Maribor. V nedeljo dne 20. decembra je v Mariboru v mestni oskrbnišnici mirno v Gospodu zaspala gospodiena Marija Modrinjak, rodom Središčanka. Bila je nečaldnja bivšega ptujBkega prošta č. g. Modrinjaka, kateremu je gospodinjila od svoje mladosti do njegove emrti. Pozneje je bila nad 10 let gospoddnja mariborske ddjaške kuhinje prava mati dijakov, ki se je še s hvaležnostjo spominjajo. Pokojndca je bila izredno lepega znafiaja, nesebdčna, miroljubna in globokoverna. Bog ji je spolnil največjo željo, da je lansko lato videla bratovega edinega sina kot novomašnika pred oltarjem domače župnije. Zadnje delo njenih pridnih rok je lepa vezenina za mašni plašč, ki bo prihodnje dni na razstavi družbe vednega češčenja (na Janževo) v Mari^oru. Bilo je to poslednje veselje blage častilke presv. Rešnjega Telesa, da je zadnja tri leta izdelovala lepa ročna dela v prid revnina cerkvam; in kako lepo je bilo to ročno delo vkljub starosti pobožne umetnice. Manjkalo ji je le 25 dni, da ni doeakala 84. leto. Lahko so Središčani ponosni na svojo rajnkdnjo. Št .Peter pri Mariboru. Duhovne vaje za mojfe in fante se vrše zadnja dva dni tekočega leja. Sklep pa je na Novega leta dan zjutraj. — y nedeljo dne 3. januarja prihodnjega leta pa ,!8 vrši popoldne po večernicah v samostanski loli zanimivo predavanje, na katero se že dafces prav posebno opozarja dn vabijo naše žene ^n dekleita, pa tudi vsi drugi so vabljeni. — Te fni še moramo iznesti agitacijo za naše časopisje, talto da ne bo hiše pri Št. Petru, ki ne bd amela naročenega krščanskega časopisa. Z.lasti »Slovenski Gospodar« mora v vsako hi6o. Knjižndca Prosvetnega društva »Skala« je bila ob bož. praznikih vse tri dni odprta po pozni službi božji. Poslužujte se je, nudi vam dovolj vsestranskega berila. Šentpeterski dopisnik Slovenskega Gospodarja želi vsem Šentpetrčanom prav srečno Novo leto! Št Peter pri Mariboru. Občinski proračun za leto 1932 je razpoložen na vpoglad v občinski pisarni. Izkazuje 118.744 Din izdatkov. Med izdatki sta najvišji postavki za šolstvo in ubož- no skrbstvo. Ker dohadki zdaleka ne dosežejo izdatkov, se namerava občrinsk. odboru predlagati, da določi naslednje doklade: na neposredne davke 100%, na vino 80 Din od hl, na pivo 60%, nfi vinski mošt pa 25 Din. — Ustmeno sta javila županstvu, da odlagata odborni¦ško meato obeinska odboruika Majdič Možef in Klojčnik Matija, pismeno pa Bračko Friderik. Sv. Peter pri Mariboiu. Katoliška društva šentpeteraka so prdredila na biljo pred Božičem božičnico z obdarovanjem revnih šolskih otrok. Okrog 30 šolskih otrok je bilo obdarovanih z obleko in obuvalom ter drugimi dobrotami. Prireditelji so vsem dobrim Šentpeterčanom, ki so za božičnico kaj darovali, prav lepo zahvaljujejo, idstim pa, ki so nabiralce lepo odpravili z raznimi izgovori, pa se priporočamo za prihodnje leto. — Na Novega leta dan po večernicah se vrši v samostanski šoli redni mesečni sestanek fantovskega krožka. Fantje pridite, nobeden naj ne manjka. Govoril bo g. prof. Peter Kovačič. — Gospodarska kriza se vedno bolj čuti. Denarja primanjkuje. Pridelki nimajo nobene cene in ne morejo se prodati. S skrbjo, kaj bo, gleda kmet v bodočnOiSt. Št. 11] v Slov. gor. Zahvala. Vsem, ki so prisostvovali zadnji zemeljski poti dobrega nam očeta, gospoda Antona Rozman, organista v Št. Ilju, ki je 12. decembra tega leta v 76 l&tu starosti dokončal svojo trnjevo pot, najsrčnejšo zahvalo. Iskrena hvala predvsem preč. čaat-. kanoniku gospodu Čižeku iz Jarenine za vodstvo pogreba, domačemu gospodu župniku E. V. za tolažilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi gospodu katehetu Antonu Ravšl za častno spremstvo. — Nadalje vsem našim pridnim pevcem moškega in mešanega zbora za požrtvovalno in vstrajno sodelovanje v 28 letnem službovanju rajnkega ter za pretresljive žalostinke pred hišo in na pokopališču. Dai^ovalcem