VELIKE ZVERI – EKOLOGIJA TER SOBIVANJE Z NJIMI PRIROČNIK ZA UČITELJE OSNOVNE ŠOLE Ana Pšeničnik, Petra Štajdohar, Iztok Tomažič Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Ljubljana 2021 KOLOFON KOLOFON VELIKE ZVERI – EKOLOGIJA TER SOBIVANJE Z NJIMI; PRIROČNIK ZA UČITELJE OSNOVNE ŠOLE 1. ELEKTRONSKA IZDAJA AVTORJI: Ana Pšeničnik, Petra Štajdohar, Iztok Tomažič STROKOVNI PREGLED: Hubert Potočnik UREDNICA: Manca Velkavrh SLIKOVNO GRADIVO: Bartol Matej, Berce Tomaž, Černe Rok, DinaRis, Hočevar Lan, Huber Djuro, Hulik Thomas, VELIKE ZVERI – Javornik Jernej, Klein&Hubert, Kljun Franc, Krofel Miha, LIFE DINALPBEAR, LIFE Lynx, Masterl Marko, Matešić Marko, MOP, Peaco Jim, Pičulin Igor, Potočnik Hubert, Skvarča Alojzij, Štajdohar Petra, SURS, Tarman Janez, Tomažič Iztok, Topličanec Ira, Velkavrh Manca, Wikipedia, ZGS, Zubrik Milan EKOLOGIJA TER FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Špela Habič OBLIKOVANJE: Agena d.o.o. ZALOŽNIK: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelka za biologijo LJUBLJANA, 2021 SOBIVANJE Z NJIMI KATALOŽNI ZAPIS O PUBLIKACIJI (CIP) PRIPRAVILI V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI V PRIROČNIK ZA UČITELJE OSNOVNE ŠOLE LJUBLJANI COBISS.SI-ID 67036931 ISBN 978-961-6822-74-9 (PDF) Ana Pšeničnik, Petra Štajdohar, Iztok Tomažič Publikacija je brezplačna. Priročnik je nastal v okviru projekta Carnivora Dinarica, s pomočjo finančnega mehanizma Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Interreg SLO-HR410. Ljubljana 2021 ZAHVALA ZAHVALA KAZALO KAZALO IZDELAVA PRIROČNIKA NE BI BILA MOŽNA BREZ ODLIČNIH PRIPOMB, PREDLOGOV IN POMOČI 1. TRIADA S STRANI ZAPOSLENIH NA ODDELKU ZA BIOLOGIJO NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI, NA KATEDRI ZA EKOLOGIJO IN VARSTVO OKOLJA. ZA PREGLED VSEBINE IN PODANE KOMENTARJE NA VSAK IMA V NARAVI POMEMBNO VLOGO 1 VSEBINO PRIROČNIKA SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEMO DR. HUBERTU POTOČNIKU. PIKA, PIKA, PIKICA 3 ŽIVLJENJSKI KROG 6 ZA SLIKOVNO GRADIVO SE ZAHVALJUJEMO VSEM AVTORJEM PRISPEVANIH FOTOGRAFIJ GIBANJE PO ZVERINSKO 11 IN ILUSTRACIJ. ZAHVALA GRE TUDI CELOTNI PROJEKTNI SKUPINI LIFE LYNX IN CARNIVORA MEDVEDKIN DNEVNIK 14 DINARICA, KI NAM JE POSREDOVALA INFORMACIJE TER SLIKOVNI MATERIAL, PRIDOBLJEN NA PROJEKTIH. 2. TRIADA ZAHVALJUJEMO SE FRANCU KLJUNU, KI JE POSODIL MEDVEDOVO LOBANJO IZ LASTNE ZBIRKE, MAG. IRENI FURLAN, PEDAGOŠKI VODJI V ŽIVALSKEM VRTU LJUBLJANA, KI JE POSODILA KAKO NAJ PREČKAM CESTO? 15 LOBANJO RISA TER ODDELKU ZA BIOLOGIJO ZA IZPOSOJO PREOSTALIH LOBANJ ŽIVALI, KI SMO KAJ BI BILO V MOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE, ČE. . 18 JIH LAHKO UPORABILI ZA SLIKOVNI MATERIAL V PRIROČNIKU. ČIGAVA SLED JE TO? 19 KDO POJE KOGA? 25 NAJLEPŠA HVALA VSEM UČITELJEM OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL, KI SO SE UDELEŽILI KAKŠEN JE MOJ VZOREC? 29 ORGANIZIRANEGA SREČANJA PROJEKTA CARNIVORA DINARICA IN PRISPEVALI SVOJE PREDLOGE NA PODLAGI LASTNIH IZKUŠENJ IZ POUČEVANJA. 3. TRIADA KAJ JEM? 31 KJE SE ZVERI NAHAJAMO? 40 VELIKE ZVERI IN LJUDJE - KAKO SOBIVATI 46 KOLIKO RISOV JE PRI NAS? 51 KAJ POČNEM IN KJE SE NAHAJAM? 54 /3 1. TRIADA VSAK IMA V NARAVI POMEMBNO VLOGO RAZRED: 1. – 3. (SPOZNAVANJE OKOLJA) · ČAS IZVEDBE: 2 ŠOLSKI URI CILJI Učenci: vedo, da so spremembe v okolju včasih za živali ali rastline ugodne, včasih pa neprimerne ali celo škodljive, lahko pa so za nekatere ugodne in za druge škodljive. Operativni cilji: • učenci naštejejo in razložijo prednosti oziroma nujnost prisotnosti zveri v ekosistemu, • učenci narišejo ekosistem brez in z zvermi. Volk pri plenu. Avtor: Jim Peaco MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM NAVODILO ZA IZVEDBO: LIKOVNA UMETNOST 1. CILJI Učencem preberite oziroma povejte resnično Učenci: zgodbo ponovne naselitve volkov v Yellowstonski • razvijajo slikarske zmožnosti in negujejo individualni slikarski izraz, park. Pogovorite se, zakaj so zveri nujno potrebne • rišejo oblike po opazovanju, spominu in domišljiji, v ekosistemu, kakšna je njihova vloga in kakšne so • razvijajo občutek za smiselno vključevanje likovnega motiva v izbranem formatu. posledice, če zveri odvzamemo iz okolja. V pomoč je lahko naslednja stran: Pripomočki: https://www.nationalgeographic.si/skrb-za-divjino/ Risalni list, svinčnik, barvice ali voščenke MINI SLOVAR: Plen – žival, ki je ulovljena za hrano Plenilec – žival, ki lovi drugo žival za hrano ZA UČITELJA Ekosistem – sistem odnosov v naravi (med živo in neživo naravo) Pestrost vrst – raznolikost različnih vrst na enem TEORETIČNO OZADJE: območju Naravni park Yellowstone v Združenih državah Amerike je bil ustanovljen leta 1872. Kljub ustanovitvi parka so v začetku 20. Izumrtje – prenehati obstajati stoletja na tem območju iztrebili volkove in so se tam občasno pojavljali le posamezni osebki. Odsotnost populacije volkov je Ponovna naselitev – naselitev živali na območje, povzročila velike spremembe v pestrosti organizmov v tem okolju. V parku se je močno povečala številčnost jelenjadi (jelenov kjer je včasih že živela, a je izginila in košut). Ker jelenjad ni imela plenilcev, ni imela razloga za pogosto premikanje po prostoru in se je bolj zadrževala na izbranih območjih. Tako je zaradi prekomerne paše in objedanja gozdnega mladja na velikih površinah močno upadla sicer visoka pestrost rastlinstva. 2. Leta 1995 so v naravni park Yellowstone ponovno naselili 14 volkov v naslednjem letu pa še 17. Že kmalu po njihovi ponovni V drugem delu naj učenci narišejo silhueto glave naselitvi se je vedenje jelenjadi in drugih rastlinojedov spremenilo. Ti se niso več zadrževali le na odprtih površinah, kjer bi lahko (čez celo stran) ene od zveri ter jo prepognejo. V bili lahek plen volkov, pač pa so se začeli zadrževati/skrivati tudi na območjih, ki jih prej niso pogosto uporabljali. Vegetacija se je eno polovico glave naj narišejo ekosistem, v katerem začela obnavljati in zopet se je povečala pestrost rastlin. Drevesno mladje je raslo do petkrat hitreje kot prej. V park so se vrnile so prisotne zveri, v drugo polovico pa ekosistem, v tudi različne vrste ptic, prostor pa je postal primernejši tudi za druge sesalce; medvede, zajce, jazbece, lisice in bobre. Bobri so katerem ni zveri (preveč jelenjadi, malo različnih zajezili reke in s tem omogočili pojav še večje pestrosti okolij in posledično tudi pestrost vrst različnih organizmov. Lahko rečemo, rastlin, manj drugih živali itd.). Vodite pogovor tako, da se je s ponovno naselitvijo volkov v Yellowstonski park, ekosistem v parku obnovil. da dobijo učenci predstavo o tem, kaj vse bodo narisali. Svoje izdelke naj učenci predstavijo sošolcem. Izpusti volkov januarja 1996. Avtor: Jim Peaco 1 1. TRIADA 1. TRIADA 2 PIKA, PIKA, PIKICA RAZRED: 1. – 3. (LIKOVNA VZGOJA) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA CILJI Učenci: • opazujejo in primerjajo zglede linij v naravi, okolju in v likovnih delih, • razvijajo občutek za uporabo različnih vrst linij, • razvijajo občutek vključevanja slikarskega motiva v izbranem formatu. Operativni cilji: • učenci pobarvajo risa in mu narišejo vzorec po lastni izbiri. MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM SPOZNAVANJE OKOLJA CILJI Učenci: • prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja, • znajo poiskati razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi. Avtor: Lan Hočevar Pripomočki: Pobarvanka s silhueto risa, barvice, fotografije različnih vzorcev risjega kožuha, video risa ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Barva risjega kožuha je sivkasta s pridihom rumene, rjave ali oranžne, odtenek se razlikuje od osebka do osebka. Za rise je značilno, da ima vsak osebek lasten vzorec kožuha. Obstajajo trije različni tipi vzorca kožuha: vzorec z drobnimi pikami, sestavljenimi v krožne rozete, pikčast s posameznimi večjimi črnimi pikami in lisami in vzorec brez izrazitih pik ali lis. Ta lastnost omogoča raziskovalcem, da lahko s prepoznavanjem vzorca posamezne rise med seboj ločijo, saj je njihov vzorec individualen - tako kot pri ljudeh prstni odtis. Vir: LIFE Lynx NAVODILO ZA IZVEDBO: Učencem predvajajte posnetek risa (predlagan vir: Youtube kanal LIFE Lynx) in pokažite več fotografij. Razdelite jim likovne pripomočke ter podajte navodila, da naj vsak učenec pobarva risa kot si ga sam predstavlja. Pomembno je, da si vsak učenec izbere določen vzorec - ali bo risal drobne pike ali črte/lise, saj je to glavni cilj naloge. Na koncu ure vse izdelke skupaj primerjajte. Učenci lahko ugotovijo, da si nista niti dva risa popolnoma enaka. Razložite, da je tako tudi v naravi - vsak ris ima čisto svoj (individualen) vzorec kožuha. Izpostavite tudi v kakšnem okolju žival živi ter da mu vzorec pomaga pri zlivanju z okolico. MINI SLOVAR: Avtor: Marko Matešić Osebek – vsako posamezno bitje Vzorci – nekaj, kar se na podlagi pravilno ponavlja Življenjski prostor – prostor, v katerem se žival giba, prehranjuje, razmnožuje itd. 3 1. TRIADA 1. TRIADA 4 ZA UČENCE ŽIVLJENJSKI KROG RAZRED: 1. – 3. (SPOZNAVANJE OKOLJA) · ČAS IZVEDBE: 3 ŠOLSKE URE CILJI Učenci: • spoznajo, da se ljudje in živali rodijo oziroma skotijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo, • spoznajo, da imajo živali potomce, ki navadno izhajajo iz samca in samice, in da so potomci njim podobni, • spoznajo, da vsa živa bitja umrejo in se po smrti razgradijo, • časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v različnih letnih časih. Operativni cilji: • učenci opišejo življenjski krog medveda, risa in volka. MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM SLOVENŠČINA CILJI IN VSEBINE Učitelj izbere cilje iz sklopov Razvijanje zmožnosti pogovarjanja, Razvijanje zmožnosti poslušanja, Razvijanje zmožnosti govornega nastopanja, Razvijanje zmožnosti branja in pisanja ter Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti. Vsebina: Opisi, povezani s temami spoznavanja okolja (npr. opis osebe, njenega delavnika ali tedna, živali, predmeta, prostora, zgradbe, poti) Pripomočki: Fotografije in lističi z opisi delov življenjskega kroga ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Pri volkovih poteka parjenje od januarja do marca. Parijo se enkrat letno. Pari se samo vodilni par v tropu. Volkulja je breja 62-64 dni, mladiče pa skoti v brlogu. V leglu je navadno 4-8 mladičev, ki so slepi. Zanje skrbita tako samec kot samica, pri tem lahko pomagajo tudi njihovi starejši bratje in sestre. Volkovi spolno dozorijo pri dveh letih. Njihova življenjska doba je okoli 10 let, v ujetništvu pogosto tudi več. Medvedka doseže spolno zrelost pri starosti 3-5 let. V paritvenem obdobju od maja do julija se veliki starejši samci parijo z več samicami, samice pa se lahko parijo z več samci. Brejost traja 7-9 mesecev. Medvedka skoti mladiče v času zimskega mirovanja in sicer 1-3 mladiče, redko več. Mladiči so ob kotitvi zelo majhni in tehtajo le 400 do 500 g. Medvedka zanje skrbi do dve leti. Medvedi lahko živijo do 20 let. Risi se parijo med februarjem in marcem. Samica po 2 mesecih v zavetju skal, korenin ali votlini skoti 2-3 mladiče. Ob nevarnosti jih prenese drugam, podobno kot domača mačka. Mladiči so pri 10 mesecih sposobni samostojnega življenja. Spolno dozorijo pri dveh letih. Risova življenjska doba je okoli 10 – 12 let, v ujetništvu lahko tudi do 20. Avtor: Ira Topličanec Avtor: Hubert Potočnik 5 1. TRIADA 1. TRIADA 6 ZA UČENCE MEDVED VOLK MEDVED RIS PARJENJE vodilni par samica in samec imata lahko po več partnerjev 1 en ali več partnerjev 2 ČAS PARJENJA januar–marec maj–julij februar–marec 7–9 mesecev, BREJOST IN 62–64 dni, prestavljena brejost, kotenje v 2 meseca, KOTENJE kotenje v brlogu brlogu kotenje v votlini na skalah ali rovu (januar, med zimskim dremežem) Avtor: Slaven Reljić Avtor: Thomas Hulik ŠT. 4–8 1–4 Samica sama skrbi za mladiče 1 leto in pol. Samec se pari z več samicami. MLADIČEV (slepi) (majhni, do 0,5 kg) 1–3 