f I Največji slovenski dnevnik v Združenih državah I Z n i Vetja sa tm leto ... $6.00 H Za pol leta.....$3.00 ° Za New YorV celo leto - $7 00 Za inotcinttTo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA SS7S NO. It5 STE V. It5. Listslovenskihidelavcevv AmerikL the United States. Issued every day except Sv Imad legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Clan Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March 3» 1879 TELLFOIf: CHELSEA »71 WICKERSH NLW YORK, SATURDAY. JUNE 21, 193®. — SOBOTA, 21. JUNIJA 1930. VOLUME UXVIIL — LETNIK I KOMISIJI BO ŽALOSTNO 0DZV0NIL0 NA PREDLOG KONGRESNIKA LA GUARDIA NE BO DOBILA NOBENE NADALJNE PODPORE Med člani komisije, katero je imenoval predsednik Hoover, da prouči vzroke omalovaževanja postav, je vladalo že od začetka nesoglasje. — Za nadaljni obstoj bi bil potreben sprejem nove-ve resolucije. WASHINGTON, D. C.f 20. junija. — V poslanski zbornici je dosegel danes republikanski poslanec. La Guardia, eden izmed mokraških voditeljev, da Wickersharnova komisija ne bo več dobivala sredstev za svoja raziskavanja. Komisiji je bilo določenih dvestopetdeset tisoč dolarjev. Od te vsote ji je ostalo še osemdeset tisočakov. I g® ?S Ko je prišel na vrsto predlog, naj se dovoli komisiji isto vsoto za prihodnje leto, je imel La Guardia ognjevit govor, v katerem je rekel, da je bila komisija avtorizirana le za fiskalno leto, ki se je začelo lansko poletje ter se z letošnjim poletjem končuje. Nadalje je la Guardia poudaril, da vlada med člani komisije že od prvega pričetka veliko nesoglasje. Člani sami ne vedo, kaki svrhi naj služi komisija, posebno kar se tiče izvedbe prohibicijskih postav. | Njen predsednik Wickersham je izjavil, da je ed in namen komisije dognati, če je osemnajsti a-mendment primeren in če ga je mogoče izvesti. Po mnenju poslanca la Guardia, je pa o vseh teh vprašanjih ustvarilo prebivalstvo že svojo lastno sodbo ter o tej zadevi ne potrebuje nobenega poudarka od Wickershamove komisije. Newyorskemu poslancu je odgovarjal suhaški poslanec Cranston iz Michigana ter zahteva, naj bi bila sprejeta ponovna resolucija, ki bi omogočila nadaljni obstoj komisije. S svojim predlogom je pa propadel. Mokraški poslanec Linthicum iz Marylanda je rekel, da je bil denar, ki ga je potrošila komisija, vstran vržen, kajti komisarji niso absolutno ničesar dosegli. BINGHAMTON, N. Y., 20. junija. — Komisar za javno varnost, James H. Andrews, je dal časopisju javno izjavo, da mu na noben način ni mogoče zatreti prodaje žganja in piva v Binghamtonu. Ljudem, ki so zahtevali od njega, naj osuši Bing-hamton, je odvrnil kratko in jedrnato: — Gospodje, to ni mogoče. Pripomnil je, da mu je žal, ker delajo butlegarji večinoma vso pijačo iz etra, lesnega alkohola in de-naturiranega špirita. Komisar Andrews je zato, da sc osemnajsti amendment čimprej prekliče. T0CA UNIČILA VEČINO LETINE V GORNJEM N.Y. Neka ženska je napravila iz toče sladoled, druge so pa napolnile ledenice. — Toče je bilo dve inči nadebelo. ALBANY, N. Y„ 20. junija. — V okr žju Troy, Glens Falls in Saratoga Springs je padala včeraj kot kurja jajca debela toča. Takega viharja k t je bil včerajšnji, ne pomni zgodovina Hudson doline. Povzročena škoda znaša najmanj stopeideset dolarjev. Pcsebno veliko izgu':o imajo farmarji. Letina je uničena, drevje o-klcščeno, živina poškodovana. AMERIKA I SEST MLADIH S KLADIVOM MANDŽURCI JE UZ0R I , KOMUNISTOV S JE UDARILA j POMAGAJO KAR0LA OBSOJENIH' PASTORKO NANKINGU Novi romunski kralj smatra demokracijo kot najboljše sredstvo za razvoj naroda. —Postal je možarski in resen. BUKAREŠTA. Romunska, 20. junija. — Poročevalec United Press je danes šestič videl romunskega kralja Karola izza ča^a. ko je zasedel prestol. Ko gaje voatl prvič, je bil vesel in veder ter se je smejal, dočim je b:l danes izredno resen in zamišljen. Na obrazu mu je poznati, da desti dela in da nima obilo srbi. Poročevalcu je povedal, da veruje v konstruktivno demokracijo, kakoršna je v Združenih državah te da namerava preosnovatl svojo V tukajšnjem mestu ni bilo vi harja, pač pa štiri milje vstran, na i , - . „ „„fil,„bnn, J deželo po amerisKem uzorcu. Albany letališju. V Menands je neka ženska nabrala polni košarico toče ter napravila iz nje sladoled. Gospodinje so napolnile ž njo svoje shrambe za led. V Troy so ognjegasci pobirali po cestah vrabce, katere je toča omamila. Iz okolice Glens Falls je več far-merjev klicalo živinozdravnika ker se jim je v viharju živina poškodovala. V onem mestu je padala toča trideset minut ter povzročila za trideset tisoč dolarjev škode. V Troy je zanesel veter celo morje listov tak i da je bil trgovski del mesta ves v zelenju. Okolica New Salema je bila dve inL-i nadebelo pokrita s točo. ANGL. NAČRTI GLEDE INDIJE Simonovo poročilo napoveduje, da se bo Burma ločila od Indije. — Druge napovedi glede bodočnosti indijskega kraljestva. LINDBERGH ČESTITAL BYRDU PO TELEFONU Kj je podadmiral Byra pripove-val zgodbo ekspedicije casniikim poročevalcem v hotelu Biltmore. »u Je neki pomočnik zašepetal:— P ,1 kovmk Lindbergh j« na telefonu! Admiral Byrd je takoj odšel v •osednjo sobo ter govoril z letalcem. Objavljeno Je bilo pozneje, da Je polkrvriik Lindbergh čestital admiralu na uspehu ekspedicije ter znanstvenih uspehih Dogovoril se Je t nJim ta privatni seftanek. ki •e bo vriil v hote ki Biltmore ob 11. v pondeljek, KINGSF0RD-SM1TH BO IME TEZAYE S KURIVOM BALDONET AERODROM. Dublin. 20. junia. -- Da se izogne možnemu pomanjkanju kuriva na poletu proti Zapadu ki Je zopet in zopet preprečevala polet, je major Ch Kingsford-Smith dklenil znova naložiti kurivo v bližini ameriške obali, če bodo izvršene potrebne priprave. Tukajšnji zastopniki Fokker kompanije, ki je zgradila aeropian Southern Cr:ss in drugi ameriški zastopniki znanega letalca so izjavil včeraj, da se ni dosedaj še ničesar pripravilo glede zopetnega nagnjenja aeroplana & kurivom. — Pravite, da hočete biti ustavni vladar? Kaj mislite s tem? — ga je vprašal poročevalec, — Ko sem prisegel zvestobo narodni skupščini, sem rekel, da bom spostoval ustavo in postave dežele. Nat du bom vladal na povsem u-staven način. — V demokracijo \erujem in sicer v najvišjem zmlslu te besede. Uverjen sem, da konstruktivna demokracija kakor je napnmcr v Združenih državah pomaga razvijati dinamične sile naroda. — Upam. da se mi bo posrečilo popolnima modernizirati upravni si stem. Uvedel bom nove metode in napreden duh v siglasju s tradicijami romunskega naroda. Jaz sem velik nasprotnik birokratskih metod ter občudujem ameriški sistem dela. Po mojem mnenju bi se marsikatera ameriška metoda na Romunskem izborno obnesla. Če bo le mogoče, bom vkratkem obiskal Ameriko na katero me vežejo naj- j lepši spomini. Glede prestolonaslednika je rekel. da hoče napraviti iz njega moža v pravem pomenu besede. — Skrbel bom, da bo deležen iste vzgoje in istega vežbanja kot vsi drugi otroci njegove starosti. Na smrt obsojeni komu- Svojo pastorko j e naj- Sin starega vojnega lor- nisti bodo kmalu odšli iz jetnišnice, če bo mogoče spraviti s k u p a j $33,000 jamščine. prej hotela "poslati" k da bo s štirimi brigada- njeni pravi materi, na-| mi pomagal nankinški to jo je pa udarila s kla- nacijonalistični vladi, divom po glavi. , t LONDON. Anglija. 