cvetja, vencev ler vsem, ki so prišli od blizu in daleč kropit in spremit rajnkega očeta stotero Bog plačaj. Kotlje v Mežiški dolini. V nedeljo dne 13. decembra ob 10. uri zvečer, ko so ljudje ravno zaspald, je izbruhnil ogenj pr Vinkotu Gostenčniku, po domače Renarju v Podgori. Začelo je goreti na skednju in je bilo v trenutku v ognju vse gospodarsko poslopje. Zgorela je vsa krma, nekaj žita, vsi gospodarski stroji in razno goepodarsko orodje. Le s težavo se je posrečilo rešiti živdno in blizu stoječo hišo, Kako je ogenj nastal, ni znano. Istx> poslopje je pogorelo že pred petimi leti in so takrat ogenj zanetili otroci. Škoda znaša okoli 50.000 Din. Dasi je škoda večinoma krita z zavarovalnino, vendar pomeni nesi-eča za posestnika sedaj v začetku zime in ob sedanji gospodarski krizd hud udarec. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Tolikokrat slišimo, da veliko izšolanih učiteljskih moči čaka na službe; pri nas pa že drugo leto primanjkuje ena učiteljeka moč. Pred nekaj leti so nam oblasti kai1 same štirirazr. povzdignile v petrazrednico. Ker pa ne pošljejo pete učiteljske moči, imata dva razreda menjaje pouk vsak drugi dan. Tako se sev&da ot-TOci manj naufe, nego bi se v štirirazrednici, ki bi jo vsi> redno obiskovali. — Tudi nismo v vasi Sv. Lovrenc — neverni »purgarji« ne oni, ki skozi hodijo — preveč zadovoljni s tem, kako je letos higijenski zavod dal iapeljati ob veliki cesti odprte kanale. Saj smo se jdh veseliLi, toda po našem mnenju je delo, ki je stalo dosti denarja, slabo izvršeno: saj v sredi vasi zaostaja gnojnica, ki se je poprej vsaj v zemlji kmalu izgubila, sedaj v cementiranem jarku pa se ne more, dokler je poletno solnce ne popije. Torej je še ugodnejše za muhe. Tu je treba vsekakor Š3 nekaj nareditj. — Smrt je zaporedoma pobrala dva soseda: 61 letnega Šimeta Brencla, bivšega go-stilničarja, in 75 letno Lucijo Ojsteršek, po domače Denkičevo, slednjo po dolgi bolezni. Da bi se sešla tudi v božjem blaženstvu otoa! Sv. Anlon v Slov. gor. Huda gospodarska kriza bo skoraj na višku. Cez polovico še neplačanih davkov, pogasti obiski rubeža, a nikjer za dobiti božjega solda. Zraven tega pa še razne nesreče. Samo v tekočem letu smo imeli pet požarov, med temi naravnost požarno katastrofo, ko je pogorelo kar naenkrait 7 hiš z gospoclarsjiimi poslopji vred. Ali so bili zavarovani? Razven enega vsi malenkostno. Tudi ni bil menda nobeden celoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«, da bi dobil 1000 D Vaše podpore. Kaj pa druga novega? V Cogetincih je razrešen do^sedanji župan g. Ljudevit Poljanec svojih poslov. Pri cerkvi imamo no- vega oznanitelja. Ljudje se še vkljub slabim ča&om radi tožarijo, samo da živijo odvetniki. Ali Antonjevčani še kaj delajo društveno? Še nekoliko, toda bolj malo. Miklavž je Prosvetnemu društvu napovedal svoj prihod, toda ni prišel. Dekliška Marijina družba nam je dvakrat priredila igro »Roka božja«. Pa bo menda kmalu zopet kaj. Sv. Andraž v Slov. gor. Tužno in žalostno Bo zapeli naši zvonovi in njih glas je šel tja do hiše žalosti, kjer je ležalo na mrtvaškem odru truplo blagega in krščanskega moža Jofcefa Zelenko, posestnika in bivšega dolgoletnega župana občine Sv. Andraž. V svetovni yojni je zadobil kal bolezni, ki je počasi glodala njegovo zdravje. Pokojni je bil mož delavnoeti. Skozi 10 let je vodil občinske posle. Ne/precenljivo zaslug si je pridobil za občane. Zaito ga je tudi vse spoštovalo. Kljub svojemu težavnemu delu ni pozabil na verske dolžnoeti. Bil je vnet član našega apostolstva mož. Skoraj vsak mesec je bitel k mizi Gospodovi. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo po pozni službi božji, je bil nad vse velik. Velikanska množica faranov in drugih je spi-emljala blagega ipokojnika z zastavo sv. Jožefa na tukajšnje pokopališče. Ob sveži gomili se je poslovil od pokojnega Jožefa domači gospod župnik. V iinenu občanov je govoril v slovo tukajšnji župan Tomaž Toš. Žalostno je bilo gledati žalujočo ženo in otroke, ko se je razstava sv. Jožefa nagnila v odprti grob in je domači gospod župnik izpregovoril besede: »Tako se poslavlja naše apostolstvo mož od dragega soibrata!« Dragi pokojni Jožef, za.pustil si nas v najlepši moški dobi v starosti 51 let. Zdravje sa iskal pri raznih zdravnikih, naposled v ormoški bolnici, a bilo je vse zaman. Zemeljski zdravniki niso mogli pomagati, pa prišel je (večni zdravnik, ki te je ozdravil za vselej. Počivaj v miru, blagi krščanske mož in prosi tam gori za nas, ki gremo tvojo pot. , Sv. Trojica v Slov. gor. Neizprosna jetika je dne 22. novembra utrgala nit življenja komaj 221etnemu posestniškemu sinu Karolu Polič iz Spodnjega Porčiča. Na domu in ob odprtem grobu so mu v slovo domači pevoi zapeli v srce segajoče žalostinke. Dolg je bil aprevod znancev in sorodnikov, kateri so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Spavaj sladko, dragi Karlo, pod domačo slovensko grudo, katero si tako ljubil in kaiteri si daroval svoje mlado življenje! Bunčani na Murskem polju. Najstarejšega moža v naši občini K rola Lipša v 82. letu je nam smrt pobrala iz naše srede dne 16. decembra in tako odvzela »Slovenskemu gospodarju« zopet enega večletnega naročnika. Naj p^očiva v miru! Ljutomer. Ko snio spremljali na zadiiji poti g. Perbila, nas je presenetila novica v obliki brzojavke iz Ljubljane, da je po kratki bolezni umrl v bolnici v četrtek dne 17. decembra priden in nadebuden sin dijak 5. gimnazije, iz ugledne družine g. Ignaca Lipovca iz Podgradja Viktor Lipovec, komaj 16 let star. Dragi Viktor! Ko si bil doma na počitnicah, si prišel rad k meni prijatelju; vesel si bil, vedno dobrega srca in vedrega duha. Ko si odhajal na nadaljne študije v Ljubljano, si se poslovil od doma in prijateljev, a upali smo, da se zopet vidimo in razveselimo skupno s Teboj, posebno sedaj o praznikih. Sj-ečala pa Te je smrt na poti življenja in Tj^ pretrgala nit življenja v prezgodnji mladosti in Te preselila iz tega sveta v drug, boljši svet. Zelo žalostno nam je srce, ker se nismo mogli po.sloviti od Tebe, ko si se poslavljal od tega sveta, a poslavljamo se v duhu, da Te ohranimo v blagera sporainu. Dragi Viktor! Sladko in mirno počivaj, zemljica, ki Te poki-iva, bodi Ti lahka, večna luč Ti naj sveti in ljubi Bog bodi Ti milostljiv! Žalujočim starišem, bratom, sestri in sorodnikam o prebridki izgubi sina, dijaka, prijaitelja moje in vseli nas naše iskreno sožalje! Njegov prijatelj H. Ljutoaier. Tukaj smo dne 17. decembra pokopali obče spoštovanega oskrbnika g. Ivana Perbila, šele io let starega. Blagopokojni je bil 20 let oskrbnik grof Lambergovih vinskili goi-ic, od sept. meseca je prevzel po smrti g. Košnika oskrbovanje admontskega posest?a v Zeleznih dverih. Rajni je bil občinski sveitovalec občine Slamnjak ter odbornik^ skoraj vseh gospodarskih organizacij. Kot oskrbnik pa je bil spreten in vrlo gospodarski ter usmiljen, pravdčen, posebno do svojih podložnih viničavjev. Pogrešali bomo rajnega tudi v Kat. domu, kjer je s svojo soprogo redno stregel lačnim in žejnim. Zapušča soprogo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreb je bil velieasten, da ga Ljutomer ni videl enakega. Udeležilo se ga je mnogo ljudstva, navzočih je bilo pet čč. gg. duhovnikov, uradništvo, mnogo prijateljev, sorodniki, znanci in viničarji, katerim je rajni bil dober oskrbnik. G. kaplan Munda je v ganljivih besedah orisal lepo življenje raj nega kot vzornega katoličana, dobrega očeta družine, dobrotnika in prijaitelja ter sc mu v imenu Prosvetnega društva za vse njegovo delo prav lepo zahvalil. Pevski zbor je zapel dve žalostinki v slovo. Skoraj nobeno oko ni ostalo suho ob tej priliki. Blagi g. Ivan, mirno in sladko poeivaj! Zaostalim