Štev. 22.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
1. junija 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma, 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništva „NOVIN“.
Kak je deca pozdravila prez-
višenoga hercegpüšpeka
v Črensovcih.
Sledeče šolarice i šolarje g. nadvučitela Štefana Lütara z Črensovec so pozdravili prezvišenoga knezoškofa. Halas Agica, Ritlop Marta, Vučko Marija, Kovač Štefan, Grüškovnjak Ivan, Rajtar Štefan. Za tov dečicov je stala ostala Šolska mladina, pred njov Prezvišeni s svojim spremstvom na cerkvenom prag!, kre dva kraja dece pa Orli, ognjegasci i vnožina naroda. Pozdrav se je vršo s tem po zaslugi g. nadvučitela precizno predanim genljivim prizorom :
Agica:
Prezvišeni knezoškof! Presvetli apostolski administrator naše lepe Slovenske Krajine!
Prezvišen’ naš Pastir, namestnik Boga,
Vsa Šolska mladina pred Te se poda.
Deklice:
Me deklice male Smo rože nabrale!
Dečkeci:
Mi dečkeci mili Jih v šopek povili!
Vsi:
Zvestoba do naroda, doma, Boga, —
So rožice naše v tujini, — doma.
Deklice:
Me deklice male Smo rožice zale!
Dečkeci:
Mi dečkeci mali Smo z njimi enaki!
Agica, kaže na vso šolsko mladino i pravi:
Tvoje so te rože mile Oj Pastir, namestnik božji!
Za Boga so se rodile,
K Njemu, k Njemu ti jih vodi! Te pomeni šopek ta Ki T’ ga naše srce da.
(Z tem zroči Prezvišenomi šopek iz beloga čeznigovca i modrih spominčic).
Vsi:
Za Boga smo se rodile Me nedolžne rože mile!
Da pridemo gor v nebo,
Pros’mo blagoslov lepo!
Dečkeci roke sklenejo i klečeč (zavolo blata stoječki) ponižno prosijo:
Blagoslov nam dečkom daj,
Ki osreči vekomaj!
Deklice se držijo ravnotak kak dečki:
Želja deklic ta je zdaj,
Oče, blagoslov nam daj! Agica s sklenjenimi rokami kak dečkeci i deklice:
Vsa šolska mladina Te prosi kleče.
Daj nam svoj blagoslov v nedolžno srcé!
Gda so Prezvišeni hercegpüšpek naš presvetli ap. administrator z denešnjim tjednom dokončali svojo firmansko pot v Slov. Krajini i nas zapüstili, se Zdrüžimo vsi katoličanci z želenjom črensovske mladine i Jih prosimo vsi, naj nas blagoslovijo, naj nas v svoje očinsko dobrotivno srce zaprejo, mi ostanemo njuvi, oni pa naj ostanejo naši. Gda se njim iz globočine srca zahvalimo za vse trüde i vso ljübezen, štero so nam v tak obilnoj meri kazali, Jih zagotovimo, da kak dugo bo naše srce bilo, bo bilo tüdi vsikdar za Njih i to vsikdar bole. Z Bogom naš, Prezvišeni Višešnji Pastir! .
Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar. skupščine marca 30.
Tü je popisano koliko so mogli plačati v kaso radikalne stranke, da niso zgübili zemlje. To so sirote, štere nemajo toliko zemlje, da bi si mogle pridelati falaček ki Oba, to so sirote, štere se brez te zemlje ne morejo preživljati. Plačali so Josip Novinščak iz Čentibe 10 din. 75 p., Štefan Šömen iz Čentibe 27 50 din. Martin Levašič iz Čentibe 20 din; Imre Trojok iz Čentibe 35 din; Štefan Völgji iz Čentibe 1750 din; Josip Krampač iz Čentibe 27 50 din; Franjo Bomblek 27*50 din; Janez Jaklin iz Lendavskih Goric 5 din; Štefan Tomaš iz Lendavskih Goric 12 50 din; Josip Kišš iz Lendavskih Goric 10 din; Verona Zver iz Lendavskih Goric 10 din; Josip Vitez iz Lendavskih Goric 10 din; Mari Horvath iz Lendavskih Goric 20 din; Franjo Sobočan iz Lendavskih Goric 22*50; Martin Koceth iz Len-dasvkih Goric 1275 din; Sanislo Trojok iz Lendavskih Goric 10 din; Martin Huzian iz Lendavskih Goric 17 50; Štefan Bohnec .iz Lendavskih Goric 18 din; Štefan Bedernjak iz Lendavskih Goric 12 50 din; Andraš Naivert iz Lendavskih Goric 10 din; Štefan Hanc iz Lendavskih Goric 20 din; Marija Koceth iz Lendavskih Goric 20 din; Matija Horvath iz Lendavskih Goric 21 din; Matija Tibáuth iz Lendavskih Goric 10 din; Josip Tibáuth iz Lendavskih Goric 10 din; Štefan Horvath iz Lendavskih Goric 22 din; Martin Zver iz Lendavskih Goric 10 din.
Gospodje, neščem trditi, da bi se to vršilo po nalog! glavnega vodstva radikalne stranke, ar se je pa to zgodilo, konstatiram, da je to v nebo kričeča krivica i se vüpam, da bo Vodstvo radikalne stranke svoje agitatore, bivše madžarske republikance i komuniste pövčilo, da se takša agitacije ne sme vršiti i da bo včinilo vse, da se te s skuzami sirot namočeni Penezni prispevek povrne tem sirotam, štere nemajo niti Zadosti hrane, niti toliko zemlje, da bi si mogle pridelati falaček krűha, da so te peneze plačale samo zavolo toga, ar so jim radikalni agitatorje grozili, da zgübijo zemljo, če ne plačajo zahtevanih zneskov.
Slavnost črensovske fare pri blagoslavljanji zvonov.
Pozdrav pri križi.
Kak se mirno, sladko obimata pri glavnom mesti Jugoslavije, pri Belgradi Sava i Donava pa napravita Velikansko, morji spodobno vnožino vodin, tak sta Se pri križi, šteri stoji v Črensovcih pri marofi, sladko i mirno obinole dve procesiji: bistrička i Črensovska j napravile edno Velikansko, velikoj tekočoj vodi spodobno procesijo, štera se je dostojno gibala proti najvekšoj cerkvi Slovenske Krajine. Pri križi je obe pozdravo krasen slavőlok s sledečimi napisi:
Vaši bratci, stari zvoni,
V bojni vmrli so z junaki!
Jokali smo za obojmi. —
— Daleč je grob naših dragih! —
Mesto bratcov, novi zvoni:
Vi ste prišli; — nas tolite:
„Vstali bodo vaši mrtvi,
Vidli te je; — ne jočite!“
Velka hvala bodi dana Našim dragim v Ameriki, 
Ki so vnogo darüvali,
Da dobimo zvone eti! Bože hiže ste glasniki,
O zvonovje ljübljeni!