20. junija.— Neoficijelna poročila glede vsebine drugega dela poročila Simonove komisije, so biia objavljena danes. Docim govore povsem prosto o predmetih, katerih se bo dotaknilo to poročilo, ne vedo, kakšna priporočila bo napravila komisija, razven glede dveh točk. BIVŠI SUHAŠKI AGENT ZAPRT BINGHAMPTON, N. Y., ID. jun. George Beaty, mlajši, ki je bil preje suhaški agt.it, je bil obsojen danes na leto dni zapora, ker je prodajal opojne pijače. — Ker ste bili prej suhaski uradnik, ne boste de- Pcr;čilo bo najbrž vključevalo ležni Rikake mnosli <** so:lišca- ~ priporočila, naj se Burmo odloči od ie rckel zvezni ^^ Bryant Indije, nadalje metode izvolitve zastopnikov centralne zakonodaje, organizacijo obrambne siužbe, vprašanja indijskih držav itd. Kapitan Wedwood Benn, državni tajnik za Indijo, je obrazložil angleške načrte, da se dovoli Indiji dominijski status. Glede severozapadne province bo ANTISEMIT PRETEPEN BUKAREŠTA Romunska. 19. junija. — Ko so kmečki pristaši romunskega antisemitskega voditelja profesorja Cuze, pričeli s pro-demitsko demonstracijo na trgu va- poročiio najbrž predlagalo način Sj Halzi, Besera':ija. so jih Židje naravnan j a. ki b: sicer priznaval po- padli. Neki kmet je bil napaden od sebni položaj tega ozemlja, vendar štirih Židov, ki so ga pretepeli tako pa upošteval naravno željo prebi- neusmiljeno, da umira sedaj v bol- vaicev. da imajo kako besedo pri sprejemanju postav, pod katerimi morajo živeti. Predlagano bo tudi imenovanje posebnega domačega ministra. niči. Oblasti so uveljavile vse potrebna, da preprečijo vsako nadalj-no nasilje. • SMRT VSLED SERUMA JUŽNA AMERIKA PROTESTIRALA LUEBECK. Nemčija. 18 Smrt vsled vbrizgavanja proti jetiki je nastopila v eno in štiridesetih slučajih. Osemdeset o-frok pa je še vedno bolnih, ne vsled j etike, temveč od strupenega seruma. GUAQUL, 19. junija. — Čeprav je opaziti le malo znakov reakcije junija, proti novemu ameriškemu tarifa, seruma ga venar niso sprejeli posebno u-godno. List E1 Telegrafe pravi, da manjka novemu tarifu pan ameriškega duha, ker ^p bile naložene vi- ATLANTA. Ga., 20. junija. — Šest mladih k.munistov bo odšlo v prihodnjih par dnevih iz Fulton Tower na čudne počitnice, ki se bo do končale prihodnjo jesen v senci električnega stola. Te počitnice bodo stale $33.000. kar pomenja dosti za navadnega delavca, a njih prijatelji b:do zbrali to vsoto, če ne bo sodišče medtem znižalo jamščine. Denar morajo položiti, da se >odo prostovoljno vrnili v jetnišnico ob koncu poletja ter dali svoje življenje, če zahteva to država, ki jih je tožila, da so ščuvali na vstajo. Dcvetnajstletni Joseph Carr bo šel v Wheeling, W. Va.. kjer dela njegov oče v premogovniku, kjer je delal tudi Joseph, odkar je bil star enajst let in kjer delajo še sedaj nekateri njegovih maljših bratov. Mladi M. H. Powers bo odšel v Sa. Pail, kjer živi njegova žena z dvema majhnima otrokoma. Dom csemnajstletnega Ann Bur-laka je v Bethlehem, Pa, majhno mesto, ki pozna samo težke delavske boje. Mary I^Jalton, starejša, bo odšla v New York. Isto bo storil tudi Gilmer Brady. B ady je črnec, ki je preživel dve leti na leningrajskem vseučilišču Njegovi prijatelji se boje, da ne bo varen v Atlanti, kakerhitro ga bodo izpustili. Henry Story je tudi črnec, a Atlanta je njegov dom. Njegova jamščina je desti nižja kot jamšči-na ostalih. Domneva se, da je bil zvoden na napačna pota. Fulton okraj. Ga., je o':tožiI te mlade može na temelju postave, katero so morali izvleči iz prašnih arhivov. Ta postava je bila sprejeta 1833, da se kaznuje črnce, ki so se zaro-tili, da se upirajo postavni oblasti z nasiljem. Postava je bila zopet sprejeta pozneje, ker so se lastniki bali upliva črncev, ki so se krčevito držali sveže dobljene prostosti. Zadnjo zimo sta prišla Powers in Carr v Atlanto ter govorila z delavci glede njih služb. V Georgiji je povprečna plača S 12.33 na teden in delajo po deset ali ena'jst ur. Otroci gredo v tovarne, kakorhitro so stari štirinajst let. Powers in Carr sta bila aretirana na sestanku 9. marca, ki je bil sklican. da razpravljajo o nezaposlenosti. Dne 21. marca pa je bil sklican sestanek ameriškega črnskega kongresa. Tam so bili aretirani Brady, Story, Mary Daiton in Ann Bur-lak. Oba sestanka sta bila razbita, predno je imel priliko govoriti. ------- SANGHAJ, Kitajska. 20. junija. WHITE PLAINS. N. T., 20. juni- j Marsal Hsueh-Liang. načelnik ja. — 40-letna Mrs. Ellen Russell } mandžurske vlade, namerava pose je pritoževala, da njena šestlet- slatl štiri mešane mandžursk* brina pastorka Margaret neprestano | ^te proti Jugu v Hopri provinci v laže in da je poredna. Policija je pa mnenja, da dekli- stični vladi. namenu, da zdrobi severno zvezo ter pomaga nankinški nacijonali- ca. ki leži s prebito lobanjo v tukajšnji bolnišnici topot resnico govori. V bolnišnico jo je prinesla Mrs. Russell ter rekla, da je padla po stopnicah. Ko so jo operirali, sc je Margaret zavedla Sn rekla zdravnikom: — S kladivom me je udarila po glavi. Zdravnik dr David Johnson je sporočil zadevo policiji, ki je preiskala hišo Mrs. Russell ter našla v kleti okrvavljeno kladivo, katerega sc je držal šop Margaretinih las. Ko se je Mrs. Russell vrnila v bolnišnico. so jo aretirali. Margaret je izjavila ji je rekla mačeha: — pozneje, da Poslala te bom v nebesa k tvoji pravi materi Nato ji je ovila vrv rkolu vratu ter jo skušala zadaviti. Ker se je pr"tivila, jo je parkrat udarila s kladivom po glavi. Na policijski stražnici je Mrs. Russell slednjič priznala, da topot otrok ni lagal ter dostavila: — Res je, da sem jo udarila. Nikdar ni prišla pravočasno iz šole in me je jezila, kadarkoii me je mogla. Tozadevna poročila je d blla danes iz Mukdena Kuo-Min ča>nišk.i agentura. Poročilo pravi, da bo ' mladi general" • pod tem imenom je namreč znan mandžurski glavar >. skušal podjarmiti vstaške čete. katerim povel)uje general Yen HsJ Šan. governer "zorne province" v £ansl V slučaju, da Čar.g H.sueh-Lian^ prekrši sv^jo nevtralnost, ter pošlje armado na drugo stran Kitajskega zidu, se ^o položaj popolnoma spremenil. ŠVICA VLOŽILA PROTEST ŽENEVA. Švica. 20. junija. Na velikih sestankih, ki so se vršili včeraj v Baslu in Bernu, so prows'i -rali ljudje proti novemu anif-n mu tarifu. Sprejete so bile resolucije, v katerih so profili .