jali IZ glavami, se smejali ter besedi- čili: »Tu ne bo nikoli mogoče obdelo- vati s stroji,« »tu ne bo nikoli tistega socialističnega kmetijstva.« Res, v za- četku ni bilo uspehov. Vodstvo eko- nomije je poklicalo na ipomoč kmetij- ske strokovnjake. Analiza njihovega pregleda se je glasila: mokra in kisla zemlja, polna podtalne vode, v zemlji niti malo humusa. Treba je bilo pričeti znova. Začeli so najprej z globokim oranjem in izčiščevanjem plevela. S tem ukre- pom se je stanje nekoliko izboljšalo, toda to je bil samo dober začetek. Naj- lepši predel ekonomije, ki meri 28 ha orne zemlje so morali popolnoma pre- obraziti. Morali so pričeti z drenažo. V 1. 1949 so drenirali 28 ha zemlje. Zopet je bilo spogledovanja med kmeti »kam rijejo ti ljudje« so spraševali, drenažne cevi pa so 'zapovrstjo romale v zemljo. Vsa polja so preuTCJevali po točno do- ločenem načrtu, ki so ga napravili stro- kovnjaki. Tu drenaža, tam večji doda- tek hlevskega gnoja, drugod zopet "ke- mična gnojila. Ilovica je morala po- pustiti, na veliko začudenje okoliških kmetov. Pridelki na preriti in urejeni zemlji so se začeli vidno izboljševati. Zeljeni uspeh je bil dosežen, ljudje so slavili zmago nad prirodo. Prvo leto je bil pridelek sicer daleč izpod povprečnega donosa na zemlji treba po skup- nem intenzivnem delu. Z večernim »Štajercem« smo torej 12. septembra krenili na pot. Vožnja je bila prijetna, saj so iza razvedrilo vso noč sikrbeli člani zbora. Na postaji v Ljubljani smo zapeli nekaj pesmi, nato pa krenili proti Reki. Im^U smo srečo, da smo dobili takoj po prihodu na Re-" ko avtobus za Drago in smo dospeli tja ob 6. uri zjutraj. Vožnja je bila pre- krasna, cesta se vije ob obali mimo znane Opatije in mirnega Lovrana proti Mošenicam. Dasi vso noč nismo spali, je bilo razpoloženje na višku, saj nas je sprejela Draga v najlepšem ju- tru. Večina članov se je nastanila v »Domu fizkultume zveze«, ostali pa pri meni:i Ljudske prosvete Slovenije. Na spanje ni mislil nihče, pač pa smo si vsi privoščili osvežilno kopel v morju. Hranili smo se v omenjeni menzi, hrana je bila vedno dobro pripravljena in dovolj izdatna, postrežba 'pa nadvse solidna, tja bi marsikatero naše go- stinsko podjetje lahko poslalo svoje uslvtžbence v šolo. Že takoj prvo popoldne smo vadili po programu, iki smo ga napravili že v Ce- lju, in sicer: 2 uri dopoldne in 2 uri popoldne. Treba je bilo takoj z vso resnostjo izačeti z delom, saj smo imeli za nedeljo 17. septembra že napovedan koncert v Dragi. Vadili smo v prijetni dvorani KLO. Dopoldne smo navadno vadili od 8. do 10. ure, popoldne pa od 5. do 7. ure. Vmesni prosti čas so eni izrabili za kopanje ali vožnjo s čolni po morju, drugi pa za izlete v bližnjo okolico. Navadno so odhajale večje ali manjše skupine na Mošenice, kamor vodi nad 700 stopnic. Kraj je zelo lep in nudi izpred cerkve nadvse veliča- sten razgled na Drago, Opatijo in Re- ko v d-adju. Na desni se dviga iz mor- ja strmi Velebit, pred njim pa vidiš otoka Krk in Cres, ki je prej pripadal Italiji. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je deževalo samo zadnje tri dni. Ob večerih smo navadno posedali na te- rasi našega doma, odkoder se nudi kra- sen razgled na Reko in Sušak, ki sta se lesketala v tisočih lučeh. Z zanimanjem' smo vsak večer opazovali ribiče, ko so odhajali na nočni lov z motornimi in navadn.imi čolni. — Vsak čoln je bil opremljen z močno lučjo, ki privablja ribe v bližino. Usidrali so se precej da- leč od obale, od koder so njihove luči odsevale na valovih vse do obale. Ribiči so po imetju revni, po duhu pa izredno bogati in svoje morje nadvse ljubijo. Govorijo hrvatsko-italijansko meŠEinico, zato jih malo težje razumeš; so pa izredno prijazni. Tudi tovarištvo je med njimi zelo razvito. Navedem naj le en sam primer. Nekega dne je po- stalo popoldne morje nenadoma ):elo nemirno, nebo se je stenmilo, priprav- ljalo se je k nevihti. Na obzorju proti Cresu smo opazovali iz balkona naše- ga doma malo jadrnico, ki se je obupno borila z valovi in skušala še pred ne- vihto prispeti v pristanišče. Vihar je po- stajal vedno silnejši in malo je bilo verjetno, da bo možu uspelo varno pri- pluti k obali. In res, ko je bila jadr- nica kakih 500 m od pristanišča, jo je nenadoma zgrabil nasprotni veter in jo gnal nazaj na odprto morje. Z na- porom vseh sil se je slednjič ribiču posrečilo obvladati čoln in ga usme- riti v pristanišče. Toda v istem hipu je pridivjala nevihta z vso silo in mož v čolnu je pričel klicati na pomoč. Na obali so se pojavili ljudje in eden od njih je planil v valove in plaval jadr- nici na pomoič. Nikdar še nisem videl človeka tako plavati, saj je naravnost sikakal po valovih. Priplaval je do čol- na, ga prijel na zadnjem koncu in ga sredi najhujšega naliva spravil v pri- stanišče, spretno izrabljajoč valovenje morja. Tvegal je svoje življenje iza pri- jatelja, saj je na tem mestu zaradi morskih psov dovoljeno plavati le pet metrov od obale. Nekaj ribičev je tu privatnih, ostali pa so ustanovili zadrugo. Pomagajo pa eden drugemu in živijo v lepi slogi. Kot sem že omenil, smo imeli prvi koncert v Dragi. Dvorana je bila i:a- sedena do zadnjega kotička in se je moralo precej ljudi vrniti. Navdušenja poslušalcev je prekipelo do viška, ko smo zapeli Simonittijevo: »Plovi, plovi, duboko je more!« Vsekakor smemo tr- diti, da smo s svojim nastopom zapu- stili nadvse ugoden vtis. Ljudje so za- htevali ponovitev koncerta, ki pa ga zaradi tehničnih ovir nismo mogli iz- vesti. Dva dni kasneje, v torek 19. septem- bra, smo imeli drugi nastop, in sicer v Lovrani. Dvorana je sijajna, zelo aku- stična in ne prevelika .kot nalašč za komorni zbor. Na žalost za koncert m bilo prevelikega tzanimanja in so bili obiskovalci v glavnem Slovenci, ki so se tam mudili na oddihu. Tudi več Ce- ljanov smo opazili med njimi. Po kon- čanem koncertu smo se ipeš vrnili v Drago, ker avtobusi ^ponoči ne vozijo, to dokazuje, da so člani zbora nadvse požrtvovalni in se ne ustrašijo še tako velike žrtve. Ni mogoče preiti dejstva, da se je eden član, ki se turneje ni mo- gel udeležiti ki pa bi ga pri koncertih močno pogrešali, na lastne stroške pri- peljal za dva dni v Drago, samo, da je sodeloval pri nastopih. Tretji nastop naj bi bil v Opatiji, pa smo ga morali odpovedati, ker je te dni tam gostovala reška »Opera«. Prehitro je prišel dan povratka. Po- slovili! smo se v lepem jutru od Drage in sinjega