Grešnike k pokori zovte,
Da ne bodo zgübljeni!
Oj oglasi mili zvon se,
Gda de düša z sveta šla! Naj odpre se večni dom njoj,
Ka de vidla Jezuša!
Napisi so nas opominali na krvavi boj, zavola šteroga smo zgübili teliko cveta našega naroda i tüdi naše zvone. A novi zvonovje nam naznanjajo zmago, kak smo nje nazaj dobili, dobimo tüdi svoje mrtve. Zvünski glas nam hüdi vero. A prvi, kim ide hvala za to našo slavnost, što bi drügi bili, kak naši vrli Amerikanci, ki so fundament napravili za naročitev zvonov, ar so darüvali na zvone skoro polovico to je okoli 40 jezero dinarov.
Gda sta Sé dve précešiji lépo mirno zjedinila, je stopila Halásova Agica, šolarka VII. razreda osnovne šole iz Črensovec pred mil. gospoda č. kanonika i ešpereša Strausa Florijana, ki so prišli zvone blagoslavla! i jih pozdravila s tov pesnikov:
Milostivni gospod kanonik! Črensovska fara davno že slavna Nove zvonove dnes blagoslavlja.
Žalost iz bojne doli je slekla,
V svetešnjo radost se je oblekla.
Stari no mladi Vküp so zebrani; —
Vsi so veséli Dnešnjemi dnevi.
Vsi smo veseli; prvi: zvon stari,
Nove pajdaše ka smo njem’ dali Ne de več jokao sam iz zvonika,
Štirje do peli: Bogi bod’ dika.
Štirje do peli Odzdaj veseli . . .
Nam glasili mér I večni večer . . .
Častni kanonik Vi milostjivi Je blagoslovit k nam ste sem prišli Od cele fare: Globoka hvala,
Štera presrčno zdaj Vas pozdravlja: Živi-živeli Vsigdar veseli,
Sküpno pa v nebi Bi se videli.
Pozdrav, s šterim je deklica lepi šopek rož dala prek g. kanoniki je do skuz geno navzoče i g. kanonik so z genjenim srcöm pogodili detece po lici i se njoj slovenski zahvalili; hvala lepa.
2
NOVINE
1. junija 1924.
NEDELA.
Po vüzmi 6. Evang. sv. Jan. XV. 26—27. i XVI. 1—4. Jezuš obljübi.ka bo sveti Düh, šteroga pošlje od Oče, svedočo od Njega. I svedočo je tak od Njega, ka je človeča srca napravo Spodobna k njegovomi božem! srci. Po ljübezni do bližnjega smi) najbolje spodobni Srci Jezušovomi.
Ljübézen do bližnjega.*)
Velka sovražnica ljübezni do bližnjega je nevoščlivost ali zavist. Nevoščliv je, što je žalosten zavolo prednosti ali dobrote svojega bližnjega, ar nešče, da bi njemi bio bližnji ednak ali celo več kak on. Slovenska reč nevoščlivost pove, da človek s tov pregrehov ne vošči, ne privošči bližnjemi ne penez, ne blaga, ne dobrote, ne lepote, nego privošči njemi kaj slaboga. Nevoščlivost poznate vsi. Ve je Vseširom zadosta. — Nega ograda sreče, či tüdi je tak mali, šče tak skrit, da ne bi bio pred njegovimi vrati kakši nevöščlivec." Tam v vesi se čemeri eden na njivo drügoga, či je polje drügoga malo vekše i bolje rodovitno; v malom varaši se žalosti nevoščlivost zavolo slüžbice župana i zavolo lepše obleke matere županje i v velkom varaši gleda zavistnež s temnim obrazom kočije, trgovine i palače bogatinov. Predgar Abraham od sv. Klare je pravo: Na Malti nega kač, v Sardiniji ne vukov, na Nemškom ne krokodilov, v Törčiji ne kovranov, v Helesponti ne psov, v Izlandiji ne giftov —; nega pa kraja na sveti, gde ne bi bilo nevoščlivost! 1 Pa kak grda je ta strást sama na sebi, kak strašna je v svojih posledicaj 1 Istinsko, v niednom krščanskom srci bi ne smelo biti nevoščlivósti, te grde pregrehe!
Kak grda je nevoščlivost sama v sebi, se najbolje vidi, či jo primerjamo ljübezni, šteroj nasprotüje. Kak se vidi, da gleda že iz liter reči ljübezen lepi i sveteo obraz angelska tak se vidi, da iz reči nevoščlivost, zavist pogledne strašna prikazen Šatana. Ljübezen se veseli dobroga, gdešteč se najde — nevoščlivost pa je potrta, vse dobro jo zbada v oči. Ljübezen bi štela samo dajati —, nevoščlivost pa ráj jemati. Ljübezen zida, nevoščlivost podira. Ljübezen pomaga bednomi, toláži žalostnoga i želi vse hüdo na sveti obrnoti na dobro —, nevoščlivost bi pa šče tisto malo dobroga, ka je na sveti rada spremenila v hüdo, v žalost, v nesrečo, v sramoto.
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljub-IjanL Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Fermanje v M. Soboti. Sprejem g. hercegpüšpeka v M. Soboti je bio nad vse veličasten. Že na poti iz Beltinec so ga s poštüvanjom pozdravljalo nebrojne vnožine ljüdstva iz Bratonec, Lipovec i Rakičana. Pri prvom sobočkom slavoloki so se njemi poklonili Orli i prekmurski dobrovoljci, ti drügi v narodnoj noši. Sprevajao od Orlov i orlovskoga naraščaja, biciklistov ki so njemi do pol poti proti šli, se je Prezvišeni pripelao do glavnoga slavoloka pri cerkvi. Tü ga je kak prvi nago-
voro v imeni Sobočancov g. dr. L. Šömen kak sobočki gerent. Na njegov pozdravni govor so se presvetli v vzenešenih rečeh zahvalili. Prekrasna je bila dobrodošllca (pesnika), • štero je naprej dala šolarka Kološova Vidno genjen so g. hercegpüšpek sprejeli poklonjene korine i meli tüdi za to mladenko izbrane reči zahvalnosti. Zatem so nasloviti na neštevilno zbrano vnožino v srce segajoče reči zahvalnosti za Odlični sprejem, posebi i v najtoplejšoj formi so se zahvalili skoro punoštevilno .zbranomi uradništva Vsakoga so odliküvali s kratkim odgovorom. Pred Cerkvov ga je čakao č. kanonik, domači pleb. g. Ivan Slepec z dühovščinov, ki je g. hercegpüšpeka pozdravo v dugšem lepom nagovori i njim pravo, da jih Bog prineso. V svojem govori je bmeno tüdi, ka je nekši nemir vu fari, zato so Prezvišeni drügi den predgali od sv. Jožefa kak pomočnika, s kem se lehko dosegne pravi mir. Zatem so se vršili cerkveni obredi. Večer je bila bakljada, pri šteroj je prezvišenoga pozdravo dr. Fr. Sušnik, profesor gimnazijski, Sokolski pevski zbor je pa popevao njemi na čast. Za pozdrave so se hercegpüšpek v dugšem govori zahvalili. Da se je slavnost posrečila, je vnogo pripomogla Varaždinska vojaška godba, pokornost Sobočancov, ki so okinčali svoje hiše, vulice Ognjegasno drüštvo i ljübezen cele Slovenske fare do slovenskoga püšpeka. V tork je férmanih 1218. ljüdi. Č. kanonik je dao gostom sijajni obed, na šteroga só. bili povabljeni tüdi zastopniki oblasti, žandarmerije, vojaštva i patronata, g. Weixl Jožef, dekan i pleb. z Križovec, Povše, ravnatelj z Veržeja z g. Radičom, bodočim ravnatelom Martinišča, dühovščina domáča i par sveckih gospodov iz M. Sobote. Popoldne so Prezvišeni obiskali g. glavara dr. Lipovšeka i dr. Šömena gerenta. V sredo so se pa odpelali sprevajani od Orlov v Martjance.