naše prisrčno sožalje! Vogričevci. V nedeljo dne 13. decembra popoldne je po dolgi in mučni bolezni za ta sve/t zatisnil svo.J3 trudne oči 7i let stari Matija Lačen iz Vogričevec. Ko smo po župniji zvedeli za njegovo smrt, srno začutili, da je iztrgano iz naše sredine preblago in predobro sree. Bil je pokojni vzoren gospodar, predober očo in vzgojitelj svojim sedmim n!i':;':oni. Bil je neutrudljivo delaven, otroško vr.an ter je vcdno irnel za vsakega potrebnega prijazno besedo in darežljivo roko. Skrbel je za to, da se je v njegovi hiši zmiraj molilo, redno hoclilo k sv. maši in k sv. zakramentom ter da so se zmiraj brali samo dobri kršcanski listi. Tudi cerkvi je bil velik dobrotnik. In sedaj si Sel k Bogu po večno plačilo. Naj mu bo Bog v nebesih plačnik za vse dobro, kar je tukaj storil. Žeui, dvema sinoma, trem hčerkam in Tsem sorodnikom pa bodi ob tej bridki izgubi nebeški Oče tolažnik! Mi vsi, ki smo ga piznali, hočemo za njega moliti in ga ohraniti v najlepšcm spominu! Ev. Barbara v Haiazali, Že dolgo ni bilo nič slišati od nas Haložiinov. Sslo zdaj smo se zbu- ;ii, ko pmo eitali v časnikih, da bode zamenjava 1C00 dinarskih bankovcev. Prav nič so ne Jsojimo, da bi morali kam nositi na zamcnjavo. Malo je takih, ki zmorejo 100 Din, kaj šele 1000 Din. Niti najpotrebnejših stvari si no moiemo kupiti, kaj šele drugo. Rubeži liodijo redno od hiše do hiše, vsako ncdeljo slišiS, to poseslvo in to bode na dražbi prodano. Pa saj ni euda. Vina nihče ne kupi, kaj je bilo sadja, nam je toea uničila. da ni bilo za pro.iati. S strahom gledamo v badočnost ter vprašujemo drug drugega: Kaj bo, kaj bo? /'iveža malo, zima je tukaj, ni obleke, ne obutala, terjatve od vseh strani, najbolj pa za davek. Moko so nam podražili, kaj imamo za prodati, to damo po slepi ceni, kupiti pa moramo drngo. Sv. Barbara v Halozah. Po do-lgi, mnčni bolezni je umrl Valentin Kmeršič, posestnik v Malem Okiču. Bil je skrben gospodar v halož- kih gričih, v katerih je daleč naokrog slovel kot prava haloška korenina. Zahajal je rad k sv. maši k Sv. Petru na Cvetlin. Iz njegove rojstne hiše na zadnjo poit ga je spremljal cvetlinski gospod župnik na Loko pokopališče k Sv. Barbari v Halozah. Vsi, ki smo ga poznali, mu želimo večni mir. Sladko spavaj Valentin. Ohranili te bomo v spomdnu. Muretinci. V novicah je nektfo poročal o umoru Antona Tamažiča, kakor bi se to zgodilo v Muretincih ol muretinskih fantov. Resnici na ljubo bodi povedano, da so AntonaTomažiča in Ivana Ambroža napadld ter usmrtili Tomažiča in težko telesno poškodovali Ambroža stojnski fantje iz občine Stojnci, ko sta se omenjena dne 8. decembra zvečer vračala od Tomažičeve sestre iz Nove vasi skozi vas S'tojnci domov. Oimož. Tukajšnji stavbenik g. Marko štuhec se je vozil oni dan s svojim avtom na hrvaški cesti, ki pelje iz Varaždina v Ormož. Blizu vasi Strmec se na nepojasnjen naein vname bencin. Štuhec se je v trenulku zavedel nevarnosti in skočil iz avta, ki ga je že v naslednjih hipih objel močan in visok plamen. Bližnji Strmčani so prihiteli in začeli gasiti. Napol zgoreli avto je ostal na cesti, dokler ni prišel zastopnik zavarovalndce, pri katerem je bil avio zavarovan, in precenil škodo na 28.000 Din. Sreča v ne3reči je bila, da je bil Štuhec sam v avtu. Še v zadnjem trenuiiku, preden se je odpeljal od doma, se je premislil, da ni vzel s seboj svojega sinka Stankota. Najbrže bi bil postal oče s sinom žrtev plamena, če bi se hotela oba rešdti. Kajti i-se se je zgodilo z veliko naglico. Sv. Jurij ob Taboru. Ko se poslavljamo od tega leta, moratno povdariti, da v naši občini še nikdar ni bilo toliko požarov, namreč 11. Da bi se ogenj uspe&neje pogas.il, zato si jo ojstrško gasilno društvo kupilo in dalo 20. sep^embra tega lota blagoslovitd novo motorno brizgalno, kakoršno že ima sosedna kapelska požarna bramba. Ko-t oškodovanca po požaru