Jadrana s trdnim namenom, da se ob letu zopet vrne Pisan drobiž DOBRO IZVRŠENA PREDAJA PODJETJA Zadovoljno se je zbiral delovni kolektiv »Ograd« na svoj največji praznik 21. t. m. k sprejetju podjetja. Dobro poučeni v tej stvari in z zadovoljstvom so spremljali po- tek primopredaje. Po govoru tov. Franca Pernovška, upravnika podjetja in Franca Ferka, predsednika gradbenega KOS, so de- lavci odobravali ter s ploskanjem dokazali, da jim ;e cela stvar po volji. Po končanih govorih so bili delavci pogo- ščeni, za kar jim je uprava podjetij pre- skrbela nekaj pijače in jedače. Okoli pol- dneva se je cula tudi pesem in harmonika, kar je bil znak dobrega razpoloženja, pri nekaterih pa se je zapazil višek alkohola. Ko je popoldne zmanjkalo pijače so se za# , čeli razhajati. Ostala je le še vesela družba 3 harmoniko pri plesu in pa še nekaj alko- holu zvestih prijateljev, med njimi tudi upravnik podjetja, ki je skladiščniku naro- čil, da izda iz skladišča Se dve steklenici konjaka, za »najboljše« v kolektivu. Pri tem konjaku pa je zagospodarll alkohol nad go- spodarji podjetja. Iz žive debate so prešli v prepir. Vinjeni upravnik pa je z dvema po- močnikoma iz mizarske delavnice fizično ob- računal, dal je vsakemu nekaj brc ter jih pognal na cesto. Ljudje, ki so z ulice opazovali to početje, so se zgražali ter si vsak na svoj način tolmačili, predajo pod- jetja. Takšno početje in pijančevanje upravniko- vo že dolgo opažamo. Bilo bi dobro, da bi merodajni forumi nekoliko posegli v to za- -devo. —ee— »PRAVIČNA« RAZDELITEV BLAGA V Kmetijski zadrugi Sv. Vidu pri Planini so pred nekaj dnevi dobili kontingent blaga za prodajo po vezani ceni, ki je bil od «tra- ui upravnega odbora zadruge razdeljen na čuden način po »temeljitem preudarku« In najbolj »pravično«. V ta namen so nekatere odjemalce, ki so po svoji »zavednosti« in za- slugah« na isti stopnji kot posamezni člani upravnega odbora, čakale primerne količin« blaga že odmerjene. V prvi vrsti so prišli t poštev tisti, ki niso »mogli, dati državi ob- vezne oddaje žita, še manj pa ljudskega po- sojila. Tisti pa, ki Izpolnjujejo svoje ob- veznosti do države in ki so vpisali ljudsko posojilo so bili le delno upoštevani. Upravni odbor je bil najbrž mnenja, da vpisniki ljud- skega posojila, ne morejo kupiti blaga zato, ker so posodili denar državi ali pa jih od- bor smatra za manj vredne. Upravičeno je počutil manj vrednega tov. Bobek Ivan iz Lipe, ki je prvi oddal državi svoje pri- delke do kilograma in brez ugovarjanja vpi- sal posojilo, zato pa si je komaj priboril r KZ 1 in pol metra blaga. Enaka usoda je zadela njegova dva soseda Gučeka in Ko- larja, ki sta prav tako izpolnila avoje ob- veznosti glede posojila in obvezne oddaje, toda ta dva nista dobila niti metra blaga. Tov. Lončarjeva iz sosednjega KLO pa j« kupila lahko kar 7 m blaga. Pravijo, da ra- Ija pravilo: »vsakemu po njegovem delu«, naj- brž pa ta izrek v št. Vidu ne poznajo. S takšno metodo razdeljevanja blaga bo moral upravni odbor KZ prenehati, ker na ta način ustvarja upravičeno nezadovoljstvo med ljudmi. Prav bi bilo, da bi pri takih primerih tudi ljudska inšpekcija nekoliko sodelovala. K. A. SEDMI IN DEVETI CENTER PREDVOJAŠKE VZGOJE NAPOVEDUJETA TEKMOVANJE V CAST DNEVA JA Bliža se 22. oktober, dan JA. Da proslavi Titova mladina ta praznik čim dostojnejše in najlepše, napoveduje sedmi in deveti cen- ter predvojaške vzgoje vsem centrom tek- movanje v sledečih točkah: 1. Kateri center predvojaške vzgoje se bo najlepše pripravil za izvedbo parade ob dnevu JA. e. Kateri center bo imel boljšo udeležbo na paradi. 