mladiči SKRB ZA samec, samica in ostali člani tropa medvedka samica (ob nevarnosti jih odnese MLADIČE (1 leto) (približno 1,5 let) drugam – podobnost z domačo mačko) (1 leto) SPOLNA 2 leti ZRELOST 2 leti 3–5 let (samostojnost po 1,5 leta) (samostojnost po 10 - 12 mesecih) 1 V obdobju parjenja se samica navadno goni 2–3×. Praviloma izbere največjega in najmočnejšega samca, lahko pa se pari tudi z različnimi samci. Prav tako se samec lahko pari z drugimi samicami. Mladiči v leglu imajo tako lahko različne očete. Avtor: Franc Kljun Avtor: Hubert Potočnik 2 Samica je plodna le kratek čas. Pari se s samcem, ki je v tem času ob njej. Posamezen samec se lahko v istem letu pari z več samicami. Samica med zimskim dremežem v brlogu Samica je breja od 7 do 9 mesecev jeseni skoti 1 do 4 mladiče (težki okoli 0,5 kg). in pozimi med zimskim dremežem. NAVODILO ZA IZVEDBO: Učencem predstavite življenjske kroge treh vrst zveri: volka, medveda in risa. Nato pripravite kartice s slikami in opisi za vsako vrsto živali. Vsak učenec dobi svojo kartico in poskusi ugotoviti v katero skupino se mora razporediti (skupine VOLKOVI, MEDVEDI, RISI). Člani posamezne skupine naj drugim članom iste skupine predstavijo vsebino sličice in ter se poskusijo urediti po vrsti, kot bi si sledila sosledja v življenjskem krogu živali. Vsaka skupina naj pripravi kratko predstavitev življenjskega kroga živali in jo predstavi članom drugih skupin. Z učenci lahko ponovite mesece in letne čase. MINI SLOVAR: Samec/samica – žival moškega/ženskega spola Vodilni par – samec in samica, ki sta starša v tropu Parjenje – spolni odnosi živali Kotenje/kotitev – izraz, ki se pri živalih uporablja namesto poroda Trop – skupina živali iste vrste, ki živi skupaj – v primeru volkov trop tvori ena volčja družina Avtor: Janez Tarman Avtor: Thomas Hulik Nosečnost/brejost – čas razvoja zarodka v materinem telesu, ki je lahko različno dolg Samica se pari z več samci. Medvedi živijo okoli 20 let. 7 1. TRIADA 1. TRIADA 8 ZA UČENCE ZA UČENCE VOLK RIS Avtor: Marko Matešić Avtor: Klein & Hubert Avtor: Marko Matešič Vir: LIFE Lynx V tropu se pari le vodilni par - alfa samec in samica. Samica je breja okoli 2 meseca. Samica se pari z enim ali več partnerji. Samica je breja okoli 2 meseca. Avtor: Slaven Reljić Avtor: Franc Kljun Avtor: Franc Kljun Avtor: Franc Kljun Trop skrbi za mladiče do 2 leti. Samica v brlogu skoti 4 – 8 mladičev. Samica skoti 1 do 3 mladiče v votlini ali rovu. Za mladiče 10 mesecev skrbi samica sama. Avtor: Hubert Potočnik Avtor: Marko Matešić Vir: LIFE Lynx Avtor: Thomas Hulik Ko mladiči odrastejo, poiščejo partnerja Volkovi živijo okoli 10 let. Ko mladiči odrastejo, poiščejo prosto območje, Risi živijo od 10 do 12 let. in ustvarijo svoj trop. kjer si ustvarijo svoj teritorij. 9 1. TRIADA 1. TRIADA 10 GIBANJE PO ZVERINSKO NAVODILO ZA IZVEDBO: Učencem predvajajte različne video posnetke gibanja (premikanja) velikih zveri. Opazujejo in iščejo naj razlike med načinom hoje RAZRED: 1. – 3. (SPOZNAVANJE OKOLJA) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA medveda, risa in volka. Gibanje nato tudi sami oponašajo. Naslednji video posnetki prikazujejo posebne oblike vedenja zveri, kot npr. drgnjenje, markiranje. Učenci znova posnemajo različne načine obnašanja zveri. Sledi igra pantomime. Učenec naj prikaže eno izmed zveri tako, da posnema značilno gibanje te živali. Nato predvajajte video posnetke medvedk z mladiči. Učenci naj CILJI opazujejo, kako se vedejo mladiči ob mami. Ugotovijo, da jo ves čas posnemajo. Sledi igra posnemanja. Eden izmed učencev je Učenci: ‘’mama medvedka’’, ostali pa so njeni mladiči. Kar naredi mama, mladiči posnemajo. • znajo natančno opazovati, opisati in poimenovati gibanje in premikanje živali ter ga povezati z vedenjem živali (npr. hoja, tek, lov, skrivanje, prehranjevanje, zaznavanje dražljajev v okolici (čutila, skrb za zarod itd.), • znajo opazovati, opisati in ugotoviti, kako nastajajo sledovi gibanja in kaj jih povzroča. Medvedja hoja: https://www.youtube.com/watch?v=916EEPKXFS0 Medvedka z dvema mladičema: https://www.youtube.com/watch?v=7jXzwivXlpI Operativni cilji: Medvedka se igrata: https://www.youtube.com/watch?v=9gfOZIoFjs0 • učenci razlikujejo in posnemajo gibanje in značilno obnašanje medveda, volka in risa. Risovo prehranjevanje in čiščenje: https://www.youtube.com/watch?v=IqofhUbzIcM Risovo markiranje teritorija: https://www.youtube.com/watch?v=IbOYd8fzl1U Tuljenje volkov: https://www.youtube.com/watch?v=o7mFNciQR4U POSNETKI MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM Igra, medsebojno preganjanje mladičev: https://www.youtube.com/watch?v=glHSUbPbDI4 VELIKIH ŠPORTNA VZGOJA https://www.youtube.com/watch?v=rj-_Osd7Fts ZVERI Opazovanje, tek, vohanje: https://www.youtube.com/watch?v=KAHJzJJPUPg CILJI Učenci: • posnemajo najrazličnejše predmete, živali, pojave in pojme v naravi, • sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja, • preizkušajo svoje zmogljivosti ob obvladanju svojega telesa in izražanju z gibanjem, MEDVEDKIN DNEVNIK • oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (strpno in prijateljsko vedenje v skupini, upoštevanje pravil v igrah in RAZRED: 1. – 3. (SLOVENŠČINA) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA športnega obnašanja, odgovorno ravnanje s športno opremo, odgovoren odnos do narave in okolja). Pripomočki: CILJI Video posnetki Učenci: • poslušajo neumetnostno besedilo (dnevnik), • vrednotijo zanimivost, verodostojnost, razumljivost in uporabnost besedila ter utemeljijo svoje mnenje. ZA UČITELJA Operativni cilji: • učenci poslušajo dnevnik medvedke in razlagajo njena dejanja. TEORETIČNO OZADJE: MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM SPOZNAVANJE OKOLJA MEDVED Medvedi pri hoji stopajo po celih podplatih. Zelo dobro plezajo in hitro tečejo (do 50km/h). CILJI Hrano iščejo z vohom, saj je nos njihovo najbolj izurjeno čutilo. Medvedke z mladiči so zelo Učenci: previdne in zaščitniške. Mladiči se od mame učijo preživetja predvsem z opazovanjem in • vedo, da živali potrebujejo za življenje zlasti vodo, hrano, zrak in svoj življenjski prostor, posnemanjem njenega vedenja. • znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo, • znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja. Pripomočki: Medvedkin dnevnik in fotografije VOLK Volkovi so zelo dobri tekači. Svoj plen lovijo v tropu, navadno tako dolgo, da plen utrudijo s preganjanjem. Tečejo lahko s hitrostjo do 64 km/h. Volkovi so teritorialni, to pomeni, da branijo in označujejo svoje območje. S tuljenjem, uriniranjem, iztrebljanjem in praskanjem tal označujejo ZA UČITELJA svoj teritorij in opozarjajo druge volkove, da je to območje že zasedeno. TEORETIČNO OZADJE: Konfliktni dogodki med človekom in medvedom so lahko izredno raznoliki, a pogosto izhajajo iz medvedovega načina iskanja hrane in hranjenja. Na prostorsko razporeditev in pogostost konfliktov lahko poleg količine in dostopnosti antropogene hrane (človeške hrane ali njenih odpadkov) vplivajo tudi habitatne značilnosti, zgradba krajine (prekrivanje habitata medveda in naselij) ter gostote medvedov. RIS Ris pleni iz zasede ali z zalezovanjem. Pri lovu se v eksplozivnem teku požene za plenom, če ga Odpadni viri hrane lahko medvede pogosto privabljajo v bližino naselij. Da bi ohranili medvede plašne in s tem preprečili ne ujame, odneha že po nekaj 100 metrih. Tako kot volkovi so tudi risi teritorialne živali, ki svoje potencialne konfliktne situacije, moramo z odpadnimi viri hrane ravnati odgovorno, jih ustrezno zavarovati ter jih odlagati na območje označujejo z urinom in drgnjenjem ob različne objekte. Ris se najbolj zanaša na vid za to namenjena mesta. V sklopu projekta LIFE DINALP BEAR so nastali tudi t.i. »medovarni« smetnjaki in kompostniki, ki (tudi ponoči) ter na sluh. preizkušeno onemogočajo medvedom dostop do odpadne hrane. 11 1. TRIADA 1. TRIADA 12 2. VEČER Dragi dnevnik! Tristo kosmatih medvedov, kakšen dan! Tako sem sita, da komaj premikam šapo med pisanjem. Naj ti opišem, kaj neverjetnega se mi je danes zgodilo. Zjutraj sem se zbudila tako sestradana, da bi lahko pojedla celega vola, pa čeprav mi veliko bolj teknejo rastline in žuželke. Komaj sem se spravila iz svojega brloga, saj sem imela noge še vedno utrujene od včerajšnjega dne. Vendar sem si želela dober zajtrk. Zato sem se odpravila na pot. Odločila sem se, da bom danes krenila v drugo smer - mogoče bom na tej gozdni poti imela več sreče. Napela sem svoj smrček in ušesa, da bi mi pomagali najti dober obrok. Prehodila sem že kar nekaj poti, ko sem zavohala nekaj drugačnega. Ni bil vonj po gozdnih plodovih, žuželkah ali sveži travi … bilo je nekaj novega. Sledila sem svojemu smrčku in vsak korak so se mi bolj cedile sline. Bolj kot je postajal vonj močan, bolj so naraščali tudi nenavadni zvoki in hrup, ki zagotovo niso bili od živali, ki jih poznam. Malce me je bilo strah, a lakota je bila močnejša. Počasi se je zmračilo, gozd pa je postajal vse redkejši. Nenadoma sem se znašla na robu gozda, pred seboj pa sem zagledala velike kamnite kocke iz katerih se je iz vrha valil dim, kot pri gozdnih požarih, le manjši. Zbrala sem pogum in se jim približala, saj je ta mamljivi vonj prihajal ravno od tam. Ob teh kockah so bile črne manjše kocke, ki pa sem jih z lahkoto prevrnila! In glej ga zlomka, kako je tam dišalo! In tudi dobro je bilo! Pojedla sem vse, kar sem našla v tej črni kocki. Koliko različnih okusov! Zagotovo se vrnem sem tudi jutri. In ko bom imela svoje mladičke, bom tudi njim pokazala ta kraj - saj je hrane dovolj za vse! No zdaj pa lahko noč dnevnik! Danes bom spala kot polh! VPRAŠANJA, KI JIH LAHKO POSTAVI UČITELJ UČENCEM: Kako se je počutila medvedka? Kako si se počutil/a ti? Kaj je našla na današnji dan? Je dobro, da se bo medvedka vrnila sem tudi jutri? 3. VEČER Dragi dnevnik! Kakšen strašljiv dan! Šapa se mi še vedno trese od strahu. Še nikoli nisem bila tako prestrašena. Ko sem se zbudila, sem najprej mislila, da sem sanjala včerajšnji čudovit dan. Tista hrana je resnična in slastna in komaj čakam, da se spet vrnem. Brez težav sem se skotalila iz brloga in se veselo odpravila proti velikim kamnitim kockam. Danes se mi je zdela pot veliko daljša kot včeraj, vendar sem kljub temu prispela na cilj. In ne boste verjeli, črne kocke so bile spet polne hrane! Kot da so se čarobno napolnile ali pa je hrana v njih zrasla kot jabolka na drevesih. Prevrnila sem prvo kocko in jo izpraznila na en mah, nato pa se napotila k drugi. Ko sem se mastila z vsemi dobrotami pa sem za seboj zaslišala glasne krike. Glavo sem dvignila iz kupa hrane in zagledala čudni pojavi. Takoj sem vedela, da je to človek. Ljudi prepoznam po koži z malo ali nič dlak in odvratnem smradu. Takrat pa je zadonelo! Nekaj je glasno počilo in pojavila se je še ena pojava, ki je zakričala: ‘’To je nevaren medved, moramo ga pokončati!’’ S pomočjo velike palice je ta pojava ustvarila pok in z njim razbila črno škatlo poleg mene, da je slastna hrana poletela v zrak. Takrat sem vedela, da moram zbežati. Tekla sem tako hitro, kot še nikoli. ‘’Čimprej v gozd’’, sem si mislila, tam se lahko skrijem in sem varna. In na srečo mi je to tudi uspelo. Hm, zdaj ne vem ali bi od sedaj naprej raje iskala hrano kar v gozdu? Vendar kaj, ko pa je pri velikih kamnitih kockah toliko dobre hrane ... VPRAŠANJA, KI JIH LAHKO POSTAVI UČITELJ UČENCEM: Kako se je počutila medvedka? Vir: LIFE DINALP BEAR Kako si se počutil/a ti? Kaj se je danes zgodilo pomembnega? NAVODILO ZA IZVEDBO: Je medvedka res nevarna ljudem? Učencem preberite medvedkin dnevnik. Po vsakem opisu dneva se z njimi tudi pogovorite (vprašanja pod vsakim odlomkom). Kdo misliš, da se je bolj prestrašil? Ljudje medvedke, ali medvedka ljudi? Kaj bi svetoval/a medvedki in kaj ljudem? MEDVEDKIN DNEVNIK 4. VEČER 1. VEČER Dragi dnevnik! Dragi dnevnik! Za mano je še en nenavaden dan. Danes je bilo res grozno. Noge me tako zelo bolijo, saj sem prehodila 15 kilometrov. Ves dan sem iskala hrano, našla sem pa le Minilo je kar nekaj časa od tistega strašnega dne. Zopet sem bila zelo lačna in razmišljala ali bi se spet odpravila do tistih čudovitih za šapo gozdnih plodov in grenko travo. Joj. Že dolgo nisem bila tako lačna. Pa ravno sem se zbudila iz zimskega dremeža! Kaj bi kock polnih dobrot. Saj vem, da sem se nazadnje grozno prestrašila, ampak ker sem bila zelo lačna se nisem mogla več upreti dala za en panj poln čebeljih ličink! Malo bom še morala počakati, da bo sonce bolj grelo, gozd pa bolj poln z vsemi dobrotami. Ko skušnjavi. Previdno sem se odpravila proti črnim kockam na robu gozda. Ves čas sem oprezala in iskala vonj tistih strašnih ljudi. bi le malo lažje prišla do svoje hrane. Saj sem zelo rada v gozdu. Tukaj imam mir pred ljudmi in tišino, ki jo potrebujem. Tukaj se Uspelo mi je priti čisto do črnih kock, pri tem pa sem zelo pazila ali bom zaznala človeški vonj. Potem pa presenečenje! Kocko sem vsak briga zase. Srne žvečijo travo, divje svinje prekopavajo zemljo, žolne luknjajo drevesa, drevesa rastejo in nam dajejo senco – v hotela prevrniti kot prej, a iz nje se ni nič streslo! Tako je dišala, da so se mi cedile sline, a do hrane nisem mogla priti. Kocko sem mojem okolju ima vsaka vrsta posebno vlogo. Samo včasih si želim, da bi našla ogrooooomno hrane, potem pa bi lahko preostali potiskala, prevračala, tolkla po njej, a nič ni pomagalo. Po mnogih poskusih sem obupala in sem se morala s praznim želodcem del dneva počivala, ne pa le hodila okoli in iskala kaj za pod zob. Res upam, da bom imela jutri kaj več sreče. No, zdaj, moj dragi odpraviti nazaj v gozd. Odločila sem se, da je bil to moj zadnji poskus tako neuspešnega in nevarnega iskanja hrane. Od zdaj naprej dnevnik, pa ti želiva jaz in moj kruleči želodec lahko noč. bom hrano rajši iskala samo še v gozdu. VPRAŠANJA, KI JIH LAHKO POSTAVI UČITELJ UČENCEM: VPRAŠANJA, KI JIH LAHKO POSTAVI UČITELJ UČENCEM: Kako se je počutila medvedka? Kako se je počutila medvedka? Kako si se počutil/a ti? Zakaj ni mogla odpreti črnih kock? Kaj bi svetoval/a medvedki? Kdo ji je to preprečil? Se ti zdi to prav? 13 1. TRIADA 1. TRIADA 14 /3 2. TRIADA NAVODILO ZA IZVEDBO: 1. Učitelj pokaže učencem fotografije povoženih živali in vodi pogovor: • Kaj se je zgodilo tem živalim? • Zakaj so bile te živali povožene? KAKO NAJ PREČKAM CESTO? • Poznate kakšne rešitve, ki preprečujejo povoze živali? • Kakšne rešitve bi predlagali vi? RAZRED: 4. – 5. (LIKOVNA UMETNOST) · ČAS IZVEDBE: 5 ŠOLSKIH UR CILJI Učenci: • oblikujejo maketo in so pozorni na povezanost prostora in na odprtine, • oblikujejo maketo s skeletnim ogrodjem, • razvijajo občutek za razporejanje oblik v tridimenzionalnem prostoru. Operativni cilji: • učenci oblikujejo maketo zelenega mostu. MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA CILJI Učenci: • znajo varno in pravilno uporabljati orodja in pripomočke, • načrtujejo, skicirajo, izdelujejo in preizkušajo izdelke ter predlagajo izboljšave. Pripomočki: Odpaden material (karton, stiropor, papir … ), naraven material (mahovi, lišaji, lubje ... ), škarje, svinčnik, tempera barve, spenjač, lepilo za les ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Velike zveri kot so ris, volk in medved za življenje potrebujejo veliko prostora na katerem si iščejo hrano, zato imajo velike domače Povožen volk ob železniški progi. Avtor: Matej Bartol okoliše. Prometno omrežje, naselja pa tudi kmetijska krajina delijo naravne habitate vrst na manjše, izolirane krpe, ter med njimi ustvarjajo bolj ali manj prehodne ovire. To zaradi velikih domačih okolišev v veliki meri ‘‘občutijo’‘ prav velike zveri. Njihov življenjski prostor je pogosto fragmentiran oziroma razdrobljen na manjša območja. Ko se osebki gibljejo po domačem okolišu ter ko mladi osebki zapuščajo domače okoliše njihovih staršev, so nemalokrat prisiljeni prečkati ceste, območja blizu naselij in odprto kmetijsko krajino. Največje ovire v njihovem gibanju predstavljajo predvsem ograjene avtoceste, ki s tem varujejo udeležence v prometu pred morebitnimi trki z živalmi, hkrati pa preprečujejo prehod živalim čez njih. Za ohranjanje populacij vseh treh zveri, t. j. uspešnega parjenja, mešanja dednine (genov) in razporejanja odraščajočih osebkov na novih območjih in območjih kjer so poginili drugi odrasli osebki, je zelo pomembno omogočiti prehajanje osebkov na celotnem območju populacije, kot tudi izven nje. Zeleni mostovi in drugi prehodi (podvozi, nadvozi, viadukti, tuneli) preko takšnih ovir (npr. ograjenih avtocest) so zato ključnega pomena za zadostno in varno prehajanje živali med posameznimi habitatnimi krpami na območju njihove razširjenosti in širše. V Sloveniji predstavlja največjo oviro avtocestni odsek med Ljubljano in Koprom, saj preprečuje oziroma otežuje prehod živali med dinarskim območjem (Kočevsko, Notranjsko, delom Primorske) in alpskim območjem (npr. proti Gorenjski, severni Primorski) in naprej proti Italiji ter Avstriji - torej med območji, kjer so velike zveri v Sloveniji razširjene. Avtocesta in regionalne ceste za živali predstavljajo tudi nevarnost, saj na njih prihaja do povoza živali, kar lahko zmanjšuje številčnost populacije določene vrste. To je še posebej pomembno za ohranjanje populacije risov, ki so na območju Slovenije zelo ogroženi (trenutno v Sloveniji živi okoli 20 risov), za ohranjanje tako maloštevilčne populacije pa je pomemben vsak osebek. Ukrep, ki pripomore k reševanju tega problema ter ohranjanju velikih zveri je lahko izgradnja zelenih mostov ali prehodov za divje živali, ki jim omogočajo varno prečkanje takšnih ovir. Povožen ris ob regionalni cesti. Avtor: Matej Bartol Povožen medved ob regionalni cesti. Avtor: Marko Masterl 15 2. TRIADA 2. TRIADA 16 MINI SLOVAR: Habitat – prostor, v katerem lahko posamezne vrste najdejo ustrezne življenjske razmere, ki jim omogočajo preživetje in KAJ BI BILO V MOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE, ČE... razmnoževanje RAZRED: 4. – 5. (SLOVENŠČINA) · ČAS IZVEDBE: 2 ŠOLSKI URI Domači okoliš – različno veliko območje v habitatu posamezne vrste, ki zajema potrebne življenjske razmere za preživetje in razmnoževanje posameznega osebka; velikost domačega okoliša je odvisna od količine dobrin (predvsem hrane) ter se spreminja skozi leta oziroma življenje osebkov Disperzija – premikanje posameznih osebkov na daljše razdalje, stran od prvotnega domačega okoliša (npr. iskanje lastnega CILJI teritorija ali partnerja pri mladih živalih) Učenci: Fragmentacija – ali razdrobljenost je pojem, ki opisuje zmanjševanje, omejevanje in deljenje habitata (življenjskega prostora) • tvorijo besedilo (domišljijski spis), vrst, največkrat zaradi sprememb, ki jih v prostoru povzroča človek: gradnja prometnega omrežja, gradnja in širjenje naselij, • pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in o značilnostih dane besedilne vrste, med tvorjenjem pa industrijskih con, rekreacijskih površin ter kmetijske krajine • izberejo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne jezikovne prvine. Povoz – živali, ki so poginile zaradi trka z vozilom na železnicah, cestah ali avtocestah Populacija – skupina osebkov iste vrste, ki živijo na določenem prostoru ob istem času Operativni cilji: • učenci napišejo domišljijski spis z naslovom Kaj bi bilo v mojem življenju drugače, če … 2. V drugem delu učitelj pokaže učencem fotografijo zelenega mostu in vodi pogovor: MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM • Kaj prikazuje fotografija? NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA • Kako deluje in kako učinkovita bi lahko bila ta rešitev? CILJI Učenci: • znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo. Pripomočki: Papir, pisalo, fotografije ali posnetki živali (iz spleta) ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Vrste velikih zveri, ki bivajo na območju Slovenije, so si v marsičem različne. Ena izmed razlik je vezana tudi na način iskanja hrane oziroma zanašanja na različna čutila. Spodaj so opisi posamezne vrste živali ter primeri čutil, na katere se pri iskanju hrane najbolj zanašajo. Prikaz zelenega mostu v okolju. Avtor: Djuro Huber 3. RISI zaznavajo svoj plen večinoma z vidom in sluhom. Ris pleni ob mraku in ponoči, zato je njegov vid prilagojen gledanju pri šibki svetlobi, dobro pa vidi tudi podnevi. Zaradi velike zenice vstopa Učitelj razdeli učence v skupine po 2 ali 3 učence. Vsaka skupina bo izdelala svojo maketo zelenega mostu (vključno s skico v oko več svetlobe, prilagojen ciliarnik pa omogoča ekstremne prilagoditve leče. Posebnost pri načrta). Uporabijo lahko različne odpadne (karton, stiropor, papir … ) in naravne (mah, smrečje, kamenje … ) materiale. živalih, ki so pogosto aktivne v temi (tudi pri risih) je odsevna plast za svetlobnimi čutnicami v očesu, ki se imenuje tapetum lucidum. To je plast s posebnimi celicami od katerih se svetloba odbije in ponovno vzdraži čutne celice pred njimi. S tem se ojača vidni dražljaj in živalim omogoči nastanek boljše slike ob mraku in ponoči. VOLKOVI svet najbolj zaznavajo skozi vonjave, hkrati pa se pri plenjenju zanašajo tudi na vid. Daljši gobec omogoča večjo površino za vonjalne čutilne celice in posledično boljši voh. Za plenilce je zelo pomemben tudi globinski (prostorski) vid, torej namestitev oči pomaknjena na sprednji del glave (frontalno), ki je značilna za zveri. Zaradi takšne namestitve oči lahko volk (kot tudi ris in medved) zelo natančno oceni razdaljo do svojega plena. MEDVEDI imajo od vseh čutil najbolj razvit voh, vid pa je pri njih najslabše razvit, zato se pri iskanju hrane na vid ne zanašajo v veliki meri. Poleg daljšega gobca je površina za vonjalne čutilne celice pri medvedu še povečana z nagubanim nosnim epitelom (t. j. plast čutilnih celic na površini nosne sluznice). Zmožnost voha ni pogojena le z velikostjo površine, na katerih so Avtor: Petra Štajdohar čutilne celice, temveč tudi z vonjalnim (olfaktornim) centrom v možganih. Le ta je pri medvedih 5x večji glede na velikost pri človeku, kljub temu, da so možgani medveda veliki le za tretjino človeških. Za lažjo predstavo si zamislite, da psi in volkovi 100x boljše vonjajo kot ljudje, medvedi Primer izdelanega zelenega mostu iz odpadnega (karton) in naravnega materiala (mah, storži, listni opad … ). pa tudi do 2000x boljše od ljudi. 17 2. TRIADA 2. TRIADA 18 NAVODILO ZA IZVEDBO: S pomočjo poznavanja izgleda stopinj posamezne živalske vrste lahko ugotovimo, katera žival je bila na določenem območju prisotna. Za ugotavljanje, katera sled pripada kateri živalski vrsti, pa je potrebno dobro poznati značilnosti posamezne živalske 1. Učitelj predstavi učencem čutila in poudari posebnosti posameznih čutil pri 4. Učenec napiše domišljijski vrste. Spodaj so opisane sledi treh velikih zveri v Sloveniji ter glavnih plenskih vrst risa in volka. velikih zvereh. Pri tem si lahko pomaga z različnimi fotografijami in posnetki spis, ki je sestavljen iz s spleta. uvoda, jedra in zaključka. RIS 2. Sled risje šape je v obrisu okrogle oblike. Po širini in dolžini meri 6-8 cm. V odtisu so poleg osrednje blazinice Vsak učenec si izbere čutilo in oblikuje na podlagi tega svoj naslov spisa npr. 5. Na koncu učenci svoje vidne štiri prstne blazinice šape, ni pa vidnih krempljev. Risi (kot tudi večina drugih vrst mačk) namreč med ‘ Kaj bi bilo v mojem življenju drugače, če bi videl kot ris.’