švicarsko vlado, naj protestira ter dobi poseben tarif za glavne švicarske izvode, kot ure. vezenino in svilo. Tem narodnim Industrijam preti -Maj pogibelj. Več vodilnih listov pro i švicarskih narod, naj bojkotirajo vse importirane ameriške predmete. Neki list v Lausannu pravi: — Absurdno t>i bilo sprejrti pod liberalnimi pogoji blago od dežele ki je brutalno zaprla svoja vrata proti nam. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah 111H je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljcncev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na prt nas izdanih potrdilih. Naslovijenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljeucev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaiu nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba posiati za označeni znesek dinarjev ali lir. MUZEJ POČASTIL BYRDA Eksekutivni komitej zaupnikov Ameriškega muzeja je sprejel na včerajšnem sestanku resolucijo, s katero je bil izvoljen podadmiral Byrd častnim članom. To je bilo najvišje odlikovanje, katero more podeliti muzej. vbrizgavanja ' soke pristojbine na vse importe iz i) užno-ameriš&ih republilu ODLIKOVANJE AMERIKANCEV BRUSELJ. Belgija. 19. junija. — Številni Amerrkanci, kr so se borili kot prostovoljci v belgijski armadi. in matere, kojih sinovi so se borili in padli v bojih, bodo dobile bronaste svetinje od belgijske vlade. To je bilo oficijelno objavljeno danes. Ta cerimonija bo del proslave stoletnice neodvisnosti Belgije. V Jugoslavijo Din 500 .......................... S 9.35 1000 .......................... $ 18.50 2500 .......................... 5 46.00 5000 .......................... $ 91.00 10,000 .......................... $181.00 u V Italijo Lir 100 ......-......................................8 5.75 200 ..........................................J 11.30 300 ............-............................$16.80 500 ........................................................$27.40 1000 ........................................................$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino ^5 centov. SAKSER STATE BANK STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. Telephone Barclay 0380 — 0381 .H^pStSO and Published by IbOVKNIC rUBUlHUlU OOMTAKI *A Corpfiftlot) r LouU Bfnedlk, riMt tt m m. u mm os Uxt corporation and nigrum of above officers: rack m«mmgh •! Mmmh*imm New Ttffc dtj, N. 1. *Q LAI milODA" ■ (V««m mi mm laiki mm* mrnrney Pay tmp I B«isdk#a aad Bottdaya. S* c* le IP X*i U poi k B* četrt Ml v Pat amrrlko ......MM Za Hew Tork as ooki lete__#7-00 7a pol Itta —K Hm ... .........$0 M Z« inoseiaatvo am reio leto________J7.M leta _________________$1*0 Za pol leta ................................13 30 ButMcrlptlcn Yearly iC 00 AdvsrDimcoi on Agreement. i Naroda** Izhaja vsaki dan irraemtt nedelj In praaziikov. Pogkl bras pnrt|d— 1» n—fcnnaH a« na pri občuj* Jo Denar a*] m bla-Hfoll poAUJptt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, fTfrf. da m osu tudi prej in je btvcJiAče naanani, da hitreje najdemo oaaiomtka. 1 Ktm ?■•;> rm BUI NASHUA", Sli W- lita Street, Ne« Terk, N. T. Teleybwe: C*dae* Wit ugoslavije. He< r je prMtel ca dinarjev. NADALJNI UDAREC SUHACEM Pri pnuiarnili volitvah /ma^al poslanik Dwigiit \V. svetni M»nat. Morrow jt» r»»|>uhliWam<% iifni taboru v državi NVvv .j«iNpv Marrow kot kanilcbranu je sin potegnil nož in sunil oreta v vrat. Oče jc hotel po-grabsti vile. da znova napade sina. pa se je nenadoma mrtev zgrudil. Sunek v vrat jc bil rarten. Sin se jc -3m javil orožnikom in te dni je vršila razprava. Sodišče se je prepričalo, obtoženec ravnal v silobranu je oprosti}. aretirali in uklemli. Mož je trdovratno tajil umor. Imel je okrvavljeno srajco, zatrjeval pa je, da je padel in da mu je tekla kri iz nosa. Na dvorišču so se poznali sledovi -borbe med ženo in možem. Orožniki so Haselhana izročili so-disC-il. Dijak streljal na profesorja. Iz Hru:evca poročaojo o obžalovanja vrednem dogodku, ki se je primeril v tamošnji gimnaziji. Sapient Perovič je pri dijakih višjih razredov precej nepriljubljen. Že zvečer so ga v neki samotni ulici pričakali osmosolci in ga hct?li pr?-tepsti. kar pa je pravočasno preprečila policija. 3. junija dopoldne je Pcrovic v sedmem razredu izpra-ševal dijake v francoščini in to v navzočnosti razrednika prof. Jevti-ča. Nenadoma je vstal dijak Jovanovič m presil. naj suplcnt izpraša tudi njega. K.o ga je suplent ostro zavrnil in mu velel sesti, je študent razsrjen zrl v suplenta. da ga je ta osorr. ? nadrl: "Kaj strmiš vame?" I Tisti hip je mladi Jovanovič sto- i pil iz klopi, petegnil .samokres in SAKSER STATE BANK SZ CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. I Poslužujmo se vsi brrt Izjeme, j te stare in stanovitne domače j banke. ■III1IHIWWWIM iiiiwii mummixrcifa^ x** NANSENOVA DEŽELA Peter Zgaga Iz Moskve poročajo, da je mošnia Akademija znanosti tana svojem obonem zboru postavila pomeril proti suplentu Peroviču Ta i . . . . . . ^ 1 ^ * prcdlos. na: bi sovjetska vlada Dc- se je urno skril z* kateder, izza ka- i žplo Franca Jožcfa prcimenovala v da je terega je Padala samo njeg va le- j Nan6Cnoyo dezelo Ta predlog _c sala in ga [ v:* Jovanovič je tedaf spr - , ^ ysej prluw uresničH KaRor vi i ni j*1 imel v svojem lasi liaviilr/. iiHM-hp^n TlH>|H'otliika, bivštjj>a se- le. da se ji pri ciganski družini dobro gedi. samo stara ciganka, žena glavarja Jovanoviča. je včasi groba Prijet trgovec r. dekleti na to rja Krvlin^ li\ s«»na. \>|*ovp zrnati J« bila pa tako spuria in vso pre-:. njo m ji ne privošči nič dobrega.. vlatiuj.H-*, da j«- piv^-la tia»H>ij drzna pričakovanja. j 2e prvi dan. ko je Živka prišla k mladenki' ki 513 iskati P^rniške Kot znano, država NYvv .h rsev vim najbolj inokriS.idružUai' Ji jc s!ckla lepo obleko in! . ..... ,, * i jc dala svoji hčerki, njo pa cblckia t V lil, difc jo pa >o žalo>tno jM»j;<»reli. Ol^nmitm verina j^lit^ov, ki jo jt* dobil Morrow Mtbaškim kannn dokazala, da se j«- nar«»< Orožniki s? Živko pustili pri Jo-Iiad vanevičevi družini in tako je pro-' daja hčerke takorekoč uradno ix>- nvelieal ji robstva Antisalonske Li^e in njenih t rabatov!t Jcna ur d« M a zaeela zmagovati zdrav razum in razsodnost. Volilni Imj v New J»'rs< v p<» j deželi, posebno na i . r i Pred splitskim sodiščem jc bila v zveznem glavnem mestu \\ a>hin^tnnu, zasledovali z tc dni zaključena razprava proti Obsojen ubijalec. najvtM jim zanimanjem. Republikanski stranki manjka v < m! i 1 m h us«bnostiT i;i lahko M? rere, da M< now eden najuglednejših ; ive<*ih republikamt v. razprava 47-1 tnemu di/narju Jurju Bulogu iz Kckrice. in 20-letnemu Antonu Jcviču iz Dragljana, ki strese zai^-edaj | varjala zaradi uboja. Bulog se jc na strašen način odknžal ^v_je pri- w. Kil ; .. i t..; . .• i iii i • • leznicc P ane Pervan m njeneqa 4. iuoirow je mi prvi n^leilm reoumikanee, ki ie javno . . "" letnega otreka Skupno z Jovičem izrazil nezadovol jstvu s jrtoliibieij«» ler obsodil osem-. je Slano ubil in otroka zadavil. Da najsti amiendment in pr«>bibi< ij>ko postavo. Nešteti politiki <►!