Izjava. V »Mörske Krajine" 19. broji izjavla Vlaj Ivan, kmet iz Markišavec, ka on nikaj ne ve od toga, ka bi bio zvoljen za odbornika Kmečke Zveze, kak te česti ne prevzeme i protestira proti temi nesramnomi deli i lažam. Podpisani izjavlam pod prisegov, ki sem shod vodo v Markišavci, ka so na shodi navzoči Vlaj Ivana kmeta ednoglasno zvolili za odbornika naše stranke j ka on dozdáj našoj stranki ne dač na znanje, da njenoga odborništva ne prevzeme. Či on odstopi od odborništva, je njegovo delo, ali ka bi on volitev za odbornika K. Z. za nesramno i lažlivo delo Imenüvao, morem najbolje ostro protestirat!, ar se je volitev vršila pravilno i ar se je vršila za stranko, šteroj je zavüpate pela Slovenija skoro vse svoje glase, v Šteroj so zato tak zbrani pošteni lüdje skoro iz cele Slovenije tak prosti kak gospoda. Či g. Vlaj Ivan kmet iz Markišovec nešče v to pošteno stranko slišiti, je za našo stranko to zaistino nej nesramno i lažlivo delo, kakše jé pa za njega samoga, naj sodi on sam i poštena javnost, izjavlam nadale na izjavo Jonaš Šandora iz Markišavec objavleno v 19. št. „Mörske Krajine" pred Bogom in lüdmi s prisegov, ka je te Jonaš Šandor na tistom shodi v Markišovci!) zaistino gučao proti „Mörskoj Krajini” i njenomi uredniki, kak sem to objavo v »Novinah." Proti tomi, ka v bi Jonaš Šandor sprejeo odborništvo pa njemi nej trebe protestirali, ar na to čast smo ga po düšnoj vesti nej mogli zvoliti i od toga zato tüdi nikaj
nej pisali. Ravno tak je nej istina, ka bi mi z mrtvimi šteli odbor nastaviti, to je kortešacija samoga Jonaša. Naša stranka, štera v Markišavci tak kak vse povsed! lepo dela i napredüje, hvala Bogi, ne potrebüje mrtvih kotrig, ar ma v preobilnom broji poštene žive. Z mrtvimi kotrigami naj agitira g. Jonaš Sandor za svojo mrtvo stranko. Od laži »Novin* zato nemate juša ni prvi, ni drűgi reči pisati, ar so objavile gole istino, čiravno ta vaj peče. M. Sobota, 1924. maja 25. Horvat Jožef tajnik SLS ali Kmečke Zveze.
Ferma i naši bratje evangeličanci pa drügoverci. Po končanoj férmi se moremo javno zahvaliti poleg našega pobožnoga katoličanskoga slovenskoga naroda i poleg dobrih vogrskih katoličancov, ki vsi so tak sijajno i ljübeznivo sprejeli našega prvoga slovenskoga višešnjega pastira — poleg teh se moremo toplo zahvaliti še vsem drügovercom. Vsi drügoverci so njim pokazali pb celoj poti v vsakoj, vesi i v vsakom varaši najlepše poštenje. Posebno goreče so pa to včinoli naši bratje evangeličanci, ki so v martjanskoj,, -bedeničke], Šebeščanskoj Ž po vseh drügih farah, s našim katoličanskim narodom vred dneve 'férmanja svetili, prezvišenoga hercegpüšpeka z globokom poštüvanjom pozdravili, njihovo sv. mešo i predgo poslüšali i katoličancom pomagali slavnost podignoti. Jezerna hvala vsem za gorečnost i ljübav skazane pri férmanji. — Vr.
Slovo Prezvišenoga z Črensovec. V soboto 10. maja popoldne ob 4. so se odpelali višji pastir z Črensovec. Slavoloka, skoz šteriva so se pelali, sta nosila te napis. 1) „Z Bogom, na svidenje 1“ 2) Odhaja od ovčic Pastér, Oča od dece: Ljübav nam püsto svo vročo, našo pa nese*. — Pred tema je stao slavolok Trnja i Žižkov z napisom : „Paster so prišli zdaj k ovčicam vernim, — Da krepijo düše njim z Dühom presvetim," pred tem so pa meíi Bistričanci dva z napisom: 1) »Pašči se Oča, deca te čaka." 2) »Domo si prišeo 1“ Prezvišenoga so sprevodili do kraja1 fare ognjegasci ? poveljnikom, g. Štefanom Lütar, nadvtičiteíom, Grli, Orliči, dühovščina i vnogo naroda, Sten ga je lüdi po celoj poti pozdrávlao. Vu imeni ognjegagnoga drüžtva je na konci fare pozdravo odhajajočega hercegpüšpeka, gasilce Štefan Törnar z temi rečmi;
Presvetli hercegpüšpek! Milostiven naš apoštolski administrator!
Vu imeni ognjegasnoga drüštva položim cvet pozdrava pred Vašo visoko osebo. Te cvet je, ljübezen. .Zdrüžili smo se možje i dečki vu gasilsko drüštvo, da pomagamo bližnjemi v nevoli, nesreči po Kristušovoj zapovedi i da ga krepimo tüdi v- düševnih jakostahonašim lepim cerkvenim oponašanjom, s pesmami? red-držanjom i z našov celov izobrazbov./Cvet baš je komaj zdaj razcveo i tak smo veseli, dal njegov friški dišeč smemo našemi# prvom! slovenskomi višešnjemi pasteri ponüditi. I gda to včinimo, iz celoga srca Želemo, da bi Prezvišeni Paster meli vu nas vsigdar veselje i obrambo za svoje zvišene namene 1 Bog Vas živi, Prezvišeni hercegpüšpek!