‘ izdelke predstavijo. hojo vpotegnejo svoje kremplje v kožne gube, kar jim omogoča neslišno hojo pri zalezovanju plena. Občasno 3. lahko kremplje na strmejši ali spolzki podlagi tudi opazimo, zato je potrebno preveriti več odtisov. Vsak učenec najprej oblikuje osnutek spisa. Lahko si pomaga s vprašanji: • Katero čutilo bi imel/a najbolj razvito? • Kako bi se tvoje življenje spremenilo? • Zakaj ravno to čutilo? • Kakšne bi bile tvoje prednosti? • Kaj bi počel/a potem drugače? • Kaj pa slabosti? MINI SLOVAR: Odsevna plast v očesu – plast posebnih celic, ki vsebujejo kristale in zaradi tega odbijajo svetlobo Ciliarnik – osrednji del očesa, v katerega je vpeta leča. Z mišicami ciliarnika se glede na potrebe oblika leče spreminja in ostri sliko Globinski vid – vid, ki ga imajo organizmi s frontalno namestitvijo oči in omogoča natančno predstavo o oddaljenosti opazovanih objektov Čutilne celice – celice, ki zaznajo dražljaje iz okolja ter jih pretvorijo v signal, ki se preko živčevja prenese v možgane Nosni epitel – zunanja (površinska) plast celic v notranjosti nosu Olfaktorni (vonjalni) center – struktura v možganih, ki obdeluje informacije o vonju in leži v možganih tik nad nosom ČIGAVA SLED JE TO? Avtor: Lan Hočevar RAZRED: 4. (NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA Na levi – odlitek stopinje risa okrogle oblike, na kateri so vidne štiri prstne blazinice, ni pa vidnih krempljev; na sredini – stopinja risa na gozdni cesti, kjer je vidna uporaba gozdnih poti za premike na velike razdalje; na desni – sled risa v ravni liniji na deblu. CILJI Učenci: • prepoznajo najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju, • razložijo zunanjo zgradbo živali, VOLK • znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd. Sled volčje šape je po dolžini daljša kot po širini. Po dolžini meri 8-12 cm, po širini 7-10 cm. Pri volku so vidne 4 prstne blazinice šape, na koncu katerih so vidni kremplji in osrednja blazinica. Včasih se zaradi podlage Operativni cilji: odtis ne vidi popolnoma, zato je potrebno lastnosti preveriti pri več stopinjah. Stopinja volka je podobna • učenci prepoznajo sledi gozdnih živali in vejo kateri živali pripadajo. stopinji psa, ki jih lahko pogosto prepoznamo tako, da so v bližini tudi stopinje ljudi - lastnika psa. Sledi volkov lahko zanesljiveje prepoznamo le, če jim sledimo dlje časa, pri tem pa lahko strokovnjaki prepoznajo bolj ‘‘energijsko varčen’‘ način gibanja volkov v ravnih linijiah brez ‘‘nepotrebnega tekanja’‘ levo in desno ter MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM naprej in nazaj do lastnika - človeka. LIKOVNA UMETNOST CILJI Učenci: • ob likovnih delih, likovnih izdelkih drugih učencev ter ob zgledih iz narave in okolja spoznavajo likovne pojme, povezane z oblikovanjem na ploskvi, • izdelajo matrice iz različnih materialov in jih odtisnejo. Pripomočki: Linolej, nožek za izrezovanje linoleja, svinčnik ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: V gozdu živi veliko različnih živali, ki pa jih je pogosto težko opaziti. Kljub temu lahko v gozdu opazimo različne živalske sledi ter druge znake, ki jih živali pustijo za seboj. Lovci ter raziskovalci lahko s poznavanjem sledi in drugih znakov prisotnosti večjega števila Avtor: Manca Velkavrh sesalcev pa tudi ptic prepoznajo, katera vrsta živali je bila pred njimi na določenem mestu, koliko živali je bilo v skupini, poskusijo Na levi – Odlitek stopinje volka, na kateri so vidne štiri prstne blazinice ter kremplji; na sredini – sled volka v snegu v primerjavi z pa lahko določiti tudi njihovo starost, spol, velikost ter težo živali. velikostjo rokavice; na desni – sled volka v ravni liniji na gozdni cesti, kjer je vidna uporaba gozdnih poti za premike na velike razdalje. 19 2. TRIADA 2. TRIADA 20 MEDVED SRNJAD (SRNJAK IN SRNA) Stopinja medvedje sprednje ter zadnje šape se nekoliko razlikujeta. Pri obeh je vidnih pet prstov, na koncu Srna in srnjak imata manjše stopinje od jelena in košute. Velikost pri samcu in samici je podobna. Dolžina katerih so vidni močni kremplji. V dolžino meri sprednja šapa 10-18 cm, zadnja je daljša (med 13-25 cm) posamezne sledi je med 4,5-5 cm, širina pa med 3-4 cm. Pri odtisu sta vidna dva odtisa parkljev (tretji in in skoraj spominja na bosonogega človeka. V širino merita sprednja in zadnja šapa 9-17 cm. Ker je medved četrti prst). Zunanji rob je rahlo izbočen, parklja pa se postopoma ožata v koničast vrh. Občasno (v snegu, podplatar, je v stopinji zadnje noge vidno celotno stopalo do pete (v celoti se odtisne tudi sprednja šapa). blatu ali ob teku) sta na zadnjem delu stopinje lahko vidna tudi drugi in peti prst (krnoprsta), ki sta majhna Zaradi velike teže živali so običajno sledi dobro odtisnjene in zelo jasno vidne. in v širino ne segata prek odtisov prvih dveh. Avtor: Lan Hočevar Avtor: Franc Kljun Na levi – odlitek stopinje sprednje šape medveda, na kateri je vidnih pet prstnih blazinic ter kremplji; na sredini – odlitek Na levi – odlitek stopinje srnjaka, na katerem sta vidna le sprednja (tretji in četrti) prsta oziroma parklja; na desni – fotografija stopinje zadnje šape medveda, na katerem je prav tako vidnih pet prstnih blazinic ter kremplji. Na desni – odtis sprednje in stopala srnjaka, kjer sta vidna parklja ter krnoprsta. zadnje šape medveda v blatu. Na vseh odtisih je vidno, da medved stopa na celoten podplat. JELENJAD (JELEN IN KOŠUTA) DIVJI PRAŠIČ Odtis jelenove stopinje meri v dolžino 8-10 cm, v širino pa 7-9 cm in je večji od odtisa košutine stopinje, Stopinja divjega prašiča je v dolžino dolga 6-9 cm, v širino pa 5-7 cm. Pri odtisu so vedno vidni štirje prsti in ki meri v dolžino 6-9 cm, v širino pa 5-6 cm. Tako pri samcu (jelenu) kot pri samici (košuti) sta pri odtisu sicer dva široka parklja (tretji in četrti prst) ter dva manjša krnoprsta na zadnjem delu odtisa (drugi in peti stopala vidna dva prsta (tretji in četrti), ki ju imenujemo parklja. Občasno (v snegu, blatu ali ob teku) sta na prst stopala). Krnoprsta sta nameščena za glavnima parkljema in za razliko od jelenjadi in srnjadi segata izven zadnjem delu stopinje lahko vidna tudi drugi in peti prst (krnoprsta), ki sta majhna in v širino ne segata prek širine sprednjih parkljev. odtisov prvih dveh. Avtor: Franc Kljun Avtor: Manca Velkavrh Na levi – odlitek stopinje jelena, na katerem sta vidna le sprednja (tretji in četrti) prsta oziroma parklja; na sredini – fotografija Na levi – odlitek stopinje divjega prašiča s krnoprstoma, ki segata širše od parkljev; na desni – odtis stopinje divjega prašiča v stopala jelena, kjer sta vidna parklja ter krnoprsta; na desni – odtis stopinje jelena v blatu. snegu v primerjavi s človeškim stopalom. 21 2. TRIADA 2. TRIADA 22 ZA UČENCE a Poveži sled živali s fotografijo živali, kateri sled pripada. b Poveži sled živali z ustreznim opisom sledi. MEDVED DIVJI PRAŠIČ VOLK FOTOGRAFIJA ŽIVALI ODTIS OPIS SLEDI Avtor: Igor Pičulin asterl o M V stopinjah so vidni kremplji. Odtis je bolj dolg kot širok. Praviloma sta odtisa arkM sprednjih in zadnjih šap enaka. Avtor: otočnik Poleg parkljev (tretjega in četrtega prsta), sta praviloma vidna tudi odtisa ubert P krnoprstov (drugega in petega prsta). H Ta segata širše od odtisa parkljev. Avtor: JELENJAD RIS SRNJAD ulik Kremplji so v odtisu dobro vidni. Sprednja in zadnja šapa se razlikujeta. Žival je podplatar, zato sta obe šapi Thomas H odtisnjeni v celoti. Avtor: Tretji in četrti prst sta dobro odtisnjena, očevar pravimo jim parklji. Včasih lahko vidimo tudi odtis drugega in petega prsta, ki Lan H ju imenujemo krnoprsta. Ta ne segata širše od parkljev. Stopinje samca in samice so približno enako velike. Avtor: NAVODILO ZA IZVEDBO: 1. Učence razdelite v manjše skupine (4 učenci). Znotraj vsake skupine dva učenca dobita fotografije živali in dva učenca fotografije sledi. Prvi par ugotavlja za katero vrsto živali gre, drugi par pa prav tako poskuša ugotoviti, kateri vrsti živali pripadajo sledi. očevar Obris odtisa je okrogel. Poleg osrednje blazinice so vidni štirje prsti. V odtisu ni 2. Nato se oba para znotraj skupine poenotita, katera fotografija (žival) pripada posameznemu odtisu. Lan H vidnih krempljev. 3. Učenci v razmerju 1:1 narišejo odtise živali glede na fotografije in dopišejo opise iz teoretičnih izhodišč. Avtor: 4. Vsak učenec si izbere sled posamezne živali in naredi izdelek iz linoleja. ča 5. Na učnem listu povežejo fotografije živali z ustreznimi odtisi. Skupaj z učenci preverite rešitve. kvar Stopinje samca so večje od stopinj samice. Krnoprsta se odtisneta le MINI SLOVAR: občasno. Širina njunega odtisa ne Alojzij S Parkelj – poroženel sprednji del prsta, po katerih stopajo omenjene živali (parkljarji) presega širine odtisa parkljev. Krnoprsta – drugi in peti prst pri parkljarjih, ki sta pomaknjena nazaj in navzgor. Pri večini živali se krnoprsti le občasno odtisnejo v tla (v snegu, blatu ali pri teku), pri divjem prašiču pa se praviloma vedno odtisnejo Avtor: 23 2. TRIADA 2. TRIADA 24 KDO POJE KOGA? KROŽENJE SNOVI V NARAVI RAZRED: 5. (NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA CILJI Sonce Učenci: vir energije • znajo sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v prehranjevalne splete, • znajo razložiti pomen prepletanja prehranjevalnih verig v prehranjevalne splete za ravnovesje v naravi, • znajo pojasniti pomen razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi in razložiti, kako razkrojevalci prispevajo k nastajanju rodovitne prsti. Operativni cilji: Rastline Listne uši Pikapolonica Taščica • učenci se naučijo samostojno sestaviti preproste prehranjevalne verige ter razumejo, da so organizmi med seboj povezani v prehranjevalne splete, • učenci razumejo, da nekateri organizmi drugim organizmom predstavljajo hrano. Razumejo tudi, da so rastline organizmi, ki so vir hrane za rastlinojede in mesojede živali. MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM GOSPODINJSTVO CILJI PROIZVAJALCI POTROŠNIK POTROŠNIK POTROŠNIK Učenci: • razumejo priporočila zdrave prehrane, • interpretirajo prehranske navade, • spoznajo nekatere načine prehranjevanja, • analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti. Pripomočki: Ker se dejavnost izvaja v dveh delih, so tako navedeni tudi pripomočki. 1. • izdelane ‘’verižice’’ (Učitelj naj fotografije različnih rastlin in živali za verižice poišče na spletu. Predlagani organizmi za ‘’verižice’’ so: bukev, hrast, trava, krhlika, zajec, srna, košuta, polh, veverica, gosenica, hrošč, polž, velika sinica, kukavica, pozidna kuščarica, kuna, jazbec, lisica, ris, volk, medved ... ), • klobčič vrvice (lahko volna, debelejša vrv ... ), • karton oz. debelejši papir. 2. RAZKROJEVALCI • izdelane kartone s fotografijami organizmov; kartoni naj bodo preluknjani iz zgornje in spodnje strani, da se lahko le ti med seboj vertikalno zavežejo, Vir: Iztok Tomažič, Sašo Žigon, Petra Štefanija Kavčič. 2018. NARAVOSLOVJE 6, samostojni delovni zvezek s poskusi za naravoslovje v • več krajših vrvic za posameznega učenca. 6. razredu osnovne šole. Mladinska knjiga Založba. str. 119 ZA UČITELJA Proizvajalci (rastline) velik del pridobljene energije porabijo za lastno delovanje. Zato potrošniki (živali), ki jedo rastline, od njih dobijo manjši delež energije in snovi, ki so jo proizvajalci dobili od sonca. Živali torej pridobijo od rastlin le toliko snovi in energije, TEORETIČNO OZADJE: kot jih rastlina porabi za izgradnjo lastnega telesa in je npr. shranjena v listih, steblu, rastlinskih izločkih … Ta potek lahko prikažemo Žive organizme v ekosistemu glede na način prehranjevanja delimo na proizvajalce, potrošnike in razkrojevalce. Proizvajalci so s pomočjo zgornje slike. Listne uši se hranijo z rastlinskimi sokovi in na takšen način pridobijo le majhen delež energije, ki jo je rastline, nekateri enocelični evkarionti (alge) in nekatere bakterije. Proizvajalci si sami izdelajo hranilne snovi. Energijo za izdelavo rastlina prejela od svetlobe. Pikapolonica, ki se prehranjuje z listnimi ušmi, prav tako pridobi le majhen delež energije, ki so jo listne hranilnih snovi (sladkorjev), razen redkih izjem, dobijo od svetlobe. Potrošniki dobijo hranilne snovi tako, da jedo rastline ali druge uši pridobile od rastlin. Enako velja za taščico, saj tudi ta dobi le del energije, ki jo je pikapolonica prejela od listnih uši. Najmanj živali. Ko rastline ali živali odmrejo ali umrejo, jih razgradijo razkrojevalci. To so nekatere živali, glive in bakterije. energije pridobijo razkrojevalci, ki so na koncu prehranjevalne verige. Če si predstavljamo, se energija med vsakim naslednjim organizmom oziroma prehranjevalno ravnjo izgublja, zato je omejeno tudi število organizmov v posamezni prehranjevalni verigi. Organizmi so glede na način prehranjevanja povezani v prehranjevalne verige. Te so zgrajene iz treh do petih členov. Na začetku prehranjevalne verige je proizvajalec. Temu sledijo potrošniki. Prvi v vrsti je potrošnik, ki se prehranjuje z rastlinami (rastlinojedec). V vsakem ekosistemu so organizmi povezani v prehranjevalne verige, več njih pa se preplete in sestavlja prehranjevalni splet. Temu sledijo potrošniki, ki se prehranjujejo z živalmi (mesojedec ali vsejedec). Ko rastline ali živali umrejo, jih razgradijo razkrojevalci. Pravimo, da so prehranjevalne verige med seboj prepletene, saj lahko določen organizem predstavlja vir hrane več živalim, prav Razkrojevalci snovi razgradijo tako, da jih kot hranila (gnojila) lahko spet uporabijo proizvajalci (npr. rastline). tako pa se posamezne živali prehranjujejo z več viri hrane, ne le z enim. 25 2. TRIADA 2. TRIADA 26 NAVODILO ZA IZVEDBO: 3. 