* !» strank si tej^n ne npajoy f e, da bodo izgubili glasove svojih volileev. Morrow j<» pa toriin in jasno |w»vedal, da ima narod pravieo preklicati osemnajsti amendniMit. Zavzel se je za pametno kontrolo nad prodajo ojhij. nib |>ijte in tozadevna kontrola naj bi bila podrejena po. samrznim državam. Izjava Dwitfht Morrowa j«- p«»vzroriia silno seuzaeijo. Huhaei s<> (loiiiuev.ili, «ia Im> nastal razkol v ninkr -m taba jc Morrow kandidat izrednih državniških zmožnosti, morajo tudi suhači priznati, toda kaj se brigajo su-bafi za zmožnosti zakonodajcev, če pa zakonodaje! ne trobijo v njihov roj;. Demokratski kandidat, bivši državni senator Alexander Simpson, je istotako odločen nasprotnik prohi-bicije. Zato ne bo pri volitvah igralo prolubieijsko vprašanje uobene vloge, in vali I ceni vukdtfga mogooe ^»svetiti svojo pažnjn drugim važnim }»olitičnim zadevam. Primarne volitve v New Jersey bodo dosti pripomogle, da bodo kandidatje po drugih državah točno in bnez Htrahu povedali, kaj mifclijo o prohibieiji. Narod se ne bo dal več dolgo vleči za nos. Antisalonska liga bo kmalu odigrala svojo žalostno vlogo. pa prikrije zločin, sta zažgala hi- ■ i šc. Bulog je bil otsojen na IG. nj~-ouiec gov ujvaris pa na 8 let tezke iece. Velik požar pri Koprivniei. rlužbe. Leškar ju je nagovarjal, naj roje sprejmeta goapode, bogate kava lir j c. ki b:do dobro plačevali. Dati ima j? hctel tudi lepo stanovanje na razpolago ter obljubil, da "goltov" ne b^ zmankalo. Mladenki sta ga ovadili policiji k: ga je vtaknila pod ključ. 30 obtožencev, 530 prič. SuboU^ko dižTvno pravdniitvo jc te dni zaključilo obtožnico proti članom I. jugoslovanskega pogrebnega zavoda v Subotici, v kateri je 30 oseb obtoženih zaradi 180 kaznivih dejanj. Obtožnica navaja, da so obtoženci oškodovali člane zavoda za 3 milijone dinarjev, ker so dvigali članske prispevke in .-i pustili za vsak primer .^rirti izplačati 25 tisoč ali pa 50 tisoč Din zavarovalnine. Ve ina upravnih uradniKov je prijavila za člane starčke, ki so že prekoračili 70. ali cclc 80. leto in ki so kmalu po zavarovanju umr-i li. Mr d drugimi je obložen tudi nudili p;:-moč tudi plentu Peroviču. kjer .so med tem ranjenemu su- in ji služi posebno za oporišče znan stvenih odprav. Grozna smrt pod skalo. V kamnolomu blizu vasi Braj-kovca v Sumadiji je velika skala pri razstreljevanju trcšiila na delavca Jovana Jakovljeviča. ki se je nahajal pod kamnolom v nekem jarku. Preden je delavcem uspelo, da so 8 težkim trudom odvalili skalo. jc bil Jakcvljevič ^cvcda že mrtev. Glava je bila razdrobljena. Z A H v A L A za sprejeti denar od prijateljev našega društva v Ameriki. Dopisi. Burnham, Pa. Tu vam pošljem S2.00 za podaljšanje naročnine. , , i kov' Tu v Burnham nas jc obiskala • prava letna sez:na. Vročina pri tiska kot doli v južni Califcrniji. Tu je tovarna Standard Steel Darovali so sledeči: John Pevc $3.00; Mary Pevc $2; Matevž Romšak $1.00: Matevž Hautman $1.00; Franc Ropej $1.25: Janez Sorcan $1.00. Po 75c: Franc Vrhovnik; Andrej Žagar. Po 50c: John Skrjanec; John Šink: Jožef Ivan; Mike M ren; Jožef Maren; Anton Arh; Franc Smo-lich; Loži j a Smolitch; Andrej Ber-telj. ' Po 25c. Jchn Vehovc; Anton Vo-digoj; Anton Dragar; John Kotar; Jakob Kranjc; Martin Jamnik; Franc Hafnar: Pavelj Rf žie: Franc Florjan; Andrej Kreč; Jožef Zor-Andrej Povirk; Marij Res-nik; John Lan^eriiolc; L^iz Ko- Tf dni je zidcla malo vas Pu- Fred.:ednik zavoda Danijel Fcketc. Ukovac pri Koprivnici na Hrvat- oden najbogatejši! subotiških tr-rkem težka nesreča V liievu posest- K°vrov- lcr "J^gov sin. ki sta ime- j mka Andrijc Čanija jc za-elo okoli la stiri članke knjižice ter sta šli- j vzamejo vec. 16. goreti, požar pa se je zaradi hu- rikrat dvignila po 50.000 Din. dega vetra naclo razširil na v.^o} c :toženimi pa je tudi vec j vas Zsorrlo je 11 objektov, cd t<~h j profesorjev, učiteljev, trgovcev in 0 gospodarskih ter dve stanovonj- zdr?vnik-v bolniške blagajne. Za ; ski poslopji. Škoda zna^a pol iiMli- j "'.pravo, ki se pričela 15 jun . via j ar- dinarjev. Nesreča jc prebival ! v Sabotici z-nimanje | stvo tem huje prizadela, ker j- vas j n'h r,koli 500 | znana ko« ena najbolj revnih v ce- 1 le le:n okraju. Noben pogorelec ri bil i Prave vr*c v zavarcvan. Pri požaru in gašenju se je ponesrečilo več ljudi, ki so jih inr.. John Lanscrholc; - | j kelj; Jakob Peternel; Franc Rah- ne: Anton Zarnik: Lojzi Steber; ............. ^ Bi Martin Ohrana; Jožef Flajs; John Workers, ki nic dobro lic obratuje.. ,„ w _ . , . , Champa: Franc Ulch; Jožef Ulch; Družba je poslala dc^ti ljudi na ... . t ,, , , , Anton Kovaac; Anton Ocepek; An- jiezazcljene pocitnicc. Kdor dela, > . , .. . . . ton Ostar. dela. ce kdo pa pusti delo, drugega To naj bo v pojasnil: vsem o-nim, ki vprašujejo kako je tu. Ka-| dar bo boljše, se zopet oglasim. Pred dvema dobrima mesecema se je oglasila štorklja pri družini Zasli^a- Frank Potepanu. ki je pustiln zdra-. veaa in čvrstega sinčka. Družin! od išče premajhno, se raz- 1 čestitam! magi itratni dvorani. 1 Nezdrav vsem citatcljem žirom ! Amerike! Grozna rodbinska tragedija. Zakonska tragedija morali prepeljati v koprivniško bolnico. Poplava kobilic v Banaiu. Kmetje i z Potiski Sv. Nikole v Gornjem Banatu so te dni opazili, da je žito na polju poleglo. Ker zadnje dni ni bilo vetra, se jim je zde-io zelo čudno in šli so gledat, kaj .je. Vsi presenečeni so opazili, da je sedelo na vsakem stebelcu najmanj 20 do 30 kobilic. O tem je bilo takoj obveščeno o-krajno glavarstvo. Kobilice so se spustile na tla v dolžini 10 in širini 2 kil:metrov. Uvedena je bila takoj obširna akcija za pobijanje j odšel v gostilno popivat. Umorjeno škodljive golazni. Oblasti so ukre- ženo je našel v moževil ods:tnosti nile vse potrebno, da zajeze popla- j njen brat, ki je obvestil orožnike, vo kobilic. j Orožniki so Haselhana v gostilni V vasi Retfala pri O.fljeku se je tc dni odigrala grozna rodbinska tragedija. Franja Haselhan je popivaj po gostilnah in se pijan vrnil domov, kjer je od žene zahteval, naj mu da še denarja. Začela sta se prepirati, med prepirom je pijanec potegnil iz žepa nož in zabodel ženo v srce. Nesrečnica je bila takoj mrtva. Truplo je zavlekel v sobo, na dvorišču je izpral mlako krvi. ženo pa položil na posteljo. Rano na srcu je umil in položil kraj žene žepni nožič. Roki ji je sklenil na prsih ter ji stisnil med prste melitvenik. hoteč na ta način fingirati samomor. Nato je zopet Anton Tomsich. POZDRAV! Pred odhodom v domovino s par-nikom "Vulcania", pozdravljamo naše sorodnike, prijatelje in znan-ee širrm Združenih držav in Cana-do. Meseca septembra na veselo svidenje! Družina Frank Gaber iz Dctroita, na poti na Vrhniko. Skupaj $22.00. Za to vsoto se v.