Za tem so prezvišenoga pozdravili i se od njih poslovili: Hbrvst Matjaš, gimnazilec VII. r. iz Žižkov v imeni Orlov, na prošnjo domačega
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah. II. Boj.
Jaz sem te sovražo i sem te že davno mislo poslati podzemelskim bogovom, preklinjao sem te, zaničüvao te i dnés — dnes je den mojega maščüvanja!
S smehom njemi odvrne Pankracij: „To se mi pa vidi jako čüden bbj; vse je bilo le na ednoj strani. Jaz sem ne nikaj včino proti tebi!"
„Nikaj? Ali misliš, da ti vőrjem, zato, ár si mi vsigdar i Vseširom ležao na poti, kak kakša kača, da bi me vgrizno i zmagao !“
„Gde?“
„Gde?“ — Vseširom, V šoli, v Nežino} hiši, na trgi, v varaši, v katakombi, v sodilnici mojega očé, v Kampaniji — Vseširom, Vseširom!“
Pa ešče negdi indri, ka si pozabo povedati. Gda je tvoj voz drdrao po Apijovoj cesti, si ne čüo te klepetanja konjskih kopit za seov?“
„Skalilo“ zakriči Korvin „te je tüdi bio tvoj konj, ki je splašo moje konje i bi me skoro zvmo v smrt.*
„O ne Korvin, le mirno me poslüšaj, ve itak zadnjikrat guči va. Gda sem našemi vučiteli skazao zadnjo čest, sem potüvao mirno s svojim tovarišom nazaj proti domi v Rim; naednok Začüjem velko klepetanja kol, gde so vujšli konji, poženem svojiva konja i glej, zadnji čas je bio za tebe !“
„Kak to?“
„Ár sem ešče ravno ob pravom časi pri-
šeo. Vse moči so te že zapüstile j vp s trdi si že bio v vodi. Ešče ednok si vtegne svojo roko, da bi se zgrabo v šibji, ali naglo si spüsto i se pogrozo v vodo i tam bi tüdi ostao, če te ne bi jaz potegno z nesreče — i ti niti znao ne si za tb t — V svojih rokaj sem meo morivca, ki si osmrto človeka, meni tak lüboga i dobroga; vidijo se mi je, da te je dosegnola Šiba božje, pa möja roka šče te je rešila 1 To je bio moj dén maščüvanja i maščüvgo sem sel“
„Kak si se maščüvao?“
„Oj, kak?“
„Na süho sem te potegno i sem te voščo, da se ti je telo segrelo i Srcé nanovo začnolo redno biti. Tak sem te rešo gotove smrti i nato sem te izročo tvojim slüžabnika.“
„Lažeš !“ se zadere nad njim Korvin, moji robi so me potegnoli z vode!“
„Ali so ti dali tüdi moj nož i möšnjo iz leopardove kože?“
„Ne, nego pravili so mi, da se je moštva vtopila. Bila pa je zaistino iz leopardove kože j dala mi jo je aírikanska comprnica. Ka pa je z nožem?“
„Vidiš ga, tű ti je — i rjav je ešče od vode. Möšnjo sem pa dao tvojim slüžabnikom; nož sem si pa shrano, ár je moj. Le ednok si ešče ga poglej! — Ali mi zdaj verješ ? Ali sem ti bio vsigdar napoti, kak si mi prle gučao i v oči metao?“
Korvin je bil preslab, da bi Pritrdo istino: „Istina, prekoso i premagao si me!“ Poniznoga i osramočenoga se je čüto, nagne je glavo od sramote i vlekeo se je proti dveram. Zdaj je
preklinjao igre, casara, priklinjao je svojega očo, vse, vse je preklinjao^— samo ednoga ne — Pankracija je ne mogeo preklinjati'.
Gda se je do dver pobegno, ga je Pankracij pozvao nazaj. KorvinVpogledne svojega nekdajšnjega prijatela, s šterim Sta vküp v šolo hodila s spoštlivim, skoro z ljübečim okom. Svojo roko njemi položi na ramo i njemi pravi z lepa:
„Korvin ešče nekaj ti mam povedati! Jaz sem ti že odpüsto vse, sam od sebé; pa tam gori je ešče nešče drügi, ki kralüje v mogočnosti i pravici, šteri ne odpüšča bre?~obžalüvanja — pri njem išči odpüščanja! Dnes ti povem, da boš ti tüdi mogeo mreti!
Korvin se je natihöma potegno z voze i níšče ga je ne vido več te deni Püsto je javne igre, šterim se je najbole radüvao i veselio; po šterih je z celim srcom brepepió že mesece j mesece. Po končanoj slavnosti ga je najšeo oča pijanoga ležati v omedlevle!, — to je bila edina pomoč zadüšili si pekočo vest.
preci nato, kak se je Korvin Odstrano, je stopo v vozo bolniški vučiteo ali „lanista,“ kak so ga imenovali, da bi pelao obsojena na moriščp,
Ešče ednok so se obinoli 1 vzeli slovo eden Od ovoga za vsigdar tű na zemli, nato pa so Šli na boj. Postavili so je vsredi okrogloga, s peskom potorjenoga prostora, šteroga so zvali „arena" — posamezne ali pa po več vküp, kak je želelo lüstvo ali kak se je slüžabniki) tn boše vidilo, — Gda só šli v „areno“, so mogli iti skoz 2 redi Ovcov, šteri so pazili na divjo zverino; vsaki e meo debeli bat i vdaro vsakoga mimoidočega crščenika j. njim.
3
NOVINE
1. junija 1924.
g. plebanoša v imeni dühovščine i farnikov urednik našega lista, Horvat Izidor, vučiteo z Dobrovnika, rodom iz Žižkov v imeni slovenskoga ljüdstva, i Orliček Žižkov Fonzek v imeni Orličov. Toga deteta pozdrav se je etak glasio: Presvetli knezoškof!    Mi Orliči smo se zbrali . . .