1. 2. Na spodnji sliki je prikazan primer prehranjevalnega spleta. Poišči in zapiši čim več prehranjevalnih verig. Posamezno prehranjevalno Pripravite verižice z različnimi fotografijami organizmov (primer Učenci naj v drugem delu delajo samostojno. Vsak učenec verigo sestavi iz 3 do 4 členov. je prikazan na tretji sliki spodaj). Vsak učenec dobi ‘’verižico’’ z mora izdelati lastno prehranjevalno verigo. Za to potrebuje določenim organizmom. Verižico sestavite iz kartona/papirja, krajše vrvice ter preluknjane kartone s fotografijami organizmov PREHRANJEVALNI SPLET na katerem je fotografija posameznega organizma, skozi karton/ (kartonov potrebujete več kot za 1. del, organizmi se lahko papir potegnite vrvico. Učenci si dajo ‘’verižico’’ okoli vratu tako, tudi podvajajo). Vsak učenec si izbere 3-5 organizmov ter jih da ostali vidijo, kdo predstavlja kateri organizem. Ko se postavijo po vrsti, kot sklepa, da poteka prehranjevalna veriga, poveže Klop Kragulj v krog, dajte klobčič vrvice enemu izmed učencev, ki predstavlja enega za drugim. Izdelovanje prehranskih verig lahko večkrat rastlino. Ta učenec drži klobčič za konec vrvi, nato pa klobčič ponovite. Prehranske verige lahko izobesite na tablo ter se o poda učencu, ki predstavlja organizem, ki se prehranjuje s to njih pogovorite. rastlino. Učenci, ki dobijo klobčič, pridržijo vrv, klobčič pa vržejo Sinica naslednjemu učencu, ki bi lahko nadaljeval prehranjevalno verigo. Tako nadaljujejo, dokler menijo, da se veriga ne konča - določenega organizma ne poje več nihče. Vaja se lahko večkrat Ris Kuna ponovi, vsakič naj prične z metanjem klobčiča drugi učenec - torej druga rastlina. Po igri vlog se z učenci pogovorite o prehranjevalnih verigah in o prehranjevalnem spletu. V pogovoru skupaj poiščite Polh razliko med prehranjevalno verigo in prehranjevalnim spletom. Zajec Srna Pogovorite se o tem, kaj se zgodi, če določenega organizma ni v naravi in kako to vpliva na druge organizme. Izpostavite, Gosenica da je vsak organizem pomemben za ohranjanje ravnovesja v naravi. Učence vprašajte, kaj se zgodi z živalmi, ki so na koncu Avtorji: prehranjevalne verige - torej niso pojedene. Pogovor napeljite Iztok Tomažič, na razkrojevalce in njihovo vlogo v naravi. Izpostavite, da je Wikipedia, vloga razkrojevalcev ta, da organske snovi v živalih ponovno Miha Krofel, Trava Bukev Krhlika naredijo dostopne za rastline - krog pa je tako sklenjen. Učenci Milan Zubrik naj na spletu ali drugi literaturi doma (ali v šoli) poiščejo nekaj predstavnikov razkrojevalcev. PRIMERI PREHRANJEVALNIH VERIG PRO: POT 1: POT 2: POT 3: PV 1 PV 2 PV 3 PV 4 PV 5 PV 6 Primer izdelane ‘’verižice’’ primarnega producenta - PV 7 bukev (zgoraj) in potrošnika - polh (spodaj). PV 8 PV 9 PV 10 Preglednica: Primeri prehranjevalnih verig (PV = prehranjevalna veriga, Pro = proizvajalec, Pot = potrošnik) Izračunaj: Če rastlina prejme 1000 enot energije, rastlinojedec 100, mesojedec pa le 10 enot energije, koliko odstotkov energije se prenese od rastline na mesojedca? Primer izdelane prehranske verige, ki jo sestavlja primarni producent - krhlika (spodaj), potrošnik I. stopnje - srna (na sredini) ter potrošnik II. stopnje - evrazijski ris (zgoraj). Od rastline se na mesojedca prenese: % energije. 27 2. TRIADA 2. TRIADA 28 KAKŠEN JE MOJ VZOREC? RAZRED: 4. – 5. (LIKOVNA UMETNOST) · ČAS IZVEDBE: 1 - 2 ŠOLSKI URI CILJI Učenci: • razvijajo občutek za bogatenje oblik z likovnimi spremenljivkami, • razvijajo občutek za odnose med različnimi barvami (barvni kontrasti), • razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi. Operativni cilji: • Učenci samostojno narišejo/naslikajo risa in njegovo naravno okolje. Risa pobarvajo in mu narišejo/naslikajo vzorec pik/lis po lastni želji. MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA CILJI Učenci: • razložijo zunanjo zgradbo živali, Avtor: Miha Krofel • povežejo zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd., • po videzu sklepajo, ali je žival plenilec ali ne. MINI SLOVAR: Pripomočki: Osebek – vsako posamezno bitje Pri izdelavi izdelka lahko uporabimo različne tipe pripomočkov: voščenke, tempera barve, vodene barve, papir, Vzorci – nekaj kar se na podlagi (pravilno) ponavlja ali pa se razlikuje od drugega vzorca čopiči, barvice … Uporabite tiste pripomočke, katere likovno tehniko želite pri vaji obravnavati. Življenjski prostor – prostor, v katerem žival živi (se giba, prehranjuje, razmnožuje … ) ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Evrazijski ris (Lynx lynx) je največja živeča vrsta risa. Težek je med 15 in 21 kilogrami (samice so povprečno 2,5 kg lažje od samcev), v dolžino meri 80 – 150 cm, v višino pa okoli 65 cm. Zanje je značilen spolni dimorfizem, ki se izraža v večji velikosti in teži samcev. Obarvanost kožuha je sivo - rjava, ki je po trebuhu in bokih svetlejša kot po hrbtu. Lahko opazimo tudi odtenke rdečkaste in rumenkaste barve. Na kožuhu so različni vzorci lis in pik, ki so značilni za vsak posamezen osebek, nekateri osebki pa so lahko brez izrazitega vzorca. Dlaka je sestavljena iz zgornje plasti (nadlanke), ki daje risu značilno barvo kožuha ter iz spodnje plasti (podlanke), ki ga greje v zimskem času. Ris ima značilno mačjo glavo s kratkim gobcem, vendar kljub temu izrazito dobro voha. Čutili, na kateri se pretežno zanaša, sta vid in sluh. Zato lahko pri risih opazimo odlično razvite oči ter velike trikotne uhlje z značilnimi čopki dlak na vrhu. Glavo na videz še povečajo zalizci na straneh, kot pravimo čopoma daljše dlake ob licih. Pomembno čutilo je tudi tip, kar mu omogočajo brki ali vibrise, ki izraščajo iz gobca, lic ter nad očmi. Njegovo podolgovato telo podpirajo krajše sprednje in nekoliko daljše zadnje noge, ki mu omogočajo hitre, dolge skoke pri lovu. Iz njegovih okroglih šap izraščajo ostri kremplji, ki so med hojo vpotegnjeni v kožne gube na prstih, da se lahko premika neslišno. Na zadnjih nogah ima ris štiri prste, na sprednjih pa pet. Na koncu telesa ima kratek, od 10 do 30 centimetrov dolg rep s črno konico. NAVODILO ZA IZVEDBO: Učencem razdelite likovne pripomočke. Podajte jim navodilo, naj narišejo/skicirajo risa, kot si ga predstavljajo. Po tej kratki dejavnosti (pribl. 10 minut), učencem predvajajte posnetek in pokažite več fotografij risa. Ob fotografijah se pogovorite o njegovih lastnostih, na katere naj bodo pozorni (daljše zadnje noge, veliki uhlji s čopki dlak, kratek rep s črno konico, velike oči, velike šape … ). Nato podajte navodilo, naj vsak učenec nariše/naslika risa v njegovem naravnem okolju. Na koncu ure vse izdelke skupaj primerjajo. Ugotovijo lahko, da si nista niti dva risa popolnoma enaka. Razložite, da je tako tudi v naravi; vsak ris ima svoj edinstven (individualen) vzorec kožuha. To lastnost pa lahko v raziskovanju uporabljajo za ločevanje posameznih osebkov med seboj. Izpostavite tudi v kakšnem okolju žival živi ter da mu vzorec pomaga pri zlivanju z okolico. Po želji se lahko odločite in učencem date na izbiro tudi risanje/slikanje volka ali medveda - v tem primeru se z učenci pogovorite tudi o lastnostih teh dveh velikih zveri ter pokažite njune fotografije. Risbe osnovnošolk Brine (levo) in Zale (desno). 29 2. TRIADA 2. TRIADA 30 /3 3. TRIADA ZA UČENCE Preberi navodilo in reši delovni list. 1. KAJ JEM? Spodaj so prikazane fotografije različnih lobanj ter njihovi opisi. Natančno si preberi opis lobanje in si oglej slike. Poveži ime živali s pravim opisom lobanje. Dopiši ali je žival rastlinojeda, mesojeda ali vsejeda (način prehranjevanja). RAZRED: 6. – 7. (NARAVOSLOVJE) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA ŽIVAL OPIS LOBANJA (ČRKA) CILJI Učenci: • razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih živalskih skupin ter prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s SRNJAD prehranjevanjem (na primer prebavila rastlinojedcev in mesojedcev, oblika zobovja pri sesalcih). Oči na lobanji so lateralno - na straneh. Nosni del je rahlo podaljšan. V Dolžina lobanje: zgornji čeljusti nimajo sekalcev. Podočniki so zelo majhni, nameščeni za Operativni cilji: 20 cm spodnjimi sekalci in se od teh težko ločijo na prvi pogled. Za podočniki je • učenci spoznajo različne prilagoditve živali glede na njihov način življenja. dolg presledek. Kočniki so razširjeni in stopničasti, a kljub temu ostri. Pripomočki: Delovni list, pisala, lobanje živali (v kolikor ima učitelj to možnost) ali njihove fotografije, posnetki VOLK Oči na lobanji so frontalno - usmerjene naprej. Nosni del je podaljšan. Podočniki so dolgi in koničasti. Za podočniki je kratek presledek. Kočniki Dolžina lobanje: imajo ostre, zašiljene grizne površine. Zgornji zadnji del lobanje ima izrasel ZA UČITELJA 26 cm velik greben za pritrjanje čeljustnih mišic (najbolj vidno iz strani). TEORETIČNO OZADJE: Glede na izvor hrane s katerim se prehranjujejo, delimo živali na rastlinojede, mesojede ter vsejede živali. Pri njih so se ustvarile RIS Oči na lobanji so frontalno - usmerjene naprej, očesne jamice so izredno različne morfološke prilagoditve lobanj. Opazimo lahko razlike med velikostjo ter obliko lobanj, zob ter lego oči. Vsejede in velike in zaokrožene. Nosni del ni podaljšan. Podočniki so dolgi in koničasti. mesojede živali imajo oči frontalno (spredaj), saj je s tem omogočen globinski/prostorski vid. Rastlinojede živali imajo oči lateralno Dolžina lobanje: Za podočniki je majhen presledek. Kočniki, ki so le trije, imajo ostre, (ob straneh), saj imajo s tem pokrito večje vidno polje. Zobje so pri mesojedih živalih drugačni kot pri rastlinojedih. Pri mesojedih 14 cm zašiljene grizne površine. Zgornji zadnji del lobanje ima izrasel manjši greben živalih so podočniki večinoma daljši in koničasti, kočniki imajo ostre grizne površine. Pri rastlinojedih živalih ne opazimo dolgih za pritrjanje čeljustnih mišic (najbolj vidno iz strani). podočnikov – pri nekaterih so lahko tudi odsotni, kočniki pa so razširjeni, lahko stopničasti in ostri ter omogočajo drobljenje in mletje rastlinske hrane. Vsejede živali imajo vmesne karakteristike mesojedih kot tudi rastlinojedih živali – podočniki so v večini primerov koničasti, kočniki pa so razširjeni in omogočajo mletje in trganje tako rastlinske hrane kot hrane živalskega izvora. BOBER Oči na lobanji so lateralno - na straneh. Nosni del je rahlo podaljšan. Sekalci so zelo ostri in stalno rastoči, imenovani glodači. Zgornji sekalci so usmerjeni Dolžina lobanje: navzdol, spodnji sekalci so usmerjeni navzgor – oboji se stikajo in brusijo in so NAVODILO ZA IZVEDBO: 16 cm obarvani rjavo-oranžno (zaradi železa v zobeh). Za sekalci je dolg presledek. Kočniki so razširjeni in ravni, z zelo očitnimi brazdami. 