3. Kateri center bo boljše obvladal teo- retično in praktično gradivo, ki se jim bo predavalo v tem času. 4. Kateri center se bo najboljše poskrbe! z učnimi sredstvi. O poteku tekmovanja pošiljajte tedensko poročila na MK LMS. Najboljši center bo nagrajen. Načrte tekmovanja pošljite pri- hodnji teden na MK LMS. FIZKULTURA Zvezna atletska liga ENOTNOST : KLADIV AR V soboto in nedeljo bo v Celju na novem atletskem stadionu zanimiv atletski dvoboj najboljših slovenskih društev Enotnosti iz Ljubljane in domačim Kladivarjem. Dvoboj se bo vršil v okviru zvezne atletske lige, v kateri se obe moštvi potegujeta za visok plasman. Vse izgleda, da bo moštvo, ki bo v dvoboju zmagalo, zasedlo v skupnem tek- movanju tretje mesto, kar bi bil največji uspeh zmagovitega slovenskega moštva. Obe moštvi sta precej izenačeni ter je težko pred- videti zmagovalca. Zato bo tekmovanje vse- skozi napeto, saj v posameznih točkah ne gre samo za osvojitev prvega mesta, ampak tudi za rezultat, ki ga bo zmagovalec do- segel. Zato vabimo vse ljubitelje atletike, da ne zamude prilike videti najboljše sloven- ske atlete v borbi za prestiž slovenske atle- tike v vsedržavnem merilu. Tekmovanje bo v vsakem vremenu v soboto popoldne in ne- deljo dopoldne. OBJAVA MLO poverjeništvo za trgovino in preskrbo Celje-m.esto obvešča vse potrošnike,, da si lahko nabavijo: Pralno milo za mesec september na R-la jam, R-la, R-lb, R-2a, R-1, R12, R-3, D-1 po 250 g; RS-1, RS-2, •B.S-S, D-2, D-3 po 200 g; SO-1, SO-2, PO po 150 g. Maščobe za mesec september na preostale odrezke za maščobo. 0 Mlevske izdelke za mesec oktober: 75% enotne moke in 25% ržene moke na vse ka- tegorije živilskih nakaznic. Moka bo priha- jala suksezivno skozi ves mesec oktober. Prosimo potrošnike, da si prve dni nabavijo artikle le na nekaj nakaznic, na ta način bo prišel vsak potrošnik do najnujnejših ko- ličin. Glede krompirja sporočamo, da ga bodo imele dnevno poslovalnice. Krompir bodo delile vse poslovalnice Mestnega magazina, Potrošniške zadruge in Industrijski maga- zini. Na odrezek štev. 1 vseh krompirjevih nakaznic prejmejo vsi upravičenci po 30 kg. Nadaljnji razpis bo sledil, čim bodo krite prve potrebe. OBVESTILO Obveščamo vse člane ZB Celje-me- sta in okolice, kakor tudi vse člane ostalih množičnih organizacij in mla- dine — obveznike predvojaške vzgoje, da se bo v torek dne 17. oktobra ob 20. uri vršilo predavanje o temi »Izven armijska vojaška vzgoja«. Ker bo pre- davanje zelo aktualno in zanimivo, je želeti, da bi bil obisk polnoštevilen. Mestni odbor ZB Celje-mesto V DELO SPREJEMAJO ženske in moške obleke, plašče (površni- ke), kostume, domače obleke, halje, delov- ne obleke, vsakovrstno perilo itd. po meri sprejemajo v delo Oblačilne delavnice, v pritliju Cankarjeve 1. Obenem sporočamo vsem svojim strankam, ki so svoječasno