sta tukaj dva naročnika »Slovenskega Gospodarja« prejela podporo po 1000 Din od »Slovenskega Gospodarja«. Zato naj ne bo posestnika v naši obeini, ki bi ne bil naročen na »Slovenskega Gospodarja«, ki je najboljši krščanski kmečki časopis. — Naša sadjarska podruž- nica je v nedeljo dne 25. oktobra priredila v tukajšnji šoli sadjarsko razstavo, katero je v obilnem številu obdskalo prebivalstvo naše očine, pa tudi mnogo sosedov. Največ zaslug za to ima umni sadjar g. Grašinar Franc, ki je tudi predsednik podružnice. — Sresko načelstvo v Celju je razrešilo županskih poslov našega župana g. Golavšeka in poverilo isite posle g. trgovcu Brišniku. — Katoliško prosvetno društvo je imelo 29. novembra svoj občni zbor, prd katerera je njegov predsednik predaval o izseljeništvu in svaril pred izseljevanjem. Ne samo vsa katoliška mladina, ampak tudi vsak kmetski posestnik bi moral biti član tega društva, kjer lahko poleg zabavnih knjig čita mnogo o kmatijskem goapodarstvu. V novi odbor so bili izvoljeni: Predsednik: PeGovak Jože; namestnik: Lesjak Zvonko; tajnik: Cukala Milko; blagajnik: Hanžič Jože; gospodar: Jank Miha; odborniki: Žižek Jože, Kos Marija in Trepel Marija. Društvo je prire dilo na Štefanovo lepo božično igro »Sirota«. Šmartno ob Paki. Občinski odbor je v svoji seji dne 13. tega meseca obravnaval proračun za leto 1932. Proračun, kot ga je seatavil novoimenovand župan gospod Terčak, je izkazal napram lanskemu v izclatkih mnogo povišanih in na novo vnešenih postavk, tako na primer povišanje plače tajniku, občinskemu slugi, najemnino za občinsko pisarno, podporo Sokolu itd., radi česar je bil vložen tudi ugovor, ki se je na seji dobesedno prečital. Po daljši debati je sklenil odbor pabirati v letu 1932 od vina in vinskega mošta 100 Din trošarine, od piva 40 Din od 1 hl, od alkoholnih pijač 20 Diri od hl stcpnje, na neposredne davke pa 92 in pol odšta'no doklado, kar znaša povišek za 32 in pol odstotka napram lanskemu proračunu. Razumljivo je, da je ta sldep vzbudil mecl kmsti in obrtniki dokaj razburjenja. Radovedni smo tudi, za koliko se bo znižala cena vinu v gostilnah po Novem letu! Gomilsko. V Grajski vasi na Gomilskem je zaitisnila za vedno svoje trudne očd blaga žena gospa Neža Rak-Šlander. Rodila se jo 27. januarja 1850 iz znane Randleve rodbir^ v Št. Pavlu pri Preboldu. Dosegla je torej visoko starost 82 let. Bila je sestra blagapokojn., zlastl za koroške Slovence velevažnega prošta v Do* berli vasi Randla in narodno zavednega pol- kovnika Mihaela Randla, ki smo ga pred par leti v rojstnem kraju položili k večnemu po6itku. Primožila se je v drugo odlično krščansko hišo. — Šlander, iz katerega so prišli ugledni možje: dr. Šlander, zdravnik v Gornjem gradu, rajni kanonik Anton Šlander in P. Emeran, benediktinec. — Vsi ti so že odšli v večna bivališča. Zdaj je šla za njimi tudi blaga Neža, da prejme iz rok svojega Boga bogato pladilo. Saj si ga je zaslužila. Št. 11] pri Velenfju. Na društvenem domu se je zadnje dni vila črna zastava in zvonovi 60 peli žalno pesem. Prvi načelnik naše posojilnice in bivši velsposestnik na »Koraščevem«, gospod Ivan Krajne, je postal žrtev avtomobileke nesreee pri Celju in ž njim vred njegova soproga Ana, rojena Dolinšak iz znane Vrbanjakovo hiše. Živela sta zadnja leta v Žalcu in 9 .decembra na potu iz Celja domov našla skupno smrt. Žalostna novrca je pretresla ves Št. Ilj. Gospod Krajnc je živel dolga leta tukaj jn bil znana oseba daleč na okoli. Mnogo dobrega je storil za Št. Ilj in okolico v narodnem in gos.podarskem oziru. Po njegovem prizadevanju se je pred 26 leti ustanovilo Bralno društvo v Št. Ilju, ki pod novim imenom proevetnega društva deluje še danes in si ravno eedaj pod gostoljubno streho društvenega doma ustvarja vzorno in bogato knjižnico. Ni samo slučaj, da je že več let predsednik društva Blaž Dolinšek, ožji