1. Učenci preberejo besedilo in rešijo naloge. 2. V drugem delu se učitelj z učenci pogovori o značilnostih rastlinojedih, mesojedih in vsejedih živali. Učitelj naj izpostavi, da MEDVED Oči na lobanji so frontalno – usmerjene naprej. Nosni del je podaljšan. se prehrana živali razlikuje glede na letne čase. Pri uri se lahko pogovorite tudi o značilnostih in morfoloških prilagoditvah Podočniki so dolgi in koničasti. Za spodnjimi podočniki je daljši presledek. človeške lobanje. Dolžina lobanje: Zgornji zadnji del lobanje ima izrasel velik greben za pritrjanje čeljustnih 35 cm mišic. Kočniki so razširjeni in manj ostri. MINI SLOVAR: Frontalno – oči so na lobanji nameščene tako, da so usmerjene naprej Lateralno – oči so na lobanji nameščene tako, da so usmerjene v levo in desno POLH Oči na lobanji so lateralno – na straneh. Nosni del je rahlo podaljšan. Sekalci Podočniki – zobje, v čeljustnicah nameščeni ‘’pod očesom’’, načeloma daljši in koničasti pri mesojedih živalih ter krajši in manj so zelo ostri in stalno rastoči, imenovani glodači. Zgornji sekalci so usmerjeni koničasti pri rastlinojedih živalih; pri ljudeh so to zobje, ki so tretji v zobni vrsti Dolžina lobanje: navzdol, spodnji sekalci so usmerjeni navzgor – oboji se stikajo in brusijo. Za Kočniki – zobje, nameščeni v zadnjem delu ustne votline (predmeljaki in meljaki), ki so pri mesojedih živalih bolj izbočeni z 5 cm sekalci je dolg presledek. Kočniki so razširjeni in ravni, z vidnimi brazdami. manjšo grizno površino, namenjeni trganju in razkosavanju hrane, kot pri rastlinojedih, kjer so kočniki bolj razširjeni z večjo grizno površino; pri ljudeh so meljaki šesti, sedmi in osmi zob, predmelajki pa 4. in 5. zob Avtor fotografij lobanj: Iztok Tomažič 31 3. TRIADA 3. TRIADA 32 A B 1 1 cm 1 2 cm 2 3 2 3 4 4 1. Lobanja s strani (nekoliko pod kotom) 1. Lobanja s strani 2. Spodnja čeljustnica s strani 2. Spodnja čeljustnica od zgoraj 3. Lobanja (brez spodnje čeljustnice) od zgoraj 3. Lobanja z zgornjo čeljustnico od spodaj navzgor 4. Lobanja z zgornjo čeljustnico, slikana od spodaj navzgor 4. Lobanja (brez spodnje čeljustnice) od zgoraj 33 3. TRIADA 3. TRIADA 34 C D 1 5 cm 2 3 1 2 cm 2 3 4 1. Lobanja s strani 1. Lobanja s strani 2. Lobanja (brez spodnje čeljustnice) od zgoraj 2. Lobanja z zgornjo čeljustnico, 3. Lobanja z zgornjo čeljustnico od spodaj navzgor slikana od spodaj navzgor 4. Spodnja čeljustnica s strani 3. Spodnja čeljustnica s strani 35 3. TRIADA 3. TRIADA 36 E F 1 2 cm 2 3 1 2 cm 2 3 4 1. Lobanja s strani 1. Lobanja s strani 2. Lobanja z zgornjo čeljustnico, 2. Del lobanje z zgornjo slikana od spodaj navzgor čeljustnico od spodaj navzgor 3. Lobanja od zgoraj 3. Spodnja čeljustnica, 4. Spodnja čeljustnica s strani slikana od zgoraj 37 3. TRIADA 3. TRIADA 38 2. 3. KJE SE ZVERI NAHAJAMO? Katere lastnosti so skupne rastlinojedim živalim? Katere lastnosti so skupne mesojedim živalim? RAZRED: 8. – 9. (BIOLOGIJA) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA CILJI Učenci: • spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni, • razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje, • spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju, • razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju 4. 100 (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.). V različnih letnih časih je na voljo različna Operativni cilji: hrana, zato se prehrana živali razlikuje skozi 80 • učenci znajo prostorsko razmišljati in razbrati podatke iz zemljevida, leto. Na spodnjem grafu je prikazana prehrana • učenci znajo samostojno oblikovati svoje ugotovitve iz grafičnih prikazov in zemljevidov. risa v različnih letnih časih. Raziskovalci so cih [ % ] analizirali iztrebke in želodce različnih risov 60 ter zabeležili, s čim so se prehranjevali. ‘’Pogostost plena v vzorcih’’ je delež vzorcev, MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM pri katerih je bil tip hrane prisoten. Iz grafa 40 GEOGRAFIJA razberi podatke in odgovori na vprašanja. Parkljarji (srna, jelen, gams) CILJI Pogostost plena v vzor Polh 20 Učenci: Ostali sesalci (lisica, voluhar, miš, zajec) • ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine, Ptice • analizirajo posledice gospodarskega razvoja za okolje, Mrhovina • ozaveščajo pomembnost ohranjanja okolja za trajnostni razvoj družbe v sedanjosti in prihodnosti, 0 POMLAD POLETJE/JESEN ZIMA • razlikujejo odgovorno in neodgovorno ravnanje s prostorom ter pridobivajo izkušnje odgovornosti za prevzete obveznosti, a V katerem letnem času ima ris b Kateri plen je najpogostejši v spomladanskem, kateri v • na podlagi različnih virov, statističnih podatkov in digitalnih gradiv oblikuje izvlečke, sklepe in nakazuje rešitve. najbolj raznoliko prehrano? poletnem/jesenskem in kateri v zimskem času? Pripomočki: Natisnjeni zemljevidi, delovni listi, pisala c Kakšna je pogostost pojavljanja polha v plenu risa v posameznem letnem času? ZA UČITELJA SPOMLADI: POLETI/JESENI: POZIMI: TEORETIČNO OZADJE: Velike zveri v Sloveniji so razširjene na območjih, kjer je zanje dovolj hrane, prostora za razmnoževanje in vzrejo mladičev ter dovolj velika verjetnost za preživetje. Ris, volk ter medved zato pogosto potrebujejo pretežno gozdnata območja, kjer se nahaja tudi KAJ SEM SE NAUČIL-A? njihov vir hrane in kjer so večinoma varni pred človekom in njegovimi aktivnostmi. Za risa je najpomembnejši vir hrane srnjad, za Dopolni preglednico: volka primarno jelenjad, za medveda pa pretežno viri hrane rastlinskega izvora. Večinoma razširjenost vseh 3 velikih zveri sovpada, saj potrebujejo podobna življenjska okolja. Slovenija je v 65% pokrita z gozdom, kljub temu pa vsega primernega gozdnega območja te živali ne poseljujejo. Razlogi za to so lahko neprehodna območja ali ovire med primernimi območji. Neprehodna območja so ŽIVALI DELIMO NA: VSEJEDE MESOJEDE RASTLINOJEDE npr. večje površine kmetijske, primestne krajine ali prometna infrastruktura (npr. ograjene avtoceste, ki onemogočajo oziroma omejujejo prehajanje živali. Oči imajo nameščene: NAVODILO ZA IZVEDBO: Podočniki so: 1. Učenci s pomočjo danih zemljevidov odgovorijo na vprašanja. 2. V drugem delu se učitelj z učenci pogovori o njihovih odgovorih in ugotovitvah. Kočniki so: MINI SLOVAR: Življenjsko okolje – okolje, ki zajema vse žive in nežive dejavnike, ki jih določena vrsta potrebuje za preživetje Primer živali: 39 3. TRIADA 3. TRIADA 40 ZA UČENCE Zemljevid 1: TIP KRAJINE V SLOVENIJI: Zemljevid 3: GOSTOTA PREBIVALSTVA PO OBČINAH: Vir: Zavod za gozdove Slovenije, mag. Rok Pisek. (marec 2011) Vir: Statistični urad, portal STAGE – Gostota prebivalstva, občine, Slovenija. (2018) http://www.zgs.si/eng/slovenian_forests/forests_in_slovenia/maps/index.html (15. jan. 2021) https://gis.stat.si (23. mar.2021) Legenda Gostota prebivalstva po občinah 0 - 50 50 - 100 100 - 150 150 - 200 200 - 1065 Zemljevid 2: GLAVNE SLOVENSKE PROMETNICE: Zemljevid 4: KJE V SLOVENIJI JE RAZŠIRJEN RIS: Vir: Wikipedija - prosta enciklopedija, Slovensko avtocestno omrežje. (avgust 2020) Vir: ZGS, junij 2020. Pripravljeno na podlagi monitoringa risa v sklopu projekta LIFE Lynx. https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovensko_avtocestno_omre%C5%BEje (15. jan. 2021) 41 3. TRIADA 3. TRIADA 42 Zemljevid 5: KJE V SLOVENIJI JE RAZŠIRJEN VOLK: Kaj opaziš iz danih zemljevidov? Zapiši najmanj 3 opažanja. Vir: Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2016/2017, Končno poročilo – poročilo za sezono 2019/2020. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, november 2020. 76 str. Legenda Status tropa Vitalen V nastajanju Katera vrsta od zgoraj omenjenih živali je v Sloveniji najbolj razširjena? Na katerih območjih je razširjena? V razpadanju Neznano Vzorci Samica Samec Vzorci iste živali Državna meja Katera vrsta od zgoraj omenjenih živali je v Sloveniji najmanj razširjena? Na katerih območjih je razširjena? Na katerem območju Slovenije so razširjene vse tri zveri? Zakaj je temu tako? Kako vpliva tip krajine na razširjenost velikih zveri? (Sklepe oblikuj na podlagi zemljevidov.) Zemljevid 6: KJE V SLOVENIJI JE RAZŠIRJEN MEDVED: Kako vplivajo cestne prometnice na razširjenost velikih zveri? (Sklepe oblikuj na podlagi zemljevidov.) Vir: ZGS, oktober 2020. Kako vpliva poseljenost Slovenije na razširjenost velikih zveri? (Sklepe oblikuj na podlagi zemljevidov.) Zakaj meniš, da velike zveri niso razširjene v Pomurju? Zakaj meniš, je gostota poselitve medveda na Notranjskem in Kočevskem visoka, na Gorenjskem pa je le občasno prisoten? LEGENDA Razširjenost rjavega medveda Reprodukcija Stalna prisotnost brez reprodukcije Občasna prisotnost 43 3. TRIADA 3. TRIADA 44 KAJ SEM SE NAUČIL-A? VELIKE ZVERI IN LJUDJE - KAKO SOBIVATI 1. RAZRED: 9. (BIOLOGIJA) · ČAS IZVEDBE: 1 - 2 ŠOLSKI URI Obkroži ali odgovor drži ali ne drži. Na celotnem območju Slovenije, ki je pokrito z gozdom, je prisotna vsaj ena od treh vrst velikih zveri. DRŽI NE DRŽI CILJI 2. Učenci: • na podlagi primerov razvijajo razumevanje o temeljni in uporabni znanosti ter interdisciplinarnosti, K posameznim regijam dopiši vrsto živali, ki je na njej razširjena. Dopiši tudi, ali območje poseljuje v celoti ali delno. • spoznajo, da je biološko znanje vse pomembnejše za sprejemanje ustrezne nacionalne in mednarodne zakonodaje. Za lažjo predstavo mej območij/regij lahko obiščeš spletno stran: https://www.stat.si/obcine/sl Operativni cilji: • učenci znajo razumeti in povzeti bistvo napisanega ter znajo prebrane informacije tudi kritično ovrednotiti, REGIJA VRSTA ŽIVALI POSELJENOST (DELNA / V CELOTI) • učenci skozi vajo razvijajo kritično razmišljanje, se urijo v iskanju skupnih kompromisov ter izboljšujejo veščine komunikacije. Goriška MEDPREDMETNA POVEZAVA S PREDMETOM DRŽAVLJANSKA IN DOMOVINSKA VZGOJA TER ETIKA CILJI Gorenjska Učenci: • razvijejo sposobnost za proučevanje razlik v skupnosti in med skupnostmi, • razumejo, kako pomembna je za skupnost medsebojna strpnost njenih članov, • spoznajo in usvojijo strategije in postopke, ki omogočajo sodelovanje in mirno reševanje konfliktov, Obalno-kraška • v medijskih sporočilih in v vsakdanjem življenju spoznajo stereotipe in predsodke ter razvijajo kritičen odnos do njih, • spoznavajo pomen strpnosti in medsebojnega spoštovanja za kulturo sobivanja, • razumejo pomen dialoga in sodelovanja ter solidarnosti. Primorsko-notranjska Pripomočki: Natisnjeni članki in komentarji, opisi posameznih interesnih skupin, papir, pisala Osrednjeslovenska ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Jugovzhodna Slovenija Na Zemlji ne bivamo le ljudje, temveč si ta prostor delimo z drugimi organizmi. Nekateri so za ljudi večkrat neopazni, spet drugi pa lahko prožijo v ljudeh različne odzive - od veselja in sreče do strahu in jeze. Velike zveri so ena izmed skupin živali, ki pri ljudeh vzbujajo ogromno čustev in odzivov. Kakšno mnenje si ljudje ustvarimo glede določene teme je odvisno od naših interesov ter znanja. Če želimo ohraniti velike zveri v Sloveniji in hkrati bivati na tem območju, moramo najti rešitve, kako lahko z njimi Zasavska sobivamo. To pa je včasih kar trd oreh, saj smo ljudje kot kompleksna družba zastopani z zelo različnimi interesnimi skupinami - npr. kmetje, lovci, naravovarstveniki, znanstveniki, državni uradniki. Med temi različnimi interesnimi skupinami večkrat prihaja do nestrinjanj pri ohranjanju velikih zveri. Volkovi in medvedi lahko predstavljajo konfliktno vrsto, ki večkrat povzroča škodo na drobnici ali drugi lastnini. Odklonilnih stališč so zato lahko deležne tudi druge vrste zveri (kot na primer ris), četudi zelo redko Posavska povzročajo škodo na domačih pašnih živalih, ta stališča pa lahko pomembno vplivajo na podporo doseljevanju risa v Slovenijo. Populacija risa je namreč pri nas tako majhna, da njen obstoj ogroža parjenje v sorodstvu. Uspešnost doselitev in sprejemanje doseljenih risov s strani lokalnih prebivalcev zato omogoča preživetje risa pri nas. Savinjska Kako reševati te probleme je vprašanje, na katerega imajo različne skupine različne odgovore. Pomembno je, da poznamo ekologijo in biologijo teh živali, saj lahko le na podlagi tega znanja oblikujemo načrte, ki omogočajo reševanje teh konfliktov in sprejemajo rešitve na podlagi kompromisov interesnih skupin. Koroška Podravska Pomurska Avtor: Rok Černe 45 3. TRIADA 3. TRIADA 46 NAVODILO ZA IZVEDBO: OPISI INTERESNIH SKUPIN: 1. Učitelj predhodno pripravi razred. Mize in stole postavi tako, da formulira štiri skupine. 