prinesle različne obleke ▼ delo, in to v šivalnico 1, Zidanškova 21, in v šivalnico III, JetniJka 6 ter v Krojaltvo, Razlagova 14, da smo vse te delavnice pre- selili v Cankarjevo 1, kjer lahko zahtevate izvršena naročila. Račun oglasa vnovčite na naš tekočI ra- čun pri KB Celje 620-1-50200-29. PRED NAKUPOM SVARIMO V Trubarjevi ulici 15, na dvorišču, je bila ukradena žimnica, dobro ohranjena, blago črtasto, zasebnici Mariji Herman. Kdor bi vedel kaj o tej zadevi, naj javi najbližnji postaji Ljudske milice ali uredništvu Celj- skega tednika. NABIRALCI GOB IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ POZOR! Višek sezone užitnega gobana ali jurčka nam nudi edinstveno priliko za nabavo zel« iskanega, koristnega in lepega blaga. Za ve« izkupiček suhih jurčkov dobimo v zame- njavo pod znanim trc^loin ..mesto - vas" raz- novrstno tekstilno blago in druge važne in- dustrijske predmete kot n. pr. vžigalnike s kamenčki, glavnike, žepne nožičke, prvo- vrstne trde pile, jedilni pribor itd. Ista zamenjava velja tudi za sledeča zdra- vilna zelišča: pekoča kopriva (listi), planin- ski pelin ali sinje (vsa rastlina brez korenin), preobjeda (gomolji), rumeni regrat (kore- nina), bodeča neža ali kompava (korenina), volčja češnja (korenina) in gozdni koren (korenina). Suhe gobe in zdravilna zelišča oddajam« najbližjim Kmetijskim zadregam in odkup- postajam. Prodam mlade nemške ovčarje. Naslov t upravi. Nekdo je našel zlat uhan v Stanetovi ulici. Dobi se pri urarju Gateju. Iščem namestitve za pospravljanje pisarn. Naslov v upravi. Rabljeni parketi na prodaj. Naslov v upravi. Prodam nov otroški športni voziček za dvojč- ke. Naslov v upravi. Zamenjam mošt za 70 kg svinjo. Naslov t upravi. Prodam 80-basno klavirsko harmoniko. Na- slov v upravi. Kupim rabljeni planino. Naslov v upravi. Proglašam za neveljavno potrdilo od stari- narne K 1I29-IX. Din 4.800.— na ime Ma- kler Franc, Celje, Mariborska 57. Namesto venca na grob tov. Kiker Leopol- da so podarili uslužbenci potrošniške zadruge poslovalnica »Manufaktura-galanterija. 710 dinarjev Rdečemu križu NOTa vas. KINO KINO METROPOL do 19. X.: francoski film »Clochemerle« od 20. X. do 23. X.: ameriški barvni film »Ali baba in 40 razbojnikov« KINO DOM do 16. X.: ameriški film »Večna Eva« od 17. X. do 19. X.: sovjetski film »Učenk* I. razreda« KINO UDARNIK VELENJE od 18. X. do 19. X.: francoski film >Bell valček« od 21. X. do 22. X.: francoski film »človek človeku« Dr. Jos. Tamrlinšek: Jezični dohiar razpravlla III. Tolsti Tolst, grintavi Grintavec in še kaj Tako je prav in po naše! Nikakor in nikjer pa: Tovst - To ust, Grintovec - Grintouc. 1. Kaj je ta trdozvočni Tolst? Celja- nom je prava domača nekako hišna go- ra; imenujejo ga tudi nakratko le Tolst, rajši kakor z naučenim zemljepisnim imenom Tolsti vrh. Tako domač je Tolst, da je kot splošno ime prešel v ljudsko govorico, vsaj v preprosto po- ulično, že davno, v značilnem, danes menda skoraj pohabljenem pomenu, ta- ko da se ne misli več na goro. V ka- kem pomenu? Postavimo se kakih petdeset, če ho- čete tudi več let nazaj v tisto glasovito in zloglasno Celje, v »logor« nemšku- tarjev in — kar je bila posebnost Sa- vinjskega glavnega mesta — nemčur- jev, a