Dečki smo še jako mali . . . Srce nosimo pa velko,
Ker gojimo v njem to željo:
Dolgo živi	
Škof naš mili. Dolgo vodi Knez premodri:
Nas Orliče — vso mladino,
Da nebesa zadobimo! Dolgo živi
Škof naš mili! Dečkec je saluterao i na zadnje po domačem pravo: Bog Vam plati, za vse trüde, zdaj pa z Bogom ostanite! Z ljübeznivim smehom so sprejeli dečkecov pozdrav Prezvišeni, se zahvalili vsem za pozdrave i glasno povedali dvoje. 1) Črensovska fara je pobožna fara i 2) ka med vsemi drüštvami najbolje priporočajo orlovsko drüštvo (najmre zvün cerkvenih bratovčin, štere so na prvom mesti pohvalili pri cerkvi. Vr.) V zadovoljstvo ljübezni smo se zatem ločili med glasnim zazavanjom Orlov „Bog živi!“
Ferma pri Sv. Sebeščani. Vršila se je 17. maja. Fermanih je okoli 250. Prezvišeni so prišli naprej tisti den, gda sta jih pozdravila trgovec g. Olaj Karol, Šolarica Zelkova Lenčika i pri cerkvi do suz genjeni g. plebanoš. Deteta Lenčike Pozdrav se je tak dopadne hercegpüšpeki, ka so ga na drügi den pri stoli tüdi omenili. Pri obedi so Prezvišeni pozdravili domačega g. plebanoša, se njim zahvalili za dobro oponašanje farnikov, ki so v tak lepom broji pristopili k svetomi prečiščavanji i njim želeli, naj ešče dugo let vodijo faro, dokeč li morejo, ar nemajo dühovnikov. Gospod pleb. Prša Ivan so se toplo zahvalili za Pozdrav i zatém še pozdravili č. kanonika Slepca i vso zbrano dühovščino, g. vučitela Berdona, trgovca Olaja i g. Franca Kereca za trüde pri sprejemi i nazadnje narodnoga poslanca Klekl J. Po lepoj tihoj slavnosti sb se hercegpüšpek odpelali z vlakom v Dolence.
V Vel. Polani se ešče lüdje spitavlejo, či je Marijanišče v Veržeji dobilo zrnje, Štero je Bara Škafar pred dvema letoma nabrala. Sami smo je odpelali od omenjena Bore Škafar, šteroj se tüdi na tom mesti lepo zahvalimo i se šče njoj za naprej priporačamo, lepi? i tüdi vrlim Polančanom. Ravnotak se zahvátajemo za lajnski dar vsem darovnikom | Vel^polane, posebno pa g. župani, ki nam jjeták lübeznivo šo na roko. — Marijanišče jUmieji.
Na „Martinišče“ so darüvali v dinaraj; Vojkovič Jožef, glavni nabirač Turnišče, 136, Pucko Štefan glavni nabirač Renkovci, 91, Franc Brlec Kandija 2.25, Bedrnjak Janoš glavni nabirač D. Bistrica, 107, Gerič Stefan, Chicago 320. Ritlop Martin glavni nabirač Črensovci, 100.75, Frank Rožman Cleveland, 400, Cigan Marjan Sr. Bistrica 10, Horvat Janoš Trnje glavni nabirač, 20, M. Roža živ. rožnoga venča Odranci 10, Ritlop Štefan Turnišče glavni nabirač 916, Litrop Štefan i Horvat Štefan nabrala na gostüvanji Zadravec Ivana i Tivadar Ane v Turnišči, 63, Dr. N. N. M. Sobota, 50, Regina Kmetič prednica šolskih sester Golnik 10, Veronika Horvat Žižki 10, Gjörek Ana G. Bistrica 10, Horvat Ivan Hotiza glavni nabirač, 639.50, Zver Ferenc Lipa nabrao pri goščenji fermanskom 60.75, Dr. Ivan Tomažič st. dekan Maribor, 40 D. — Globoka hvala! Dobre düše o le naprej!
Drüštvo vojnih invalidov, podrüžnica Beltinci, naznanja vsem svojim kotrigam, naj prido po knižice tisti, ko so vložili že fotografije. Pri toj priliki naj prinesejo s sebov stare knižice. Ki fotografij ešče neso vložili, to naj včinijo najkesnej do 15. junija, zato ka morejo meti vsi nove knižice. Vodstvo.
Sporazum z Madžarskov. Gremij trgovcov za Prekmurje v Murskoj Soboti je bio od Trgovske i obrtniško zbornice v Ljubljani napro-šen, da zbere gradivo za sporazum med našov kraljevinov ino Madžarskov, posebno ka se tiče medsebojni dugov ino terjatev, zadev zavarovalni drüžb, odpravljena sekvestrov, odprávlja zapora na depote (v kasi shranjena reči) prenosa sedeža delniške drüžb, pa drugih še nerešena nadev med obema državama. Zato se poziva vse, na štere ide, da svoje tozadevne želje ino zahteve taki sporočijo gremiji trgovcov za Prekmurje v Murskoj Soboti, da se zamorejo upoštevati pri sklepanji pogodbe z Madžarskov. — Gremij trgovcov pa naj to pobrano gradivo pošlje tüdi našim poslancom i vse drüge zahteve našega ljüdstva, da se bodo mogli zavzeti za nje. — Vr.	.
Uradna naznanila.  Prebivalstvi Dolnje Lendavskoga sreza! V Izvršitvi „Zakona o obči upravi“ i „Uredbe o
razdelitvi države na oblasti“ z dne 26. aprila 1922 me je gospod minister notranjih zadev postavo za upravitelja novoustanovljenoga sreza Dolnja Lendava, i prevzamem Vsled ukaza gospoda velikoga župana v Maribori dne 1. junija t. 1. v toj poverjenoj mi funkciji v samostojno upravljanje z malimi izjemami vse posle politične uprave Dolnja Lendava. Ko nastbpam z navedenim dnem oblastvenö mesto visoke važnosti, svest si težke i odgovörnosti polne naloge, ki mi je z njim stavbena, apeliram na vse sloje i poklice, da me pri mojem težavnom deli vsi i Vsakdo brez razlike narodnosti, strank i stanü po svojih močeh radevolje i verno podpirate, kak ste mi tüdi do sedaj kot vodji politične ekspoziture izkažüvali Vašo vdanost i nüdili pomoč. Pričaküjem, da boste z istov vernostjov kak do sedaj spoštüvali zakone i oblasti v državi 1 vse vaše ravnanje uredili tak, da ne bo dajajo nigdar povoda za represivne ukrepe. V zavesti i prepričanji, da nam bo z vzajemnim i smbtrenim delom uspelo povzdignili naš srez v vsakom pogledi do takše višine, da bo v čast nam i v diko linie i lepe naše domovine, vas ob nastopi svojega slüžbovanja iskreno pozdravljam. Matko Kandrič, vladni tajnik i upravitelj sreza.
Politične drobnije.
Korito „M. Krajine“. Radikalni Pašičov list „M. Krajina“ piše v 16. št, ka je „visika kultura zadoblena od Novine“ to, ka v ednoj vesi kre ceste od Sobote do Lendave je ženska z keri ta dala jesti svinji, v šterom je krűh nosila i ka je neka mamica na trnaci z mačkov z ednoga tanjera jela, verta je pa prej pes lizao na lici. Če se je to zaistino zgodilo, so ne krive Novine, ar so ene te kulture nej širile. Pa če zavolo siromaštva,! neznanost! se je to li zgodilo, je ne špot. špot je pa i stalna sramota delati tisto, ka je popisao g. poštar Titan z Rankovec od Urednika M. Krajine i ka je sam Od sebe tüdi mogo v svojem listi popisati. Na to naj gledajo gospodje okoli M. Krajine i se naj ne smejejo v naš Siromaški narod samo zato, ar je pristaš krščanske stranke, Kmečke zveze. Pa ki drüge ne more v pamet vzeti, kak samo mačke pa svinje pa pse i korita, od naj-nišiše svoje kulture postavi vö svedočanstvo.