1: SEKRETAR MINISTRSTVA ZA OKOLJE 2. Učitelj predhodno pripravi listke, ki jih učenci naključno izžrebajo. Na njih je navedena interesna skupina, katero bo učenec Da ste prišli na ta položaj, ste morali vložiti veliko časa in truda. Prepričani ste, da delate dobro, zato vam je v interesu, da boste na zastopal ter opis te interesne skupine. Učenci, ki listka ne dobijo, se zberejo v skupino - predstavljali bodo občinstvo, ki prav tej poziciji tudi v naslednjem vladnem mandatu. Želite si, da bi pomirili vse deležnike ter jih pripeljali do nekega skupnega stališča tako lahko aktivno sodeluje, podaja vprašanja in mnenja. Lahko pa učitelj razdeli listke vsem učencem – interesne skupine so oz. kompromisa. Veste, da vsi ne bodo popolnoma zadovoljni, poskušate pa situacijo obrniti tako, da bo vsak dobil občutek, da je bil v tem primeru bolj številčno zastopane. slišan in da ga resno obravnavate. Vaš problem je, da ideja vsakega deležnika na neki točki nekaj stane – ali nakup elektromrež, ali subvencije za dodatno podporo velikim zverem prijaznega kmetovanja ali monitoring populacije in nadzor njenega odstrela. Vaša 3. Nato učitelj razdeli članke in zbrane komentarje interesnih skupin, ki jih učenci preberejo (učitelj lahko poišče tudi novejše sredstva pa so omejena in jih ne morete deliti kot Miklavž sladkarij. Včasih vam gre že malo na živce, kako vsi pričakujejo, da boste članke oziroma aktualne novice). Ko učenci zaključijo z branjem, si znotraj interesne skupine preko pogovora oblikujejo čudežno rešili svet, čeprav ste pripravljeni narediti marsikaj. mnenje in stališče, ki ga bodo zagovarjali. Nato se razprava začne. 4. Učitelj ima vlogo moderatorja, daje besedo, postavlja podvprašanja, povzame določene informacije. Učenci pa zagovarjajo 2: REJEC 1 stališča interesne skupine. Na koncu ure komentirajo izjave, povedo svoja mnenja glede na slišano ter poskušajo priti do kompromisa, če in kako lahko z velikimi zvermi sobivamo. V zvezek si zapišejo pomembne ugotovitve. Že odkar veste, se vaša družina ukvarja z rejo drobnice za meso. Drobnico imate ograjeno z dvema žicama, s čimer poskrbite, da nikamor ne pobegne in ne dela škode na tuji lastnini. V nasprotju s tem se vam zdi, da velike zveri, zavarovane s strani države, povzročajo veliko škode vam ter rejcem v sosednjih vaseh. Ker je vaš pašnik nekoliko oddaljen od vašega posestva, si težko predstavljate, da bi vsak dan hodili zganjati svojo čredo za visoko elektromrežo, za katero strokovnjaki trdijo, da zadrži napade volka MINI SLOVAR: in medveda. Letos ste že imeli škodo po volku, ki vam je ubil 15 ovac, lansko leto vam je medved naredil veliko škode na čebelnjaku. Elektromreže – posebne električne mreže, ki so prilagojene za varovanje drobnice pred napadi volka in medveda Zato niti slučajno ne odobravate naseljevanja risa iz Karpatov, saj nočete imeti škode še zaradi te zveri. Z risom ali brez pričakujete Pastirski psi – psi različnih pasem, ki jih lahko rejci drobnice uporabijo za zaščito črede pred volkovi dodatno podporo pridelave domačega mesa v Sloveniji. Populacija – skupina osebkov iste vrste, ki živi na določenem območju ob določenem času Teritorij – območje, ki ga osebki aktivno označujejo in branijo pred osebki iste ali druge vrste z namenom, da zase obranijo in ohranijo dobrine na tem območju, ki jih potrebujejo za preživetje in razmnoževanje 3: REJEC 2 Subvencija – denarno nadomestilo za škodo, ki so jo povzročili zunanji dejavniki, npr. napad volkov ali medvedov, kljub preventivnim ukrepom (npr. uporabi elektromrež, pastirskih psov) Ko je bila vaša babica še majhna, je gnala drobnico na pašo. V času vaših staršev, se to finančno ni več splačalo in ste pastirstvo Monitoring – sistematično zbiranje različnih podatkov, kot so številčnost in razširjenost populacije, prepoznavanje območij, kjer opustili. Parkrat so utrpeli škodo po volku in medvedu, kar je bil za njih precej velik finančni udarec. Kmetijo ste prevzeli že nekaj se osebki razmnožujejo, spremljanje populacijskih trendov, lociranje teritorijev ter preučevanje vedenja živali; takšne podatke let nazaj in ker niste želeli utrpeti škod kot vaši starši, ste zaprosili za subvencioniran nakup visokih elektromrež in dveh pastirskih zbirajo raziskovalci z večletnimi raziskavami, pri katerih skozi leta uporabljajo iste metode psov preko nekega evropskega projekta. Odkar svojo drobnico vsak večer zaprete v ogrado z elektromrežami, čez dan pa jo Divjad – so vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki jih lovci lovijo znotraj določene lovne dobe; na primeru velikih zveri so varujeta pastirska psa, škod nimate več. To vam vzame kar nekaj dodatnega časa, mreže in psa pa tudi nekaj stanejo. Kljub temu se najpomembnejše vrste divjadi jelenjad in srnjad vam zdi pomembno, da imamo v Sloveniji prisotne tudi velike zveri – če jih ne bomo imeli mi, zakaj bi jih imel kdo drug v Evropi? Odstrel – iz strani države odobren in dovoljen odvzem določenega števila osebkov neke vrste iz narave Končno se zavzemate za večjo finančno vzpodbudo pri zverem prijaznemu kmetovanju. VPRAŠANJA IZ STRANI UČITELJA KOT MODERATORJA 4: LOVEC V ALPAH (Učitelj lahko vprašanja doda ali odvzame glede na situacijo dialoga med skupinami. V kolikor dialog teče brez učiteljevega posredovanja pa lahko vprašanj tudi ne uporabi, temveč le usmerja pogovor.) Ste starešina lovske družine in njeni člani vas spoštujejo. Ris se vam zdi sicer sam po sebi zanimiv in tako kot volk in medved • Ali oz. zakaj menite, da so velike zveri v Sloveniji pomembne? nekakšen simbol divjine. Zato ne nasprotujete naselitvi. Risa v vašem lovišču tekom vašega dela ni bilo, zato se bojite, kakšen vpliv • Zakaj ne odstrelimo vseh tropov volkov v Sloveniji? bo imel na številčnost divjadi, za katero veste, da je nižja kot v Dinaridih. Razlog za skrb je tudi situacija z volkovi, katerih populacija • Ali lahko z odstrelom zmanjšamo škodo na drobnici? se je razširila v alpski prostor. Menite, da so lahko vplivi na divjad že zaradi tega večji, ris pa lahko situacijo le še poslabša, še posebej • Koliko volkov, medvedov in risov je po vašem mnenju potrebno odstreliti in zakaj? ob istočasnih zahtevah po povečanju načrtov odstrela rastlinojedov (srnjadi, jelenjadi) s strani gozdarske stroke, ki določa načrte • S čim bi lahko zavarovali drobnico, da je volk ne bi napadal? odstrela velike. • S čim bi lahko zavarovali čebelnjake, da jih medvedi ne bi uničevali? • Kako lahko zmanjšamo/preprečimo nahajanje medveda v bližini naselij oziroma odlagališč smeti? • Kakšen je vaš odnos do ilegalnega odstrela? 5: LOVEC V DINARIDIH • Kdo je, po vašem mnenju, odgovoren za ilegalni odstrel? • Kako nadzorovati številčnost populacije velikih zveri? Ste starešina lovske družine in njeni člani vas spoštujejo. Ris se vam zdi sicer sam po sebi zanimiv in tako kot volk nekakšen simbol • So velike zveri nevarne za ljudi? Katere? divjine. Zato ne nasprotujete naselitvi. Doživeli ste že vse – odsotnost risa v vaših gozdovih, njegovo ponovno naselitev in porast • Bi Slovenija lahko shajala brez velikih zveri? populacije, nato njen zaton, vse do danes. Po vašem je ris del naših gozdov in veste, da je številčnost divjadi zadostna za risa in • Ali lahko najdemo rešitve kako sobivati z velikimi zvermi? lovca. Glede volka in medveda imate prav tako pozitivno mnenje. Zavedate se, da imajo volkovi kot plenilci velik vpliv na divjad • Kaj bi se zgodilo, če velikih zveri ne bi bilo več na območju Slovenije? ter da je to v ekosistemu pomembno za ohranjanje ravnovesja, zato se zavzemate za njihov obstoj, a hkrati možnost uravnavanja • Ali je doseljevanje risov pomembno za njihovo ohranjanje? njihove številčnosti, ko je to potrebno. • Bo imelo doseljevanje risa vpliv na škodo pri rejcih? 6: NARAVOVARSTVENIK Na naravo gledate kot na nekaj, kar se ne more samo zaščititi pred vplivi človeka. Bojite se, da bi uničili njeno čarobnost, saj veste, da so naravni procesi med seboj zelo prepleteni, prisotnost ali odsotnost različnih vrst pa ima medsebojni vpliv. Risa smo iztrebili ljudje in če sami ne poskrbimo za njegov obstoj, bo brez dvoma izumrl v Sloveniji, s časom lahko tudi v Evropi. Veste, da so odstreli divjadi višji od števila živali, ki ga upleni ris, ker gre za plaho vrsto, ki se zadržuje v gozdu, pa ne pričakujete dodatnih napadov na drobnico. Kljub temu ste v projektu predvideli nakup nekaj kompletov elektromrež, ki jih boste razdelili med rejce. Glede škod pri volku in medvedu ste že našli nekaj rešitev – drobnico in čebelnjake lahko zavarujemo z elektromrežami, s pomočjo medovarnih Avtor: Rok Černe smetnjakov pa lahko zelo zmanjšamo pogostost medvedjih obiskov v naseljih. Prisotnost volka v Alpah sicer buri več konfliktov, vendar ste prepričani, da lahko tudi na tem območju najdemo rešitve za sobivanje v nadaljnjih projektih. 47 3. TRIADA 3. TRIADA 48 ZA UČENCE KAJ SEM SE NAUČIL-A? Odstrel volkov se večinoma odreja, da bi se pomirilo ljudi, ki volkov ne marajo: https://www.rtvslo.si/okolje/novice/odstrel-volkov-se-vecinoma-odreja-da-bi-se-pomirilo-ljudi-ki-volkov-ne-marajo/496514 Ali meniš, da imajo velike zveri v naravi pomembno vlogo in zakaj? ČLANEK KOMENTARJI: 1: Strokovna razlaga, a ne strinjam se s trditvijo, da obstajajo ljudje, ki volka ne marajo, kar tako, a priori, dokler ne dela škode, nobena živalca ni osovražena, ko ti pa ptiči oberejo sadje in grozdje, ko ti volk pokolje 20 ovac, vsak spremeni mnenje. Pa tudi trditev, da imamo dovolj naravnega prostora za sedanjo populacijo volkov, je nekoliko iz trte zvita, če bi imeli dovolj prave Kaj so razlogi, da predstavljajo volkovi, medvedi in risi določenim interesnim skupinam konflikt? divjine, se ne bi tropi selili sem in tja, problem so ceste in železnice in naselja, naj vse to uničimo in gremo vsi živet na Rožnik, da bo imel volk dovolj prostora? 2: Težko bomo sobivali z zvermi, vedno bodo neki konflikti, živim na območju, kjer zaenkrat še ni volkov in medvedov, a ko se pogovarjam z ljudmi, ki se srečujejo s tem pojavom vsak dan, so vsi zaskrbljeni, pa naj stroka pravi kar hoče, dvomim, da strokovnjaki živijo na terenu, kjer se to dogaja, lahko je drugim svetovati. 3: Lahko pa pritrdimo zamisli, da je odstrel volka v bližini pašnikov in naselij rešitev v pravo smer, mogoče bodo dobili strah in Kaj so po tvojem mnenju rešitve za sobivanje z volkovi, medvedi in risi? se ne bodo toliko približevali kmetijam. 