-,em darovalcem, • posebno pa Tebi, dragi John Peve, ki .si izbral tako lepo vsoto, dru-tvo najiskrenejše zahvaljuje Prosim . da se v imenu našega društva po-so':oj v^e.m zahvališ. Le naprej, pa bomo v kratkem času nabavili nov sanitetni avtomobil, ki bo služil cc-li fari za prevocz bolnikov in ponesrečencev v bolnico. Prosim in a-peliramo na usmiljena srca naših revežev, da naj v?ak do svoji moči daruje za tako pre-potrebno in koristno stvar. Vas vse v Imenu društva pozdravljamo in kličemo na veselo svidenje! Za gasilno in reševalno društvo v -Stražišču pri Kraniu: Križnar. načelnik J. Bajželj. t. č. tajnik. V Mariansklh Horah na Morav-| Jalom, »ta »topila v stanovanje nc-sktm »e Je odigrala pretresljiva; kega profesorja .stanujočega v isti zakonska tragedija. 37 ietna Mari- hiši. ja Tomanova. ki se je te dni loči-i la od svojec a moža 43 letnega knji-! t o vod je Jana Tom an a. se je s svo- 1 V naslednjem trenutku so počili v profesorjevem stanovanju tnje streli in ko so prihiteli s ceste Jo 4 letno hčerko takoj po ločitvi' streli in ko so prihiteli preselila od mota, ker ji je grozil, I ljudje, so našli zakonca v mlaki kr d* Jo uatreii popoldne je Ijotela i »L Tomanoya je ijila ustreljena odpeljat) is stanovanja svojega mo-aefcaj pohištva Ko je dala po hl£tvo naložiti na vos. »e je mot |n JI začel očitati, da ga Je v ntaračo. Frwirtl* H II prsa in desno sence. Poklicali so zdravnika, ki je pa ugotovil, da je vs&ka pomoč zaman. Nesrečna žena Jc kmalu umrla Mo&a so prepeljati ? beUUco. ravniki aim»jQ 4- upanja, da bi mu rešili fc vi jen je. fl LITTLE FALLS, N. Y. VABILO na IZLET - PICNIC kateri se vrši pod vodstvom SLOVENSKE GODBE ter DRUŠTVA MARUA POMAGAJ dne 29. junija, 1930 na dobro pocnaaem prostoru STOP 44, Little Falls-Herkimer Rd. < Začetek ob 10. uri dopoldne.) Vstopnina je 25c za osebo, otroci prosti. Uljudno so vabljena vsa tukajšnja društva ter vsi rojaki in rojakinje od blizu in daleč, da nas posetite omenjenega dne. Za obilno postrežbo bo dobre preskrbljeno. Na veselo »videnje — Frank Masle. V »lučaju slabega vremena se vrši zabava v Slovenskem Domu na 36 Danube Street.. Little Falls. N Y." DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« čiU umo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Da bi lr tejja nr bilo Vse drug? bi sc žc dalo nekako prestati V Ameriki imamo nad dc. ct let proh.biaijo In zdaj v poletnem času im?mo v Ameriki hudo vročino. To sta dva mogočna faktorja Navziic temu je pa lc težko pregovoriti Amerikanca, da bi si v času prohibicije in v neznosn; vročini z vodo žojo tolažili. * Živela jc mlada in lepa živahna ženica, ki jc imela precej starega moža. Koj po poroki jc začela -kukati čez zakonski plot. Pa jc bila tako izredno spretna, da on ni tefu nikdar opazil. Okolu sebe je imela vedi.o dosti kavaliriev, toda on je smatral ka-valirje za svoje odkritosrčne prijatelje. Cele noči je ni bilo doma. in ko mu je rekla. d~ je preživela noč pri svoji prijateljici, ji je brezpogojno verjel Nekega dne. ko je bila slučajno tudi ena doma. je pa umrl Kar nahitro. kar nagloma Ona si je :blekla črno obleko in lilinila veliko žalost. Hm. zakaj pa ne. .-»aj ji jr vendar zapustil vse svoje premoženje. Slehernemu, ki je prišel kropit jc preti pripovedovala. — Jaz sem btla pri njem v zadnji uri. jaz sem mu zatUnila o?i. — To ni bilo posebno težko, gospa _ jo je zavrnil prijatelj pokojnega - Tega ste bili vajeni Sai ste mu zatiskali oči. udkur sta btla poročena. * Včeraj je objavilo časopisje sledečo brzojavko iz Dctroita, Mich.: — Ford Motor Company p>roča, da bo zaprla dne 12. julija vse tukajšnje pisarne in tovarne Pisarne in tovarne bodo zaprte dva tedna. Ta pa zato. da bodo imeli vsi usluž-venci in vsi delavci -rilik^. da istočasno prežive in uživajo svo-jc počitnice. Tudi druRe tovarne bodo najbrže sledile jvzgledu Fordove družbe. * Ja dobrosrčnost in ljudomilost ameriških kapitalistov res ne pozna nobenih meja. Samo zato, da bodo lahko istočasno preživeli svoje neprostovoljne počitnice, bo zapodil Ford stoti-soč svojih delavcev za stirinajst dni na cesto. * Časopisje poroča, da pričakujejo v ponedeljek pri Lidbergovih štorklje. Navzlic temu Ita se pa Charles A. Lindbergh in njegova iena *e včeraj vozila z areoplanom. Pa te vsaj ne nameravata srečati štorklje v zraku. Tako srečanje bi ne bilo ničkaj prijetno in morda celo osodepolno za mlado mater. * • Nekateri očitajo priseljencem, da so ibresdocnovinci. Da nimajo niti prave domovine, niti pravega doma. Toda to nikakor ni res. Ze vsaj. kolikor se newyorskih Slovencev tiče. ni res. Domovini imajo namreč newyor-ški Slovenci kar dve Bodočnost bo pokazala, katera je | prava, in če bo za jeaične dohtarje - I»toolev Je sedel pri ok- Nina se je vsa izpremenila Ve- , okro« dvajset tisoč, če se ne mo-svojem kabinetu In globoko sela in živahna se le pripravljala, tin.' al m ^no o ivek> glavo Pred na pot. posvetovala se je t možem i — No. in kaj za to? Meni nI tre- ure. ko m je vrnil domov. ji il v *ak>nu avofo teno v na-mladega inženjerja Donibro- 'enje to tanj iUU nI «e mu je zdelo, da k trn i la z ve* o, i« opetovano je . kako se taljubljeno »pogledu-Nekoč j« dotoil celo anonimno o, v katerem sta »e mu po-čei. da i* star in da kai naj vzame s seboj in v ^ebič- ] ba mnogo Sicer pa dobivam pla- nosii zaljubljene ženske niti opa-ičo.... žila ni, da ima mo4 vsak dan bolj j Stopila je k nJemu, objela ga je upadla lica in več sivih las in ga krepko poljubila. Potem mu Nineka. kar vse vzemi, saj se i je polotila glavo na prsa in zapla-ltak ne vrneš več. Perilo, obleke. I kala. namizno srebro J — Pomiri se. neumnica. To pa Sam ji je spravljal v košaro dri- res ni vredno, da bi se človek raz-ge drobnarije, katere je s toliko. burjai. ljubeznijo kupoval, ko je opremljal Toda ona se ni pomirila, še dolgo je plakala in mu govorila lepe, laskave besede. To bili za starega profesorja najsrečnejši trenutki v tcžkjJi dneh pred loctvijo. N la, let, da je star in da stanovanje. *1*ke Nina je na videz ugovarjala je bila tema in pro- — Čemu mi bo to* Saj ni treba. Iu>trl prižgati luči Tako | sicer ostane stanovanje docela ijetrieje - otožne misii s ' | prazno 1&9I1 I - ■ \ Tega mi je pa res hudo trebi' Nina je odpotovala v daljnjc . k vsdihnll in zadržal ! Ostanejo mi moje knjige Kar po-1 kraje radosti iii sreči naproti. Ni-b b«>l'e shs.il V hiSi je 1 skusi prositi nobene ti ne dam! j na je odpotovala, stari profesor je Iho |>»mferov bil »evc-j - >e ie prisil Najbrž plače j pripravljala na pot je preživljal* ! sam in sam s svojimi mislimi. In ie s t kabinta naravnost ki Nina pri Dombrovu. ali je pa hodi-j često sedi zvečer pri oknu svojega LKtavil .e je pri »ra- la ž njim po trgovinah Vračala "e kabineta, nizko poveša svojo sivo t t1 ^ kal ! ie navadno ;>ozno v noč, utrujena, j glavo in obuja spomine na srečo, ki izčrpana, toda srečna Profesor -o je pošiljala liki žarek zahajajočega je vedno čakal. \ solnca v njegovo osamljenost, pa je ANGLIJA IN EGIPT Nc to si se nahodila, a' liki žarek zahajojočega solnca ta-; il ;o je pozdravljal. i koj zopet ugasnila. — Strašno' Kar nog ne čutim i - KARTE IN PRESTOL k tebi. Nina? ega odgovora Ninon^ka, samo za trenote Zopet vse tiho. Tedaj je pritis na kljuko in vrata so se odprla Tudi tu je bila tema Zagledal sel pod seboj, tako sem trudna. Ke N' v njo in opazil da leži žena na j vse sva danes bila! A ti si mi pri-otomani na drugi strani sobe i.i J pravil čaj in zakusfco? Kako lepo tišči glavo v blazinico Zdelo se mu t Je to! B ie tr\n se ie, da je začela poslušat. Petnajst tisoč. * šile v Doncasteru velike konjske Kil« sem prav za prav Jaz, ne KjJ poveš! Ne. ne, za vse na dirke in ibogati trgovec Arthur Wil- p.i ti Nisem imel pravice vezati te -vetu nc »prejmem toliko denarja, sen je priredil gostijo, katere se je tako miado. življenja žejno Saj si imel vsega skupaj v banki udeležil poleg Waleskega princa tu- Pi.