obenem skalnat tabor rodnega sloveni9+va, ki so ga javno zastopali prodv=:em zavedni in izmod^vani je- zični doh+arii. Ob rednih ravs-"h in kav- sih purga^skih fanta"inov si pogosto sli?ail. kako so se Tmerja''! v nemški ce''i.5č'm': »Ho^c mani tu tost tu«. Na- mesto »tost« se je ču^o +udi »dost« ker sta se v ce'!iski nemšč-^ni večkrat za- menjavala t in d nnme<=to dn. tumm namesto dnmm). PsmrVa te tr^rej »tost«, »docrr<, vet^Vrpif bo''i Š^-^kO 'rPOVO^^PTlO »toust«. »1-OVS+«. Zakai n^ovka? Zato, ker pomeni »bute''!«. »štor«. Da se pomen tos+a. tousta, to je tol- sta, zniža do bu^eljstva. te^ebanstva, se razlaga iz izvirnega, starega nazira- nja, da tolstost, tolšča označuje dušev- no mlačnost, neprožnost volje. Po sta- rem latinskem izreku se slabim pes- nikom očita, da je njihova boginja u- melmosti debeluiška (piniguti.. Minerva; da besedo razumete, se spomnite ptiča pingvina, ki ga je sama tolšča). S po- rabo Tolsta kot debelega vrha iza o- značbo duševne lenobe in nerodnosti so Nemci očitno pokazali, da je ibeseda slovensika, pač ne da bi se izvirnega pomena zavedali. Da se niso zavedali, kažej o pot vor j ene oblike; namreč Totist, Tost in zlasti Dost, ki je v nemških pu- blikacijah dosledna oblika: »Dost Berg« v avstrijskih zemljevidih (leta 1893) in v vodniku »Cilli« pastorja Maya (izda- nem za nemške okupacije). Zavzame- mo se, da naletimo na pogrešno obliko nemškega vpliva v »Bajkah...« J. Ke- lemine (na str. 359) tudi v stvarno na- pačnem podatku: »med Vipoto in Do- stom je Hudičev graben!, ter da je, odkar je postavljena pod Tolstom Celj- ska planinska koča, vrh postal in do zdaj os+al, neiknjižni Tovst, celo v le- pakih ,73 tombolo dne 8. oktobra 19'50 (naš Tednik se je v št. 39 tej hibi pre- vidno izognil). Razen Celjskega so vsi ostali »Tolsti vrhi«^ bili in ostali tolsti; namreč tako zapisani v zemljevidih; izgovarja pa besedo lahko vsak po svoje. In »Tol- 9+ih vrhov« je v naših planinah ne- malo, poznam jih deset: najprej seveda naš pri Celju (pravilno tudi v Badju- rovih vodnikih), nadalje pri Braslov- čah, Konjicah, Slovenj Gradcu, Gušta- nju, Tržiču, pod Korošico nad Blejskim jezerom, na Pohorju, v Svinji planini. Vsi ti vrhovi so košati, široki, debeli (poznamo tudi Debele), res tolsti in, kakor pišemo tolsti prasec, ne pa tovsti prasec, tako moramo pisati o kakem vrhu, da je tolst, ne pa tovst, pa naj bo celjski ali kateri koli. V Savinjskih planinah je kmet Tolstovršnik, ki se tako tudi piše in podpisuje. Recimo da bi pisali v našem jeziku tovst in kot lastno ime Tovst, potem bi morali enako v vseh besedah, ki imajo zlog — ol — pred soglasnikom pisati — ov — namesto sedanjega — ol — in bi brali v naših knjigah: povž, dovg, sov- za, mouk, vovna, žovna, povn; Golte bi postale Govte reka Kolpa pa Kovpa, Tolstoj bi se po tovstovsko pisal Tov- stoj in bi sploh — Rusi morali od nas sprejeti pisavo tovst namesto svojega tolst, k: ga doslej imamo iskupno. Kogar pa v besedi tolst — tovst ne zadovolji niti — 1 — niti — v —, ta ga naj sploh Izpusti in reče tost, kar smo culi od celjskega pobalina. Potem bi se gla- silo: pož, dog, pon itd.; ne bilo bi to nič posebnega, saj smo šele pred nekaj leti prikrajšali stoletno