sorodnik rajne KrajnCeve soproge Ane. Ko je leta 1907 po sedanjem nadrevizorju in bivšem narodnem poslancu gospodu Vlad. Pušenjaku bila ustanovljena posojilnica v Št. Ilju, je bil rajni Ivan Krajnc njen prvi načelnik in nekaj časa tudi tajnik. Daleč vidno znamenje pokojnikovega gospodarskega dela je ogromen in krasen sadovnjak na »Koroščevem«, ki daje leto za letom velike množlne izvrstnega sadja, Pa tudi druge je rajni vneto spodbujal in navajal k ummemu sadjarstvu, naročeval drevesa, cepil in jprecepljal, kjer je videl potrebo in je bila priložnost. Ustanovil je tudi Kmetijsko zadrugo in mlekarno, ki sta pa s časoma prenehali. Na dobrem glasu je bila v tistih časih gostoJljubnost Koroščeve hiše. Pisec teh vrst se dobro spominja, da je ob priliki ustanovnega shoda Bralnega društva videl številne goste celo iz Savinjske doline, enako iz vseh krajev od Dobrne do Šoštanja. Ene reči pa na Koroščevem ni bilo: ofrok ni bilo. Zato in vsled elabega zdravja prve žene je rajni prodal lepo Koroščevo domačijo in se preselil v Celje. Po fimrti prve žene si je poiskal novo družico v 8t. Ilju in leta 1912 peljal Ano Dolinšekovo pred oltar v opatijski cerkvi v Celju. Kmalu 6ta zapustila Celje in šla v mirno in tiho hižico v Žalcu. Na Št. IIj pa tudi tam nista pozabila. Roke, ki delij dobrote, sežejo daleč. V nedeljo smo slišall v župnijski cerkvi v Št. Ilju, da sta rajna bila največja dobrotnika &t. dljskih velikih zvonov. In. še na nekaj rajni Ivan Krajnc ni pozabil: na zadružno delo. V svoji visoki starosti je še o.pravljal tajniško šlužbo pri »Kmetijski hranilnici in posojilnici v Žalcu« In je res več kot zanimiv slučaj, da sta pri celjski avtomobilski nesreSi našla smrt dva Ivana Krajnc in oba sta bila posojilniška tajnika. In povrh še to, da se je posojilniški načelnik »Kmetijske posojilnice in hranilnice ce v Žalcu« — g. konz. svetnik Ant. Vaternik pri pogrebu ponesrečil in si zlomil nogo! Rojen je bil rajni Ivan Krajnc 10. decembra 1861, je torcj za svojo 70 letnico ležal na mrtvaškem odru in obenem s svojo drugo ženo Ano v mvtvašnici na celjskem pokopališču, od koder sta bila oba prepeljana na žalsko pokopališče in skupaj položena k večuemu počitku. Naj jima sveti večna luč! Dne 16. decembra se je pri nas vršilo mrtvaško opravilo za obe žrtvi in lepo število udeležencev je pričalo o globoki žalosti in hvaležnosti št. Iljskih župljanov do obeh rajnih dobrotnikov. Večni plačnik naj njima poplača vsa njuna dobra dela! Eavne prl Šoštanju. Tukaj je umrla žena uglednega tesarskega mojstra Alojzija Ožirja. Težko prizade'.eniu naše sožalje! Št. Janž pri Velenju. Praznik Brezmadežne je bil zo-pet dan naše mladine. 15 dekl&t se je pripravilo nanj s tridnevnimi duhovirumi vajami, za Marijin vrtec in Marijino družbo je bil radosten dan. Po skupnem sv. obhajilu so se njeni člani znova posvetili svoji Gospej, Zavetnici in Materi, popoldan pa sprejeli pet novih sosester v Marijino družbo. Obred sprejema je bil zelo slovesen in petje med polaganjera svetinj je bilo !epo in ganljivo, da je vsa cerkev napeto. prisluhnila, pri slovesnih večernicah pa so zaorili odpevki litanij z velikim navdušenjem, da je mcgočno odmevalo. Ravnotako je pelo vse, ko so novinke v spremstvu vseh Marijinib. otrok pokleknile pred družbeni oltar in Brezmadežni v pesmi »Veš, o Marija« darovale svoje srce. Da sta bila glavni in družbeni oltar krasno ozaljšana, se razume. Lepo je bilo in Marija nara daj še mnogo takih dni! Mladina, naša bodočnost, tvoj prostor je ob pvaporu Brezmadežne! — Poleg veselja smo okusili zadnja dva meseca tudi mnogo žalosti. Že mora tako biti, saj Sc solnco ima svoje pege. Po vrsti je pel mrtvaški zvon žalostinke starim in mladim. Smrt jc rešila starega Lesjaka v Selu dolgoletnega trpljenja, in prizadela krščanski družini veliko žalost, neusmiljeno je iztrgala Šimonovim sfarišem v Prelski iz