Basni Spisal Janko Polak V. Vrane so prenočevale na visokem drevesu. Po-noči pride logar, jim natrosi koruze in nastavi mre-žo zank. ,,Kra . . . kra ... kra ! . . ." so se čudile vrane zjutraj. BKdo je nam neki oskrbcl zajtrk?" — ,,nKoruza ne raste v gozdu,"" se oglasi najmo-drejša. ,,,,Nekdo jo je nam nasul. Pustimo jo in od-letimo, da nas ne ztnoti!"" — nE, kaj bi," se jih oglasi desetero. ,,Povsod nam tudi ne preti poguba. Kmet je nesel v mlin in je imel luknjo v vreči Kdo drugi bi trosil po gozdu koruzo? Zletimo in pozobljimo jo!" — ,,,,,Frrrrr! ...'"•" In zletele so. Kar se prikaže logar s puško na rarni. ,,nnFrrrrr! ...""" Gorje! — sa 42 vs, Zbežati ni mogla nobena več. Vse so se ujele v zanke, pritrjene na mrežo. Logar je postrelil vse. n,,Kra ... kra . . . kra! . . ."" Visoko pod nebom je pa plula najmodrejša. VI. Gospa je opazila v svojih valovitih kodrih siv las. Nemudoma ga je izpulila in vrgla na tla. Las se je nekaj časa zvijal, potem pa mirno obležal. ,,Hm, radoveden sem samo, če čaka enaka ne-zg-oda tudi moje bratce," je zamrmral po kratkem molku. ,,BKaj mrmraš?"" ga vpraša gospa. ,,O, prav nič! Mislim samo, če čaka enaka ne-zgoda tudi moje bratce, ki jih še nosite na glavi. Zakaj posiveli vam bodo tudi oni kmalu." Gospa se je stresla in zamislila. Ko se je vzdramila iz zamišljenosti, se je urno pripognila in pobrala sivi las. n,,Oprosti, nisem mislila na bodočnost!"" In spravila je sivi las v dragoceno skrinjico. VII. Ubožec pride mimo močvirja, v katerem jeležal tiger. »Dobro jutro, potnik! Kam?" ogovori ga tiger. nBS trebuhom za kruhom!"" — BS trebuhom za kruhom?" ponovi tiger. nSmiliš se mi. Glej, kako dragocena verižica mi visi krog vratu. Pojdi sem, pa ti jo darn. Takoj boš rešen lakote. ,,,Hm, pisanček dragi, tebi ni upati," odgovori ubožec. Verižica, ki ti visi okrog vratu je res drago-cena. Todaživljenje tnoje je še dražje od nje."" — nVem, vem, da mi Ijudje ne zaupate. Bil sem v mladosti res krvoločen. Toda osivel sem. In za svojo krvoločnost v mladih letih me je Bog hudo kaznoval. Lovci so mi umorili ženko in otroke. Ostal sem sam. Sklenil setn, da se poboljšam. In sem se tudi. Zato at 43 ts ne misli, da te hočem varati. Saj tudi z6b in krempljev nirnam več. Bog mi je vzel tudi to dvoje. In sedaj živitn kot puščavnik, ob samih koreninicah. Ne boj se me! . . . Pridi sem!u. . . Dragocena verižica in lepe besede so zmotile ubožca. Krenil je proti tigru. Pa komaj je prišel par korakov naprej, Že je obstal v blatu. Naprej ni mogel, nazaj ni smel. Tigru so se zablesketale oči. Obupen klic se je razlil čez močvirje. Čuden molk mu je sledil. VIII. Deklica in zvonček. Deklica: ,ZvonCek moj, cin, cin!. Zlat ti dam cekin, _če mi pozvoniš in pomlad vzbudiš." — Z v o n C e k: ,Čuj me, deklica, glasek moj mehak ni dovolj krepak, da bi vzbudil jo. Ko pa bo zapel zvon z visokih lin in oznanil ti, da je božji Sin vstal in zmagal smrt, vedi, da takrat zimski mraz bo strt. V dežel prišla bo cvetna spet pomlad in prinesla bo sto želja in nad." Zvonček deklica razumela je, plosknila v roko, v dol zletela je. IX. Deklica in ledena roža. Deklica: ,Ej rožica meglena, ej, rožica ledena, povej, zakaj si plakala, ko solnčece si čakala?" — Ledena rožica: ,Kako bi naj ne plakala, saj je sovražnik moj. V poljanah ljubi solnce cvet, ne v oknih pred teboj. Gospod mogočen solnce je, a moj gospod je mraz. V poljanah ljubi solnce cvet, a mraz tu v oknih nas. V solzicah jaz vtonila bom, a čuj, v poljanah cvet pa sttla tnrzla zima bo, ki se povrne spetl" — Se nasmehnila deklica, je razumela ni. Kako bi naj utnela jo, ko ji pomlad cvetil... aj 44 is X. Tone in vran Vran: pa naj v šolo šel bi Tone? — ,Kra . . . kra . . kra! . Vran> le tj brž v šol° teci Tone, kaj si še doma?' Pa tovarišem tam reci, Nisi danes v šolo šel? d*» Jaz za P^\° sedim Prazno glavo boš imel!" in se jim glasno smejim!' Vran ie res odfrfotal. Tone: ,O, ti nerazumni vran! Tone je doma ostal Kaj je to za v šolo dan! in prav malo, malo znal. Sever brije preko gričev, izpod neba pa kosmičev Ko se v Ietih je postaral, vsiplje se na milijone — zanj ni nihče, nihče maral.