-vidiio je r>edel k nil na roj , di podpolkovnik Gordon-Camming. ot<»m»ne in ji rahlo božal lase. Obrnila je k nJemu glavo in malo Po gostiji so začeli navdušeno igrati bakkarat. Med igro so ugotovili. d« e odmaknila, da b. imet kje se- ZAANDAMSKEGA ZAKLADA da je podpolkovnik goljufal. V dru žbi je zavladalo silno goorčenje. N£ BODO VEČ ISKALI ' PodP°llcov,™k Je nioral podpisati Dolg" sta oba molčala Povej mi. — j« spregovoril končno tiho. — ali ga že dolgo lju- reverz. da ne bo nikoli več igral. Sa- , mo pod tem pogojem so mu oblju- Pred nekoliko dnevi smo poroča- bili o škandalu molčati. Name-io odgovora je skrila ob- h obširneje o senzacionalnem iska- Toda vest o plemičevi sramoti je blazinico in zaplakala. Sklenjeno je biia, da poskiUi piolesor za ločitev zakona Nič ve nikar n* boj. — je dejal ienl. — vse prevzamem jaz. Vidva p« odpotujeta la čas kam recimo na Krim ali v inozemstvo. V mestu a« človek lahko zdaj za-duši NI mogla skriti veselja, ii jo je nju ogromnega zaklada, Ki Je bil konans prišla v javnost. Podpoikov- nekoč last nekega morskega ropa.- nik je vložil tožbo, obravnava je Ja, v Zaandamu na Holandskem. trajala cel teden in Gordon-Cum- Po daljšem kopalnem delu so m°- ming je tožbo izgubil. Proces je bil nili, da so že skoraj dosegli smo- i za angleško javnost senzacija, ki ter. ker so našli starinsko iJcri- se nam sdi sedaj skoro nevrjetna. njico in v njej droben košček zla- Ves puritanizem hirajoče viktori- ta A kakor se je sedaj izkazalo, j an ske dobe ie bil na nogah. An- gre za potegavščino. Neki Zaan- gleško meščanstvo je nastopilo zla- damec se je hotel iz modernih sti proti prestolonasledniku, češ da kalcev zaklaSov malo ponorčev^ti je baron Cumming grdo kompro- obs o, in krepko Je objela starega i in je na skrivaj zakopal skrinjco miteral. m<*a okrog vratu na kraj. kjer je vedel, da bodo na- | "Times" je pisal, da je monar- K.ko dooer, kako velikodušen ill Menda so pa tudi nekateri po- hija v nevarnosti. Kraljica Vikto- No no saj ni tazo hodo. -Kdo bi govoril o takih malenkostih — Je ugovarjal in odrinil od s»b« njene roke — Ne, r». to »e čudovito plem;- Ivcij-ski uradniki, ki nadzorujejo | rija je morala zaradi te afere res-kopanje. vi»deli o tej šali Očaram i no razmišljati o izpremembi presto-kopalci so šele čez nekoiiko dni (lonasledatva. Malo je manjkalo, pa opazili, da je na starinski skrinji- bi waleški princ nikoli ne bil poči starinska ključavnica. Ta ugotovitev je učinkovala nanje tako n,' je vztrajala prt svojem — Ve* > porazno, da so nadaljnje delo krat- \ sodstva, ki se je tako zgražalo nad h k i k nama bo« hodil v poset«! komalo ustavili, a ravnatelj druž-|njim giavni advokat Clarke ki je be. ki S3 je osnovala, da bi izko- padpolkovnika zastopal pri obrav-rtstila zaklad, jo je pobrisal najnavi Je bil pa do ^^ prepričan. Nemško Prej Je ie delavcem naročil, naj izkopana mesta za&uje- znejši kralj Edward VII, deležen paoineje velikih simpatij istega me- te je veselila pri muli, ki ji Je biia Sinila v glavo — Oba te bova vesela — Dobro, dobro, bo«io te videli. Otožno se nasmehnil. ■ jo W . i wmnmn.....mm tu: »mM^iiie^«: jei ^tiuvri :dWitmir«i{iiiiHmsttt...n. wmrr-'a imajo velik uspeh da so Gordona-Cumminga po nedolžnem obdolžil slaparije. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi breepiačen pouk. ki se tel* nauti-tl angleški in hočejo postati državljani Združenih driav. Oglasite se za pojasnila ▼ IJiUUki M Ur. 127 East 41. ecata ▼ petek zjutraj »d li. «• lt.f aoW itt. SM, ali pa v pondeljek tu are«« ik L di S, n-ba 41S. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenslto Berilo (KMOI499 9LOTOS Britanska oblastva bi imela v borbi z nacijonalLstičnim pokretom v Indiji prav gotovo še mnogo težje stališče, ako bi bila Indija v na-cijonalno političnem pogledu bolj enotna. Posebno je velikega pome-1 mena. da se muslimani, ki tvorijo eno četrtino celoletnega prebivalstva v Indiji, niso pridružili naci-jonalističnemu gibanju, marveč se držijo navtralno ob strani, ali celo simpatizirajo z Anglijo. To je za angleško pozicijo gotovo velikega pomena, ne le v taktičnem marveč posobno še v principijelnem smislu. Šele v zadnji dobi je prišlo do javnih enuncijacij, v katerih so se tudi muslimani pokazali nezado-voij-ae Taki pojavi so doslej še povsem osamljeni. Izvor pa nm ni v indijskih zadevali samih, marveč povsem drugod in sicer v Egiptu. Ali točneje: v neuspehu anglesko-egiptovskih pogajanj. Labouristična vlada si je vzela za naJogo, da reši nekatere progle-me angleške kolonijalne politike v zelo demokratičnem duhu. Med prve primere iz te vrste je težnja, doseči sporazum z Egiptom. Skoro bo že eno leto. odkar ie Heunderson, vnanji minister delavske vlade, napravil oficijelno ponudbo sporazuma tedanii egiptovski vladi Mohameda Mahmuda pase. V tej ponudbi je označila delavska vlada podrobne pogoje, kako naj se osnuje samostojnost države Egipta in v koliko naj še ostane nad njo britanska kontrola. Henderson je v zelo veliki me.i ustregel starim zahtevam egiptovskih nacijonalistov in konservativni nasprotniki so labouristom to liberalnost v kolonijalni politiki zelo zamerili. Kljub temu pa je do pogajanj na osnovi Hendersonove ponudbe prišlo šele letošnjo spomlad. V Egiptu se je najprej izvršila notranjepolitična sprememba: naci-jooalistična stranka je v volitvah zopet dobila ogromno večino m njnn vodia Mustafa Nahas paša ie sestavil novo vlado, ki je poslala delegaciio na pogajanja v London. Kakor je nekdaj sam Zaglul paša. šef nacionalistične stranke, prišel na pogajanja v London, tako se je to pot Nahas paša postavil na čelo egiptovske delegacije, znamenje, kako veliko važnost so pripisovali pogajanjem za končni sporazum med Egiptom in Anglijo. Ali tudi to pot se poskus ni posrečil. Egiptovska delegacija je zapustila London in odšla v domovino. ne da bi biia sklenila dogovor z britansko vlado. Vendar se mora naglasiti. da so se