4: Volkov je preveč, potrebno je zmanjšati populacijo. Gre za preprost in naraven ukrep, star kot človeško sobivanje z živalmi. Človek si je moral življenjski prostor preprosto izborit. Danes ni nič drugače - če volka dolga leta na določenem območju ni bilo, potem tudi danes nima tam kaj početi. Na Cerkljanskem in še kje gre tudi za varnost prebivalstva, posebno izpostavljeni so otroci na vsakdanjih poteh do šolskega avtobusa, na igriščih oz. drugje v domačem okolju. Pričakoval bi vsaj enako zaskrbljenost do varnosti teh otrok, kot smo sicer pozorni do varnosti otrok drugje. Kmetje svarijo državo zaradi velikih zveri: https://www.delo.si/novice/slovenija/kmetje-svarijo-drzavo-zaradi-velikih-zveri-282585.html ČLANEK KOMENTARJI: 1: Zveri so po zakonu o ohranjanju narave last države. Po zakonu je lastnik materialno odgovoren, za škodo, ko jo povzroči njegova lastnina. Tudi za ugriz psa materialno in kazensko odgovarja lastnik psa. Torej naj država v celoti odgovarja za škodo, ki jo povzročijo zveri in jo tudi prepreči. Ker so zveri last vseh davkoplačevalcev-države, je normalno in zakonito, da gredo stroški iz žepov vseh davkoplačevalcev in ne samo oškodovancev. Varuhi zveri naj poskrbijo, da ne bodo povzročale škode, saj so tudi oni lastniki zveri. Nasprotujejo naselitvi risov: http://www.primorske.si/novice/slovenija/nasprotujejo-naselitvi-risov Zaradi doselitve risa ne bo več škod: https://old.delo.si/novice/slovenija/zavod-za-gozdove-slovenije-zavraca-navedbe-kmetijsko-gozdarske- ČLANEK zbornice.html Avtorja: Jernej Javornik (spodaj in na sredini) in Tomaž Berce (zgoraj levo in desno) 49 3. TRIADA 3. TRIADA 50 KOLIKO RISOV JE PRI NAS? ZA UČENCE RAZRED: 7. (NARAVOSLOVJE) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA Preberi besedilo in reši nalogo. CILJI 1. Fotoidentifikacija je ena izmed raziskovalnih metod, ki jo lahko uporabljamo pri določanju števila risov. S pomočjo fotopasti Operativni cilji: oziroma avtomatskih kamer, ki posnamejo fotografije živali v naravi, lahko analiziramo pridobljene posnetke in ločimo • učenci znajo opazovati in primerjati živa bitja, pojave, predmete itn., navesti podobnosti in razlike ter prepoznati vzorce ali posamezne rise med seboj. Vsak ris ima značilen vzorec pik in lis po telesu. Ta lastnost raziskovalcem omogoča, da lahko pravila. posameznega risa prepoznajo na različnih fotografijah. Pripomočki: Delovni listi, pisala ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Za uspešno varovanje in ohranjanje vrst je potrebno redno opravljati monitoringe oziroma spremljati stanje posamezne vrste. Monitoring vrste je sistematično zbiranje različnih podatkov, kot so velikost in razširjenost populacije, prepoznavanje območij, kjer se osebki razmnožujejo, spremljanje populacijskih trendov, lociranje teritorijev ter preučevanje vedenja živali. Takšne podatke zbirajo raziskovalci, strokovnjaki, pa tudi drugi zainteresirani državljani, ki se prostovoljno vključujejo v sistematične načrte zbiranja podatkov, z večletnimi raziskavami, tekom katerih uporabljajo enake metode spremljanja. S tem lahko podatke med seboj primerjajo. Dlje časa kot takšne monitoringe raziskovalci opravljajo, večjo vrednost imajo zbrani podatki. Pridobivanje podatkov o živalih v naravnem okolju pa je velik izziv, saj jih je težko neposredno opazovati. Zaradi tega si raziskovalci pomagajo z različnimi raziskovalnimi metodami. Poznamo invazivne ter neinvazivne metode preučevanja. Pri vaji boste spoznali neinvazivno raziskovalno metodo. Neinvazivna metoda pomeni, da raziskovalec ne pride v neposreden stik z živaljo. Pri risih se je takšna metoda uporabila za oceno številčnosti risov v Sloveniji. Metoda se imenuje fotoidentifikacija. Temelji na tem, da na območju pojavljanja risa postavimo avtomatske kamere, ki imajo vgrajen senzor za premikanje. Kamere se ob zaznanem premiku sprožijo ter posnamejo fotografijo ali videoposnetek. Tako dobimo posnetke različnih živali, med njimi lahko tudi posnetke risa. Na podlagi fotografiranih risov lahko med seboj ločimo posamezne osebke, saj ima vsak osebek zanj značilen vzorec, enako kot prstni odtisi pri ljudeh. Ta metoda nam poda informacije o identiteti risov, njihovem razmnoževanju (v primeru, da opazimo mladiče), razširjenosti ter minimalnem številu. Seveda je potrebno za načrtovanje vsake metode dodobra preučiti način, kako metodo izvesti, da bomo s čim manj napora dobili čim boljše podatke. Zato se na terenu najprej išče znake prisotnosti te vrste. Bodisi dlako ob kakšnih kočah in drugih objektih v gozdu ob vogale katerih se risi ob označevanju svojega teritorija drgnejo, stopinje v blatu ali snegu, najden plen risa. Na ta način lahko ugotovimo, kje se risi v prostoru nahajajo, saj velikokrat uporabljajo enake poti za premikanje. Šele takrat, ko vemo, da so risi na določenem območju prisotni, je smiselno namestiti kamere, ki se prožijo ob zaznavi gibanja in pridobiti njihove fotografije. NAVODILO ZA IZVEDBO: 1. Učenci preberejo besedilo in rešijo nalogo. 2. Po izvedeni vaji se z njimi pogovorite o dobljenih rezultatih ter kakšne podatke nam poda takšna metoda raziskovanja. MINI SLOVAR: Fotoidentifikacija – raziskovalna metoda, kjer s pomočjo analize in primerjave več fotografij prepoznamo iste osebke na različnih fotografijah Invazivna metoda preučevanja – raziskovalna metoda, kjer je za pridobivanje podatkov potrebno priti v neposreden stik z organizmom Neinvazivna metoda preučevanja – raziskovalna metoda, kjer lahko pridobimo podatke o organizmih brez neposrednega stika z Vir: spletna stran projekta LIFE Lynx – poročilo o monitoringu s fotopastmi, stran 8. njimi oziroma poseganja v žival (npr.: ujetja, odvzema vzorcev krvi, tkiva) Avtomatska kamera – ali fotopast je kamera z vgrajenim senzorjem za zaznavo premikov, ki jo lahko uporabimo za izdelavo Na zgornjih fotografijah je prikazan primer ročne prepoznave osebkov risa prek vzorca njihovega kožuha. Rdeč kvadrat prikazuje, fotografij ter posnetkov v naravi brez prisotnosti človeka kako so raziskovalci preko vzorca lis primerjali po dva posnetka istega (fotografiji zgoraj) ali različnega (fotografiji spodaj) risa. 51 3. TRIADA 3. TRIADA 52 2. Pred teboj je zahtevna naloga. Dobil-a si več posnetkov iz različnih avtomatskih kamer, ki so bile postavljene na območju KAJ POČNEM IN KJE SE NAHAJAM? pojavljanja risa. Zanima te, koliko različnih osebkov si ‘’ujel-a’’ na fotopasti. Na desni strani imaš prostor za beležke, kamor si lahko zapisuješ podobnosti med osebki, da boš lažje ugotovil-a koliko osebkov si uspel-a fotografirati. Primerjaj posamezne RAZRED: 9. (BIOLOGIJA) · ČAS IZVEDBE: 1 ŠOLSKA URA pare risov, pri čemer bodi pozoren-a na bolj izrazite vzorce. CILJI Učenci: • spoznajo metode raziskovanja v biologiji, • spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste pri nas. Operativni cilji: • učenci spoznajo eno izmed raziskovalnih metod s katero preučujejo evrazijske rise, • učenci se naučijo razbiranja podatkov iz razpredelnice ter vrisovanja točk v zemljevid. Pripomočki: Delovni listi, pisala, ravnilo ZA UČITELJA TEORETIČNO OZADJE: Organizmi se v prostoru različno razporejajo. Kje se bodo nahajali, je odvisno od primernosti okolja, dostopnosti hrane, prisotnosti drugih organizmov ter njihove ekologije oziroma življenjskih potreb. Poznamo teritorialne vrste živali, kot sta npr. ris in volk, ter neteritorialne živali, kot je npr. medved. Volk živi na svojem območju v tropu, posamezen trop pa ima svoj teritorij. Ris živi na svojem območju sam (je samotar). Teritorij samca se lahko prekriva s teritorijem samice, ne pa s teritoriji ostalih samcev. Medved za razliko od volka in risa ni teritorialna žival, torej se lahko na nekem območju premika več osebkov. S pomočjo raziskovalne metode telemetrije lahko ugotavljamo, kje v prostoru se živali premikajo ter sklepamo, kaj v določenem trenutku počnejo. Metoda telemetrije temelji na tem, da žival ulovimo in ji namestimo (najpogosteje) ovratnico s posebnimi napravami ki oddajajo signale, beležijo lokacijo nahajanja ovratnice (GPS naprava), merijo temperaturo okolice, gibanje živali ter vse te podatke pošiljajo raziskovalcem. Ovratnica vsebuje oddajnik signala (radijskega ter mobilnega) ter baterijo. Ovratnica je na živali približno 1 leto (odvisno od nastavitev in baterije), po tem času pa se razpre in odpade. Med tem časom preko mobilnega signala raziskovalcem pošilja sporočila z več informacijami. S to metodo pridobimo podatke o tem, kje se je žival določen trenutek nahajala, kako hitro se je gibala, ob katerem času smo zabeležili te podatke itd. S pomočjo računalniških programov lahko izrišemo točke gibanja živali, skupaj z ostalimi informacijami pa sklepamo o tem, kako se žival v prostoru vede. NAVODILO ZA IZVEDBO: Z učenci se pogovorite o telemetriji kot raziskovalni metodi ter njenem namenu. Učenci naj s pomočjo besedila izpolnijo učni list. Skupaj preverite njihove odgovore. MINI SLOVAR: Razmisli in zapiši, zakaj bi bilo pomembno, da imamo za vsak osebek fotografijo iz leve in desne strani? Telemetrija – raziskovalna metoda, pri kateri lahko s pomočjo telemetrične ovratnice in različnih oddajnikov pridobimo podatke o lokacijah in aktivnosti organizmov Teritorij – območje, ki ga osebki aktivno označujejo in branijo pred osebki iste ali druge vrste z namenom, da zase obranijo in ohranijo dobrine na tem območju, ki jih potrebujejo za preživetje in razmnoževanje; teritorij je manjši od domačega okoliša Domači okoliš – različno veliko območje v habitatu posamezne vrste, ki zajema potrebne življenjske razmere za preživetje in KAJ SEM SE NAUČIL-A? razmnoževanje posameznega osebka; velikost domačega okoliša je odvisna od količine dobrin (predvsem hrane) ter se spreminja skozi leta oziroma življenje osebkov; domači okoliš je večji od teritorija S katero metodo lahko ugotavljamo številčnost živali na nekem območju in na čem temelji? Trop – manjša skupina osebkov (v večini primerov v sorodu) iste vrste, ki živi na istem območju, med seboj komunicira in sodeluje, značilna npr. za volkove Samotar – vrste organizmov, ki večino svojega časa živijo sami ter Kaj pomeni izraz fotoidentifikacija? se srečajo z osebki iste vrste le v času parjenja ter le izjemoma izven Vir: http://www.risi.si/Slika:Dinko.JPG tega časa; značilno npr. za medveda in risa (včasih so samotarji tudi nekateri osebki vrst, ki sicer živijo v skupinah, oziroma skupnostih). Dinko z ovratnico 53 3. TRIADA 3. TRIADA 54 ZA UČENCE Preberi besedilo in reši nalogo. Katere podatke lahko razbereš iz preglednice? 1. Z zgoraj opisano metodo so raziskovalci pridobivali podatke o risji samici Teji in samcu Goruju. Podatke od samca Goruja so že vnesli v zemljevid in so označeni z rumenimi točkami. Podatki od samice Teje pa v zemljevid še niso vrisani, razen 2 lokacij, kjer so našli njen plen (označeno z rdečimi točkami). S pomočjo podatkov iz tabele v zemljevid vriši točke nahajanja risinje Teje. Točke poveži v zaporedju njenega premikanja (od 1. do 18. točke). Odgovori na vprašanja. PODATKI O RISINJI TEJI TOČKA Y KOORDINATA X KOORDINATA ČAS V DNEVU AKTIVNOST RISINJE 1 N 6 2:00 40 2 M 7 4:00 45 3 N 7 5:00 50 4 M 9 6:00 55 5 K 10 7:00 50 6 M 8 8:00 35 7 L 9 10:00 25 8 J 12 12:00 20 9 I 11 13:00 15 10 J 11 14:00 25 11 K 11 15:00 35 12 I 10 16:00 40 13 I 12 17:00 55 14 I 13 18:00 60 15 H 12 19:00 55 16 G 12 20:00 45 V katerih delih dneva se je risinja Teja vrnila k plenu in kolikokrat se je to zgodilo? Utemelji. 17 H 11 22:00 40 18 H 13 24:00 40 55 3. TRIADA 3. TRIADA 56 2. Iz podatkov, ki so podani v predzadnjem (Čas v dnevu) in zadnjem (Aktivnost risinje) stolpcu tabele, izriši graf aktivnosti risinje Teje. Na x osi naj bodo časovni podatki (ura v dnevu), na y osi pa aktivnost risinje. Aktivnost risinje je izračunana glede na podatke o njeni hitrosti in drugih parametrih, vendar nima posebne enote. Ustrezno označi x in y os ter dodaj naslov grafa. S pomočjo grafa odgovori na vprašanja v nadaljevanju. AKRONIM: Carnivora Dinarica IME PROJEKTA: Čezmejno sodelovanje in ekosistemske storitve za dolgoročno ohranjanje populacij velikih zveri v severnih Dinaridih / Prekogranična suradnja i usluge ekosustava u dugoročnom očuvanju populacija velikih zvijeri u sjevernim Dinaridima ŠIFRA PROJEKTA: INTERREG SLO-HR 410 TRAJANJE PROJEKTA: 01.09.2018 – 31.8.2021 www.carnivoradinarica.eu | carnivora.dinarica@gmail.com | facebook.com/CarnivoraDinarica Projekt je sofinanciran iz ESRR-a v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška. V katerem delu dneva je aktivnost risinje Teje največja? Kdaj bi dejal, da risinja Teja počiva? VODILNI PROJEKTNI PARTNER PARTNERJI Kakšna je vrednost največje in najmanjše aktivnosti risinje Teje? KAJ SEM SE NAUČIL-A? Na kateri koordinatni točki sta se lahko srečala risinja Teja in ris Goru? Ali se teritorija samca in samice prekrivata (zemljevid)? DA NE 57 3. TRIADA