ljubečega objema dva mlada otroka, prišla kakor tat in ropar v hišo Požeginovo v Černovi in Sp. Čerenjakovo v Prelski ter pokosila vpokojenega rudarja in krščanskega moža Antona Glušič v Lipju v najlepši moški dobi. Prejšnjo nedeljo smo pokopali rajno Požegino mater Frančiško Ruprecht, ki je padla po stopnicah in se ubila. A smrt je ni našla nepripravljene, ker je bila vneta tretjerednica in Castilka presv. Srca Jezusovega. Zelo se je bala srnrti, zato ji je milostno božje Srce prikrajšalo srtirtne muke. Nagla smrt za bogaboječega človeka ni vedno nesrečna. Tretjeredniki so spremljali švojo sosestro na zadnji poti v velikem številu z gorečimi svečami. Stari Čerenjakov oče Janez Podpečan so bruhnili kri in pojemajoče življenje je ugasnilo v 80. letu starosti. Čeprav ni mogel več priti v cerkev in ni bil previden, upajmo, da je bil zadnji sv. misijon za njega velika milost. Kaj smo pa vsi z globoko žalujočo Glušičevo družino izgubili, ko smo preteklo nedeljo pokopali rajnega Glušiča, je pokazal pogreb. Sicer vedno čil in zdrav, je zadnje čase bolehal na želodcu. V slovenjgraški bolnici se mu je že nekoliko zboljšalo, a kmalu nato je prišla tužna vest, da je zapisan smrti. Hotel je doma umreti in pof.ivait.i med svojimi. Naj počiva v miru! Vsem žalujočim ob tej strašni in obilni smrtni žetvi naše odkritosrcno sožalje, rajnim naj sveti večna luč! Svetina pri Celju. Dosedanji vrli župan g. Sevšek Andrej je radi starosti podal ostavko na župansko službo; banska uprava je postavila kot novega žuj^na Franca Zimšek. Šmarje pri Jelšah. Kdor ne more plačati celoletne naročnine »Slovenskega Gospodarja« ali tudi ne polletne ali celo četrletne, naj prinaša po en dinar na račun naročnine. Te vsote prevzemata: g. kaplan Ivan Rančigaj in g. posestnik Ivan Turk. Šmarčani, na delo za našega duhovnega voditelja in prijatelja! BuŁe. Na ponesrečenem celjskem avtobusU se je nahajala tudl gospodična Fanika Bovha/i iz znane zgledne hiše v Selah. Če ni edina, je;: vsaj med tistimi redkimi, ki so ušll nesr&kji brez vsakih posledic. Domači, ka&or cela Sup* nija se srčno raduje te njene sreče, medtem kof globoko pomilujemo vse žrtve in njihove svoj^ ce. Marijagradec pri Laškem. Milo so peli zvo* novi pri vseh cerkvah naše župnije, ko smoi dne 11. decembra spremljali k večnemu pcn čitku vrlega mladeniča Martina SveCnika ijj ugledne Svečnikove hiše v Radobljah. Ko jei rajni Martin odslužil svoj 18mesečni vojaški: rok pri kraljevi gardi v Beogradu, je zopet prišel domov k svojim Ijubljenim slarišem, da bi jim pomagal obdelovati precej obširno "posestvo. Toda premislil si je in se podal y orožniško službo, da bi si za stare dni preskrbel boljše in mirno življenje. Toda sreča mu ni bila mila. Komaj nekaj raesecev je vršil naporno službo, že si je nakopal kal bo-: lezni: nesrečno jetiko. Vrnil se je na svoj dom, kjer ga je nesrečna bolezen tako dolgo razje-: dala, dokler ni uničila njegovega mladega življenja. Komaj je dopolnil 24. leto in žo ga ni več med živimi. Vse ga je spoštovalo in rado imelo, ker je bil z vsakim prijazen in ljubez-: njiv. Pajni jo bil član novoustanovljone godbe v Laškem, zato ga je šest mladeničev god-i benikov nosilo na zadiiji ipot-i, drugi pa so ga spremljali in nosili številne vencfi. JJa j? hil rajni Tinček pri vaeh priljublj&n, je pokazal* njegov veličasten pogreb. Rajui zapušča očeta' in mater, štiri sestre in tri bra'e. Bocli mu domača zemljica lahka, Bog pa dober plaC-: nik! Žalujočim sorodnikcm nase sožalje! Sv. RttperJ nad Laškim. Dnc 20. decembra smo tukaj pokopali Majhenš^": Marijo, ženo rudarja iz Trobendola. Umrla je v coljski bolnišnici kot mučenica svojc~a malerinskega poklica. Ker vsled velikega pomanjkanja ni imela doma potrebne posilrežbe, so jo v mrzli zimski noči prepeljali v celjsko bolnišnico, kamor je prišla že napol mrtva. Ubogi, ne^ srečni ženi in