pogajanja vršila v zelo spravljivem tonu in se je tudi razhod delegacij izvedel skrajno mirno. Komentarji časopisja so naglašali. da ste se kljub neuspehu pogajanj delegaciji vendarle razšli v pričakovan ru, da bo mogoče razgovore obnoviti čim prej in z večjim uspehom. Zdi se, da je neuspeha to pot kriv Egipt. Zakaj angleška delegacija je prav močno popustila, je šla v svojih koncesijah še daleč preko onega, kar je priznal Egiptu Henderson v svojem znamenitem predlogu .v poletju lanskega leta. Te koncesije se tičejo pred vsem notranje samostojnosti Egipta: tu so se Angleži odrekli domala vse kontrole v j us tiči in financah, ki si jo je bila lani še pridržala Hen-dersonova ponudba. Toda glede Sudana se angleška in egiptovska delegacija nista mogli zediniti. Tu sta naglašala tako Nahas paša kot Henderson, da sta šla do skrajnih meja popustljivosti, a se njiju eks-trema nista mogla doseči. Tako je ostal Sudan ona točka, radi katere je odšla egiptovska delegacija domov brez pozitivnega zaključka. Priznava se. da je laboruistična vlada bares pokazala dobro voljo in ogromno popustila napram egiptovskemu nacijonalizmu. toda gle-i de Sudana ne popušča. Ne more se trditi, da so egiptovske zahteve po Sudanu bolj upravičene nego britanske; tako Egipt kot Anglija sti si Sudan osvojila s svojim orožjem. Sudanci so različni od Egipčanov. a za deželo je angleška u-prava gotovo bi a gode j ne j ša. nego bi egiptovska uprava. Seveda pa le glavno, da London Sudana ne da iz rok radi strateške pozicije, š e bolj pa radi ogromnih gospodarskih načrtov, ki jih ima ob Gornjem Nilu. Zdi se tedaj, da tudi Henderson glede Sudana ne bo popusta. marveč pričakuje, da bo v tej točki popustil egiptovski naci-jonalizem, osobito ko mu je glede državne osamosvojitve napravil delavski kabinet toliko koncesije, kakor jih prav gotovo nc bi napravila nobena druga britanska vlada. FRANCOSKA TUJSKA LEGIJA TRUPLO V OMARI KNJIGARNI 'GLAS NARODA HI Weft 11 Vtreot _ :______ BOGATA LETINA BISEROV Bahreinovi otoki v Perzijskem zalivu so zdaj obljubljena dežeia. ka-< mor romajo bogastva željni ljudje iz vseh deiov sveta. Na tisoče večjih ladij in okrog 5000 čolnov kri-žari okrog njih v vseh smereh. Iz ptičje perspektive se vi di to mrzlično vrvenje kakor cgromno mravljišče. Kje tiči vzrok, da drve ljudje na Bahreinove otoke? Vabi jih neizmerno bogastvo v obliki biserov, ki so se pojavili v ogromnih množinah. Neizmerno bogastvo so nakopičile na morskem dnu školjke. Vrednost biserov, ki so jih našli doslej pri Bahremovih otokih, se ceni na 1000 milijonov. Med njimi so tudi prekrasni eksemplarji, kakršnih rabo istega imena. Toženec je moral prekrstiti svojo kobilico. Kaj bi sr-ic rekli pokojni junaki Neron, llektor in drugih, ix> kateri se imenujejo ccie armade p-ov! MRAVLJE KOT GASILCI Neki naravoslovec je napravil z mravljami zanimiv posku- V mravljišče e zataknil 15 cm dolgo »tear-inovo svečo in .>icer tako, da je molel 3 cm dolg koček u mravljišča. Čim je svečo prižgal, so priskočile mravlje in začelo opazovati pU-menček. kmalu so postale zelo razburjene in nekatere so ^e pognale v plamenček, pa so seveda takoj padle obžgane nazaj. Mravlje so postale še oolj nervozne. V plamenček niso več skakale, pac so pa štiri najmočnejše sedle previdno < sveči in študirale položaj. Končno so se postavile na zadnje nožice in začele ogenj gasiti. Proti plamenč-ku so brizgale svojo kislino, toda gašenje ni biio tako lahko. Prvim štirim "gasilcem" so sledili drugi štirje, čim so prvi omagali ali popadli obžgani na mravljišče. Ko so mravlje spoznale, da se ogenj ne da pogasiti s tal. so nanesle k sveči toliko svojega gradbenega materi-jala, da so napravile 2 cm vsok hribček. Zlezle so nanj in nadaljevale svoje delo. Okrog sveče je bilo že do 200 mravelj, pripravljenih položiti življenje, cia obvarujejo mravljišče požara. Plamenček je že lizal obrambni nasip, toda ta nevarnost je bila takoj odstranjena. Končno se je mravljam posrečilo ugasniti tudi svečo. Gašenje je trajalo skoro pet minut. Toda s tem delo še ni bilo končano. Mravlje so brizgale kislino tudi na stenj, da bi se ponovno ne vnel. Čez pol ure je hotel naravoslovec prižgati svečo, pa je ni mogel. ker je bil stenj s kislino tako prepojen, da se ni vnel. Moral ga je odrezati in potegniti suhega i^ sveče, da jo jc lahko prižgal. Čim je pa plamenček znova zaplapola. so prihtele mravlje od vseh strani in v 30 sekundah je bila sveča u-gasnjena. Vsakovrstne k. JIGE U POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 99 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN NEW YORK, SATURDAY, JUNE 21, 1930 POGREŠANI DOKUMENT ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. 21 (Nadaljevanje.) Oči Lene so zmagoslavno zaiskrlle. Zelo žalostno je z,-» vas, da ni bil napravljen testament. Dosti ste si zaman prizadevala, —- je reklt porogljivo. Stari Henrik, ki je prinesel vino, je čul te zadnje besede. Alenka je prebledela od ogorčenja, a rekla mimo: — Natj ne boste zahtevali nikakega odgovora od mene. Lena Je porogljivo skomignila z rameni: * — Vi ste .^e najbrž uračunala. gospodična moja. Kar veste, da ni stric Rok pustil nikake oporoke, morate tudi vedeti, da sva midva njegova edina dediča m vi mi lahko povsem mirno izročite ključe. Rajše Jih vzamem jaz v zelo varno spremstva. Henrik Je postavil vino na mizo in njegova roka se je tresla, ko je nalival obe časi in par kapljic je padlo na mizo. Kurt pa mu je surovo odtegnil steklenico. — Za nobeno stvar niste vec. niti za nalivanje čase vina! Henrik je stal, tresoč se pred njun ter zrl v Alenka, kot proiseč pomoči. Ta Je pogledala Kurat z velikimi očmi ter se nato zopet obrnila proti Leni: Kljub temu pa vam ne morem izročiti ključev, ker ni še ugotovljeno. da sta dediča mojega varuha. Henrik se je odstranil z zadovoljnim obrazom Lena in Kurt pa sta takoj skočila proti Alenki: Ka.i hočete reci s tem? — Kako pridete do te izjave? Alenka se Je uprla v naslonjalo stola. ka>ti nikdo je ni poeval. naj sede, - S tem hočem le reči da je ugoto.Ijeno. da nista e&na sorodnika strica Roka Brst in sestra sta štrlela drug na drugega, kot da govori i njima v nekem drugem jeziku. Neumno.it, to veva boljše kot pa vi! — je vzrohnel Kurt. Vera. da se je pojavil bližnji sorodnik strica Roka. Brat in sestra sta se vzravnala. — Kaj naj pomeni to? — Gotovo se šalite. Alenka pa je zmajala z glavo, a predno je mogla odgovoriti, je rekel Kurt razburjeno: Moram vas nujno prositi, da bi poštah bolj jasni. Vase obnašanje je zelo zagonetno. — Ne morem biti bolj jasna kot sem. — No. o kakih .