Rekord laži. V laganji je dosegnola rekord „M. Krajina“. V 19. št. grdo napada naš list, ka prej laže. I na drügoj strani pod naslovom »Črensovci" piše, ka na Florijanovo tfuču je Kmečka zveza pod vodstvom „predseclnikau dva Človeka vmorila i teško ranila v Črensovskoj krčmi, gde je mela svoj shod. — Istina je pa to, 1) ka v Črensovcih Florijanovoga proščenja nega, nego križovo; 2) ka je te den K. zveza nindri ne mela svojega shoda, ne v krčmi i ne zvünaj; 3) ka níšče niti mrtev niti teško ranjen ne je v niednoj našoj krčmi. Vsi pošteni ljüdje, ste katoličanci, evangeličanci ali kakšekoli vere, povejte, zaslüži tisti list, ki tak nesramno vüpa lagati i poštenim ljüdem poštenje jemati, zaslüži te list, povejte, ka ga pošteni človek püsti vu svojo hišo i plača njegove laži?! Sodite poštenjaki 1
Država.
Industrijsko — Obrtna razstava v Maribori. Iz Maribora nam poročajo. Razstava se dne 10. avgusta odpre ino dneva 28. avgusta 1924 zakljüči. Razstava obsega poleg glavne razstave industrijskih i obrtnih izdelkov še sledeče samostojne oddelke: 1.) Razstava vajeniških izdelkov. 2.) Umetniška razstava. 3.) Gradbena razstava. 4.) Vinska razstava. 5.) Vrtnarska razstava. 6 ) Zavcerejska razstava i 7.) Rojarska razstava. Pri razstavi vajeniških izdelkov morejo samo oni vajenci södelovati, ki se včijo kakšega obrta pri zakonitom obrtniki v našoj državi. Razstave se morejo vdeležiti vsi obrtniki i industrijci, šterih bivališče leži v našoj državi, pa zastopniki ino-zemskih tvrdk s takšimi predmeti, šteri se v našoj državi ne izdelavajo ali pa s predmeti, šteri se toti v našoj državi izdelavajo, ne so pa na razstavi zastopani. Prijavnice so se že razposlao i to na vsa industrijska i obrtniška podjetja. Dopunjene prijavnice je poslati na »Upravo industrijsko- obrtne razstave v Maribor Grajski trg št. 1). Prva številka ..Razstavnoga Vestnika," šteri bo vsebüvao vse bistvene pogoje i Informacije za razstavljalce, je izišo v drügoj polovici meseca maja
      Velika poveden v Vojvodini. Donava je podrla nasipe. Prišlo 20 jezero oralov zemlje pod vodo pri Bači.
Domača politika.
Parlament se odpre, ar je Pašič sestavo novo vlado. Davidovič čeravno je meo večino, ne dobo od kralja potvrditev, ar je Radič kak vsikdar tüdi zdaj davao bedaste izjave v Beči i ar bi premalo Srbov bilo vu njegovoj vladi.
Komi ide več pravic. „Orjuna,“ glasilo demokratske stranke piše od 26. aprila, ka Slovenci i Horvatje neso ednako pravno z Srbi, i ka tem zadnjim ide več pravic, kak tim prvim. Te list slovenski demokratje davajo vü, ki so vam obljübili klavnice, štere so vam se zna, oni sami vzeli. Vidile zdaj kakši ljüdje so to. Pljüjejo v lastno skledo.
Pot radikalov krv i namaka. Stari Pašič je v Bjelini meo govor i se tam zaprejo, da krv bo tekla, če radikali ne dobijo vlade do rok. Zaistino proti vladne stranke odtisti mao povsod preganja vláda, da te ne morejo mirno obdržati svojih shodov, ešče sama oblast plača pot raz-bijača ali je ovak podpira, kak listi pišejo. Tak so napriliko Srnaoci (Srbska narodna omladina, to je radikalne stranke mladina) v Novom Ver-basi preprečili shod Nemcov, shod razbili i dva Nemca z revolveri teško ranili. Shod Vogrov v V. Bečkereki je tüdi prepovedan bio od vlade. Celo so se králj! prepretili i šteli ministerstva zasesti z vojskov (z belov rokov, tak se zove radikalno misleča vojska), če ne pridejo páli na vlast.
Betežniki naši na cesti. Vlada radikalov i demokratov je vrgla na cesto 540 betežnikov z ljubljanske bolnice pa odpovedalo slüžbo starim slugom. I naši demokratje to grdo delo zagovarjajo. Povejte, zaslüži vaš glas stranka, šteri ni betežnikom ne da mira ? To dela radikalna i demokratska stranka. V Ljubljani je naša stranka držala veliko protestno spravišče proti toj krivici.
Vlada je razpüstila nemška kulturna drüštva (Kulturbund) i prepovedala Vogrska politična drüštva i izdavanje vogrskoga lista „Bácsmegyei Napló”. Vse to pa nej zato, ar madjarska ne da nikših pravic našim Slovencom na Vogrskom, Austrija pa na Koroškom, nego zato, ár so se Nemci i Madjari odcepill od vladne radikalne i demokratske stranke i pristopili k proti vladnomi bloki. Rada bi je prestrašila, da nazaj k njej stopijo i jo obdržijo še na víasti. Samo ka z jesihom se mühe ne lovijo.
Demokratje proti lastnomi maternomi jeziki. „Slovenski Narod,“ list slovenskih demokratov pile (103. št), da cirilici ide prednost pred slovenščinov. To teliko pomeni, ka se naše dete v prvoj vrsti more včiti srbski cirilico i samo zatém, — če je, se zna kaj časa, — slovenski. — Demokratje bi nas radi posrbili i spravili z naše prave vere v pravoslavno. Njim je to vseedno, ar svoj narod zametavajo i ne verjejo nikaj. Nam je pa sveta naša vera i naša materinščina. Zato je i odločno zavrnemo: Judašje, če ste se ví Odali z düšov, telom, mi se nigdar ne bomo, vkraj od naši
Radič se pogodo z Prepeluhom. Što je Prepeluh? Socialni demokrat, Štere stranke list grozovite nesramnost! piše proti Bogi, oltarskomi Svestvi, pač proti veri. Toga Prepeluha stranka je glasala v Belgradi za centralizem, za té terhe, šteri nas mučijo te, gda je Radič ne šteo priti v Belgrad, da pomaga pravoči do zmage, naj si je vilo zidao. Politika njemi je nosila. Zdaj sta se zdrüžila, ka razbijeta na Slovenskom našo krščansko slovensko stranko i ka Slovence pod-vrtelo Horvatom. List njidva je „Autonomlstu pa ,,Murska Straža“. Mi odgovorimo, ka neščemo biti hlapci Radičovih Horvatov' ravno tak ne, kak smo nej šteli biti radikalnih i demokratskih Srbov. Mi Slovenci Slovenski orsag Želemo v Jugoslaviji i se bomo proti vsakomi tüdi borili za njega v mejah zakona. Prepeluh bi rad bio poslanec, zato razdira Slovenijo.