njenemu otroku se sedaj pri Jezuščku boljše godi! Tepanje pri Eonjieah. Nedavno smo spre-i mili k večnemu počitku tukajšnjega posestui' ka, starosto .Taneza Črešnar. Bil je radi svojega mirnega značaja pribljubljen daleč naokvog. Zamere ali jeze hi poznalo njcgovo sixe. Rad se je sestajal na vasi s svojimi sovaščani k pi-ijateljskemu pomenku. Z vsemi svojimi sosedi je živel v prijateljskem sporazumu do smrti.Z vellkim zanimanjem smo ga poslušali, ko nam je pripovedoval o svojem trpljenju in do-: življajih v Bosni za časa okupacije, kateic se je udeležil tudi on. Božji mir njegovi blagi duši! Sele pri Slovenjgratlcu. (Smrti in rojstva.) 22. decenLbra je umrl itukaj dalee naokoli, zla> sti romarjem k Sv. Roku dobro znani cerkovnik in blvši selski gostilničar Blaž Klančnik, 72 let star. Prišel je od svitne, pri kateri je sprejel sv. obhajilo kakor vsak dan, ob navadnih dneh je tudi sam ministriral, v vežo svojega doma, postavil svetiljko, s katero si je svetil, ko je šel ob 5. uri vabit, na omaro, se zgrudil in bil takoj mrtev. Rajni je premolil cele noči iii dneve v svoji sobici doma ali pred oltarjem sv. Frančiška v cerkvj. Bil je zvest ud tretjegal reda in so mu bratje in sestre tretjega reda darovali lep venec. V četrtek dne 24. decembra smo ga pokopali ob obilni udeležbi. Počivaj v miru, blagi starček. Vso skrb za selsko cerkev tl naj obilno poplača Večni Sodnik! — Zdrav je naš nlaninski krai. Mrliče smo imeli v letU 1931 samo štiri, dve ženici stari po 77 let, očeta Klančnika 72 let dn enega otroka v staros<td K-no in pol leta. Krstov imamo 14, torej prebitek iO. Dobro znamenje! Sv. Marjeta ob PesnicL Žalastno so nam zaMeli naši mdli zvonovi in nam naznanili tužno ve3t, da je naš iskreno Ijubljeni edini sinček Poličev Jakec, učenec prvega razreda mirno u Gospodu zaspa.l. Bil bi nam edina pomoč na s-tara leta, pa moral je komaj 8 let star zapusiili ta svet. Iskreno se zahvaljujemo č. g. župr^ku J. FTangežu za v srce segajoče besede oi> odprtem gi-obu, katere so vse navzoče ganile do solz. Zahvaljujemo se tudi gospodu nadir5itelju in vsem učiteljicam za prekrasni aprev»d na pokopališče. Zahvaljujemo se tudi njegjOvim součencem za šopke. Iskrena srena livala vsem sorodnikom in znancem, kateri so mu posodili zadnjo pot. Heinšnik. 10. decembra se je začel tukaj trimesečni gospodinjski tečaj pod vodstvom dveh banovinskih učiteljdc. Obiskuje ga 16 domačih deklet, ki se bodo mnogo poiirebnega in koristnega naučile. Res, zima je nadležna vsemu glede stanovanj, opreme, prostorov itd, a poleti nimajo kmečka dekleta potrebnega casa, ko ni mogoče plačevati tujih delovnih moci. Gospodarska kriza nas gnjavi. Kako ,jo bomo prestali, nas je strah, a žilavi smo in v božjo pomoč zaupamo. — 19. decembra dopoldne je bil na meji ustveljen Lašek Jernej, ki se je par let zadrževal v obeini Remšnik in baje veekrat nj>sH razne reči iz Avstrije sem. Vojaška sitiraža ga je ustrelila, tako se govori, ker ni postal na opominske klice. Bil je pokopan 24, decembra, ko ga je komisija pregledala na mestu 21. Vitanje. Vedno bolj i-n bolj se vrstijo grobovi na tukajšnjem pokopališču. Zelo žalostno so pretekli teden peli zvonovi iz lin farne in hriberške cerkve, žalostno zato, ker so naznanili smrt dobre gospoddnje in žene Neže Plankl, posestnice v Stenici. Rajna je bila dobra sosedinja, skrbna gospodinja in vzoma katoliška mati. Bila je v starosM 59 let in zapušča šestero odraslih otrok. Mir njeni duši, preostali rodbini pa naše iskreno soža.lje! Listnica urednišiva. Absolvent sadjarske Sole: Napisali ste svoje opombe s svinčnikom. Ker je težko čitljivo, ne moremo stavca siliti, da čita, ker je na ta način pisano. Ako nam boste v bodočnosti kaj poslali, za kar se vam priporočamo, se poslužite črnila. Če rabite tuje izraze, jih je treba raztolmačiti, ker jih drugace priprosti čitatelji ne razumejo.