solnce za —1— in dobili ne sovnce, ampak kar sonce in se s tem, precej po zaslugi jezikov- nciga pesnika, rešili skupnosti z vsemi Slovani. Zakaj pač ne? Sonce nam sije kakor je sijalo solnce, in plodna je ob- delana njiva, pa naj je dolga, douga, doga. Predhodnik ^a odpahnjeni —^1— je hohn, hom (Hom), hum; tudi Tosc, sosed Triglava, se razlaga kot Tolstec. Konec koncev tega razpravljanja, je- zikovnega in ja^ičnega: pišite dosled- no Tolst, Tolsti vrh; če ne, ga pa pre- krstite v Butasti vrh! 2. Grinitavec se piše, ne Grintovec! Zahteva to Fr. Leveč 1896 (Planinski Vestnik, str. 76), sklicujoč se na dej- stlvo, da se na Dolenjskem dolomit imenuje grintavec, in na isvoje znanje kot Gorenjec, češ, »nikdar ne pozabim, kako je bil užaljen moj jezikovni čut, ko sem štirinajstletni deček slišal v šdli isvojega učitelja govoriti o gori Grintovcu, meni so pa z doma bili zna- ni samo Grintavci.« S to množinsko besedo (Grintavei) nazivi j a jo na Go- renjskem vso skupino Kamniških in Savinjskih Alp; oboje je res samo geo- grafsko, ne ljudsko poimenovanje. Ka- kor neka trma se zdi, da se vsak čas od kake strani iznova pojavlja Grinto- vec, dasi je v vplivnem slovstvu utrjen Grintavec in se po jezikovni tvorbi izdi edino ta mogoč. Ce in ker je prav po- vedano in pisano: rja, rjav, rjaveč (ne rjoveč); koza, kctzav (ne kozovec); griža, grižav, grižavec (ne grižovec); garje, garjav, garjavec (ne garjovec); glista, glistav, glisitavec; če se z brado razlaga bradavica (ne bradovica) itd., potem sklepamo samo po sebi umevno: grin- ta, grintav, grintavec (nikakor grinto- vec)! Da se za naše planinske Grintav- oe, ki jih je več, že ustaljena prava oblika tu in tam potvarja, je menda kriv Pravopis, ki je postavil takoj po vrsti grintav — Grintovec; no, Pravo- pis ni, kakor sam priznava, dobeseden zakon. Točno po črkah zapisanega ne izgo- varja na podeželju nihče imena teh vrhov. Kakor ne govorijo p-e-v-e-c, ampak pevc, oz. peuc (s posebnim v-u,) tako izgovarjajo Grintavc z bolj ali manj (zamolklim —avc, iki v skrajnosti prehaja že v —uc. Res piše G. May v že navedenem (nemškem) vodniku »Ci- lli« (str. 36) »Grintuc«, Artaria in Hoch- tourist pa Grintouc. Mi pa pišimo knjižno obliko, soglasno z enaikimi pri- meri, in naša izreka bodi- v olikanem govoru zborna. To pa stoji: če je vrh jalov, je res Jalovec; če pa je krvav, je Krvavec; končno če je grintav, je in bo Grinta- vec. 3. Ob Grintavcu je Kokrsko sedlo. Jezikovna muha je v zadnjih letih v planinske spise tu pa tam zanesla Ko- krsko sedlo. To se glasi prav tako, ka- kor če bi rekli Savski most, Dravska dolina. Savinjski hmelj; ko je vendar edino mogoče: Sava - savski, Drava - dravski in Kokra - kokrski. Pravilno je pa seveda Soča - soški, ker se de- blo končuje na -č; takisto Nemec - nemški, ker je na koncu debla -c; toda Slovenec - slovenski (ne slovenski), ker se »slovenski« tvori od pristnega »Slo- ven« (v pomenu Slovan, ki smo ga pre- vzeli od Cehov), ne pa od »Slovenec«. (Ob priliki dalje.) Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Gombač Branko — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiska »Celjska tiskarna« v Celju V nedeljo 15. oktobra vsi na TOMBOLO OF Celie* okolica.