Dva milijona dinarov mite dobi, kak piše Slovenec od 14. maja, neki radikalni poslanec, ar je pri radikalno-demokratskoj vladi delao za to, ka v Makedoniji ležeči vojni plen (puške, štüki itd.) de neko drüštvo odavalo, ne pa, kak bi mogla, držáva. — Zato pa ščejo radikali ostati na vladi, ka je ta dobra dojnica.
Radičov proglas so v Belgradi objavili, v Zagrebi pa zaplenili. Proglas kak i vse Radičove izjave več škodijo Horvatom i vsem nam, kak hasnijo. Vsigdar kaj takšega pove, ka sam ne verje, vladne stranke se pa v to opotikajo i z tem rovajo proti Horvatom i vsem, ki ščejo pošten sporazum med Srbi, Horvati i Slovenci. Zavolo toga proglaša smo nej dobili vlado, ka bi sirotam kaj mogli pomagati.
Grško republiko je po peldi drügih držav priznala tüdi Jugoslavija.
Petrinovič, milijonar, naš državljan v J. Ameriki je brzojav (telegram) poslao našemi kralji, v šterim ga opomeno na nevarnost, štera pride na državo, če vzememo od Italije na posodo peneze. On bo za falejši intereš Spravo Angleško posojilo, javlja. Vlada šče naimre 30 milijonov, vzeti na posojilo za dograditev Jadranske železnice, To posojilo de pa jako sramotno, ar de jo Italija mela tečas v rokah, dokeč njoj dugov ne plačamo. No pa vláda zna, zakaj je vredno vzeti na dragše intereše posojilo, gda se na falejše tüdi dobi: znajo radikali i demokratje dobro računati.
4
NOVINE
1. junija 1924.
Resolucije
V. katoličanskoga shoda.
5. Politično znanje i vzgoja je nedoteklivi deo kulture vsakoga naroda, ki ma lastivno državo. Sredstva za politično izobrazbo, štera naj se začne že pri mladini, so: spoznavanja domači krajin i domače zgodovine državnanstvo, spoznavanje politične zgodovine i odnošajov zvünešnje politike. Na svetlo naj se da politična čitanka. Za politično izobrazbo novinarov (ki pišejo i vrüjejo novine) i tüdi drügi šolani ljüdi bi bila potrebna šola za novicam ali pa konči prilični tečaji.
Pólitična i državljanska vzgoja, štera se naj začne že v vesničkoj šoli, pa se naj bojüje proti tomi, da bi posamični ljüdje ali pa stani iskali svoje lastivne namene, nego tüdi hasek drügi. Poleg drüžabne vzgoje naj se hüdi v ljüdej versko nravno razumevanje za državo.
6. Katoličanski shod priporača katoličanskim prosvetnim drüštvam, naj Igrajo le takše igre, štere konči nekelko izobražüjejo razum, gojijo pošteno življenje i čüt za lepoto, zdignejo Igralec i glédalca; priporača, naj z igram! šparajo: naj menjekrat, pa dobro pripravleno. Katoličanski shod šče vsikdar Štima za jedro našega izobražüvalnoga dela dobro pripravlena predavanja, šteri nikdar nede preveč.
7. a) Katoličanski shod odobravle velko, na verski fundament se opirajoče izobražüvalno delo, štero je dozdáj zvršavalo örlovskö drüštvo med slovenskov mladinov.
Katoličanski shod zna ceniti bogata sredstva (škeri), štera zato izobražüvalno i vzgöjno delo ponüja mladini orlovstvo z jezerami predavanj, z krepklm delom v izobražüvalni 1 Organizatorični tečajaj, s svojimi listi: „Mladestjov" ,,Orličom“, „Orlovskim vaditelom", i ,,Vígredjov" dale z ostrim redom v vodstvi i upravlanji pa z redom, šteri raste iz telovadbe i poslovnika (knjiga regul, po šteri se mora drüštvo voditi).
Katoličanski shod pripoznavle, da orlovstvo mladino vzgaja po gvišnom cili pa vadi v zmožne i nesebične delavce tüdi za drüga drüštva i se trüdi, da bi mladino prepojila z živim verskim, socialnim, državnim i národnim čütom i mišlenjom. Zato je katoličanski shod osvedočen, da bo s tem orlovstvo moglo po Krek ovom nameni podati mladim ljüdem fundament za vse javno življenje. Katoličanski shod šče posebi odobravle prizadevanje orlovstvo, da krepko vceplavle mladini Zdravo razumevanje za treznost i šparavnost i poživla čüt za drüžinsko vküpnost i spoštüvanje do drüžine.
b) Katoličanski shod pozavla vso krščansko mladino, da v kem vekšem broji pristopi k Orlovski kakti najbole cvetočemi izobražüvalnomi mladinskomi drűštvi i stanovitno dela pri njem.
Zednim pa priporača starišom, naj verno pošilajo svojo deco v orlovsko drüštvo v osvedočeni, da njim orlovstvo preci pomaga pri njihovom vzgojnom deli i da mladinska drüštva z dobrim vodstvom nikdar ne rüšijo drüžinske vzgoje, nego nasprotno je njena natavna i potrebna spopolnitev, posebno pa v dnešnjem časi, kda kapitalizem podjedavle korenine vsega drü-žabnoga, posebno pa drüžinskoga življenja.
Ar pa orlovstvo kakti izobražüvalno drüštvo brez pomoči izobraženi ljüdi nede moglo hasniti i napredüvati, zato pozavla katoličanski shod vse dühovnike j svetne šolane ljüdi, naj deo svojega časa posvetijo deli v orlovskom drűštvi.
Trüd vsej pa se naj zdrüži v tom, da naša mladina kem bole pristojne v orlovsko drüštvo, da se kem prle zgodi cio: v vsako faro Orlovski odsek.
c) Za mladino, štera je šče ne v drűštvi naj se osnove, ali preosnové njoj prilično drüštvo, odgovarjajoče pred vsem toj strani naše mladine.
d) Katoličanska javnost naj dobro zna, da se Odločilni boji med verov i brezverstvom bijejo ravno pri mladini, da nasprotniki dobro znajo, ka je to odločilno važnosti i ravno zato z zvünrednov žilavostjov máloj deci vceplavlejo sovraštvo do vsega, ka je krščansko. Nevarnost, Štera nam iz toga preti, je tak velka, Odgovornost pred Bogom i bcdočnostjov slovenskoga naroda tak težka, da katoličanski shod terja od vsej merodajni ljüdi, da se naj vsa mladinska drüštva med sebom dopölnjavlejo i v tom boji varjejo enotno linijo i vse moči naše mladine zdrüžijo v edno armado.
8. V Ljubljani naj se zozida kem prle »Prosvetni dom" kakti središče vsej naši Prosvetni drüštev, štere so v krili Slovenske kršč. socialne zveze, potom pa drüštva Orlov i Orlic i drügi mladinski drüštev, ljüdskoga odra (drüštvo za dobre igre), Krščanske ženske zveze, Centralne knjižnice i čitalnice. V njem naj bodo tüdi Prostori za visoko šolo ljüdstva. V te namen naj se osnove poseben odbor, šteri v pörazum-lenji z Krščanskov socialnov zvezov izpela to nalogo.
E. Resolucije katoličanskoga dijaštva.
Resolucije Slovenske katoličanske dijaške omladine. a) Naravnavanje življenja po verski zapovedaj i navukaj.
1. Katoličansko dijaštvo izpove neporüšlivo vernost katoličanskoj cerkvi, ar verje, da je nastavlena od Kristuša — Boga kakti nadnaravna (obernaturalna) verska drüžba i da vse Čase v njoj žive i dela Kristuš-Bog.
2. Katoličansko dijaštvo stremi za izpopol-njenjom verskoga življenja, štero mora biti nadnaravnoj bože. Nadnaravno bože življenje pa Prihaja v nas po svestva}, posebno pa po presv. Oltarskom svestv!, štero je naša nadnaravna düševna hrana, zato jo pogosto jemlimo.
3. Znamo za dužnost, da se za študiranje verski pitanj i za gojitev globokoga verskoga življenja moramo organizirati i zdrüžiti. Najpri-ličnejše versko drüštvo pa nam je Marijina drüžba, štera naj drüži v sebi ne samo najpo-punejše, nego bo versko drüštvo vsem dijakom, štero naj je prerod! po navukaj vere v dobre katoličane.
4. Vsaki katoličanski dijak naj ma priliko za svojoj peršoni prilično versko vzgojo i Vodstvo v dühovni dugovanjaj, zato naj se v te namen zeberejo posebni dijaški dühovni voditelje. Tüdi naj se vsaki posamičen dijak po svoji močej v verskom življenji potrdjavle i pog-iabla z vsakoletnini dühovnimi vajami.
b) Naravnavanje v narodnom pogledi.
1. Slovenska katoličanska dijaška omladina terja za svoj narod Slobodni razvoj vsej svoji kulturni moči. Izjavla, da šče vse svoje moči posvetiti našoj državi, da se vredi i vtrdi, štera pa naj zdrüži v deli za bogšo bodočnost kulturne sile vsej Srbov, Hrvatov i Slovencov.
2. Izražamo želo, da pride kem prle do toga, da se postavijo bližanji stiki s pravoslav-nim talom jugoslovanskega dijaštva, zavedajoč se velkoga pomena, šteroga bo melo to zbližanje za kulturni napredek Jugoslavije.
3. Izjavimo, da čütimo edinstvo z vsemi zaroblenimi brati na drügoj strani državne meje i njim obljübljamo pomoč svoji mladi moči.
4. Želemo kem vekše zbližanje z drügimi slovanskimi narodi.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	320 	Din.,
„	žita	310	  „
„	ovsa	245	  „
„	kukorice	250	  „
2. Meso.
govedina teletina svinjina v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29 D. 28—32 D v Ljubljani   „	21—23 D.   27—29 D. 27—30 D.
3. Krma.
    Sena m. 50—100 D., slame m. 50.— D.
Zagrebečka borza
dne 28. maja 1924.	
Amerikanski dolar 1 dolar	K	312.—
Austrijska krona 100 K	K	—.44
Čeho-Slov. krona 1 K	K	9 20
20 kronski zlat 	K 1100.—
Francoski franc 1 frank	K	18 —
Madjar. K 100 (nova em.)	K	—.30
Švic. fran. 1 fr.	K	57.—
Talijanske lire 1 lira	K	14.—
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.975
MALI OGLASI
Oda se taki novo pohištvo za spalnico i kühnjo vküp ali po falataj fal pri Trautmani v M. Soboti, Cerkvena ulica 191.
Posestvo 5 oralov, zidana hiža v dobrom stani se oda. Zvediti pri Alojziji Kegl v Hrastji-Moti p. Radenci.
Odam zidano hižo, štale, škegenj 62 oralov prvovrstne zemlje za 500.000 Din. Vse se da deliti tüdi na več küpcov. Slivar Ljutomer 47.
Več polovnjakov dobre jabočnice, pravi mašancker, je k odaji pri posestniki Cirili Vreča, Ščavnica blüzi Gornje Radgone. Tüdi se dobi dober med po 20 Din. kg. istotam. Pojasnila daje tüdi uprava „Murske Straže.“
Što ne verje, naj posküši,
da jako dosta penez prihrani, če küpi:
cement, vapno, deske, fal črep ino debeli cigeo
late, tesan les, traverze, pleh, cveke, cement, rore, vse priprave za stüdence itd. pri
V. Bratina, Križevci pri Ljutomeri.
(Lotmerki.)
ODA SE v Križevcih
(Tótkeresztur) Prekmurje posestvo pokojnoga notariuša VIKTORA SZEREDY obstoječe iz hiže, ograda, njive, travnika, loga, i za gorice sposobnoga vrha. Pojasnila da  po naročili herbašov
Dr. Silvius Branedieu, zdravnik M. SOBOTA.
Vapno, cement, deske,
(blanje), late i vseforme les za cele rušte küpite najfalej pri ANTON JANDLINA
stavbenom podjetji v Ljutomeri (Lotmerki). Tü se delajo tüdi vsakovrstni načrti (plani) i se prevzeme zidava pod i nad zemljov po najnišišoj ceni.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Novo zidan paromlin
na 3 tečaje s 12 HP. lokomobil, mlatilnico, i z oljarno, v obljüdenom kraji, ob glavnoj cesti blüzi železnice, se fal oda. Ponüdbe na	
 Franca Prelog, paromlinarja KRIŽOVLJAN CESTICA. HRVATSKO.
Vsem onim, šteri že poznajo mojo podvorbo i blago, priporačam:
CEMENT, VAPNO i TRAVERSE
Nadalje: Spolarijo, štedilnike, (šparherde) kak tüdi vse železne i ocelne potrebščine po jako ugodnoj ceni.
Nazadnje pa moje prvovrstne po celom Prekmurji poznane
Garantirane kose
JOSIP TOPLAK, trgovec železa v D. LENDAVI
Glavna ul. 59.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.