^crodnikih govorite? Alenka je globoko vzdihnila m njene oči so blestele — Govorim o vnuku Roka Berndta. Nekaj časa je vladala veliata tišina v velikem prostoru. Brat in sestra sta zrla brez razumevanja na Alenko. Konečno pa se je Kurt zasmejal hripavo: Očividno ste razpolozoni za predpustne burke! Kako naj pride najin *tari »trie do vnuka Njegova edina hčerka je umrla kot deklica. Alenka pa je odločno zmajala z glavo. - Ne, umr a je kot žena Klausa Herfurta. s katerim se je poročila na tajnem v Angliji, brez vednosti očeta. Iz tega zakona je izšel sin. O-rt Hcrfurt. ki je bil danes tukaj Prišel je žakbog prepozno, da najde svojega starega očeta se živega. Zopet se je Kurt hripavo zasmejal. — To je navadna sleparija! Vpruorjena jasno z vašo pomočj?! — je nahrulila Lena Alenko Dr. Herman Schlesinger: POGLAVJE O KAVI "Za božjo volj j!" slišim v duhu bjsti. Seveda imamo korist od te-vzklikati nevidne glasove, "zdaj ga le toliko časa. dokler se drži-hočejo medicinci že zopet zabrani- mo zmernosti; večje kvantitete u-ti prijetno nasladilo, in to v času, tegnejo prej škodovati kakor koristiti. Alenka pa —— Treba j Jaz sem e skomignila z rameni. v resnici vaše fantazije, da mi morete zaupati kaj ta-'ega jaz .•t«*m vama povedala, za kar sem bila opjlnomočena Gospod Herfurt bo prišel, ce ne preje, k pogrebu strica Berndta ter najbrž stopil v zvezo z vami Jaa vam hočem le povedati, da je gospod Gert Herfurt vrr.snu i vnuk Roka To bo te videli na njegovi skenosti z vašim sta- Pan, če nima nikakih nadaljnih dokazov! Shčnost je mogoče slučajna in lahko »o >o ukorista za sleparijo. Ce se je zgodilo to z vašo pomt»čjo ali brez nje. b> mogoče določiti pozneje. Temu gospodu bo treba gledati na prste Za .*vo]e trditve mora doprinesti sodnijske odobrene dokaze. Ali vam jih je mogoče pokazal? — Ne. No, stvar izgleda zelo pravljična Ce bi bil ta gospod Gert Her-i ur t v resnici vnuk nu.-ega strica, bi se gotovo še preje pojavil. Alenka se je vzravnala — Rekla sem vam. kar sem smatrala za svojo dolžnost Na vsak način pa vztrajam pri tem. da izročim dediču ključe in gospodarske knjige le postavno ugot vljenemu dediču Dokler ne bo to ugotovljeno, jih bt-m pridržala jas ali pa izročala sodišču, če bi jih zahtevalo od mene. To vam je posebno prvjetno. da bo»te lahko »pravih svoj plen na varno. Alenka Je st 'pila tik pred Leno Cl«rvek vedno sklepa po sebi, gospodična Bern d t Sploh pa bi vam nikdar ne teleU, da bi prišli v položaj, da bi morah lužati take žalitve oaravnoat v obraz Te žalitve poidejo na vas samo. Lena je skotila kvišku. Puatite te lit im e za.se ter nama dajte mir. Vas ne potrebujeva ter Seliva biti poklicana, kadar bo ^enrirano kotilo, — je rekla, odločno Alenka se Je priklonila ter odšla. De*et« poglavje. Ko sta bila brat in sestra sama. sta si zrla v obraz precej časa, molčeča od prevelikega razburjenja. Konečno pa Je prišlo preko ustnic Lene: — Kaj mislil o tej stori jI, Kurt? Ta Je stisnil aobe kot v kiču ter rekel:* Tega gospoda Herfurta »e morava bati, •— kajti t., bo boj do zadnjega vsdiha Ne pustim se spraviti ob dedšč:no, ki spada meni! Tuiil jas ne. Kurt An smatraš za mogoče, da se je Marija Berndt poročila v Angliji? Skomignil je s rameni ter zrl mrko predse. Nat? je grdo zbklel ter ispil na dušek ča%» težkega vina. Na vsak način je padla v veselje brata in sestre grenki kaplja gor-Jupa ter ruwd>al ju velik strah. Kljub temu pa ata nastopila še istega dneva kot pravomočna dediča. Lena Je naročila sijajno žalno oblek? na račun starega strica m njen bra* »e je posluževal avtomobila, kot da je njegov ter zahteval najboljša vina in de Lik* teše. ki jih je bilo mogoče dobiti. I TeSkega burgundca, katerega je Rok pil iz majhnih čaiic kot medicino. je zlival Kurt vase po litrih. Tudi sekta je zahteval in prinesti mu ga je moral Henrik, katerega je vedno naga n j al. ko izgineva prijetnost za prijetnostjo! Najprej so se pojavih sovražniki alkohola, potem je prišel na vrsto t.bak, sledil je odpor proti ostrim začimbam in soli, zdaj pa je vrsta na naši poslednji kulinarični strasti, na kavi!" No, le mirno kri! Najprej hočemo govoriti o vprašanju pitja kave in njegovih posledicah za organizem. .jOdkar so prinesli Turki v Evropo kavo iz Abesinije in Arabije. s? razpravlja o škodljivih posledicah rjavega soka in navzlic številnim nasprotnikom je število strastnih pivcev kave do danes stalno naraščalo. Tisti, ki so v Evropi prvi uvajali kavo, si gotovo niti v sanjah niso predstavljali, da bo temna čarobna pijača slavila zmago na pohodu skozi ves kulturni svet. Dovolj, če navedemo v potrdilo nekaj suhih in treznih podatkov: v predvojni Avstriji je odpadel na vsako glavo skoro pol-drug kilogram kave letno; dvakrat toliko kave so popili na Nemškem, na Holandskem celo petkrat toliko. Izredna priljubljenost kave je razumljiva posebna, če premotri-mo njena svoj siva. ki močno dvigajo delavnost našega živčnega sistema Tudi delazmožno&t živcev se z za uživanjem kave stopnjuje. Trudni možgani postanejo zopet dela voljni, misli se vrstijo živahne-je, pojavljajo se nove asociacije. Tjda tudi vpliv na telesno utrujenost je očiten. Zauživanje kave dviga sile izčrpaneg? mišičevja in podžiga organizem k novemu delu. Mnogi primerjajo učinek kave z bičem. Ta primera pa drži le deloma. zakaj po stimulaciji ne sledi nagel popust telesnih in duševnih aiL Nedvomno je. da zmerno zauživanje kave usposoblja mnoge duševne delavce za izvedbo dei. ki bi jim sicer ne bili docela dorasli. Njih živci potrebujejo stimulacijskega sredstva, da ne popustijo. Ampak, kjer je mnogo svetlobe, je tudi mnogo sence. Ker mnoga narkotična sredstva pomagajo do istega u-cinka, je treba odgovoriti na važno vprašanje, če sledijo po dolgem zauživanju kave v močnih dozah isti škodljivi učinki kak:r po uporabi narkotičnih snovi. Razi>kovanje o učinkovitih principih kave je pokazalo, da so v kavi dve, odnosno tri snovi, katerih vpliv izziva svojevrstne pojave v kavi. Prva snov. katere pomen je v obče znan, je kofein, ki je v precejšnji količini v vseh vrstah kave. Povprečna množina kofeina, ki ga najdemo v zrnih preden jin spra-' žimo, znaša 1' , odstotka. V skodelici kave, ki smo jo skuhali iz 20 gramov zmletega zrnja, imamo 0.25 gramov kofeina, prav močno dozo, če nam je znano, da povprečna doza tega sredstva v zdravniški porabi v bistvu ni večja. Ostali dve snovi so eterična olja in pri praže-nju zm nastajajoče substance, katerih pomen za poživljajoči in osvežujoči učinek nasladi ta mnogi kli- ! Nasprotno pa ne učinkujeta kava in kofein enako na želodec in črevo. Skodelica kave poveča produkcijo kislin v želodcu ne da bi oškodovala prebavni princip, < pepsin) in pospešuje prebavljanje. Skušnja v kulinaričnih stvareh je ljudi naučila, da prinese skrbna do-mačica na koncu obilnč" pojedine na mizo skodelico kave ki pomnoži občutek prijetnosti, ki se poloti dobro založenega in dobro delujočega želodca. V nasprotju s kavo nima kofein nobenega omembe vrednega vpliva na delovanje želodca, tako da v tem oziru dosežemo isti učinek tudi s kavo. popolnoma presto kofeina. Sl:čno je nasprotje rbeh snovi glede črevesa. Kava pri mnogih ljudeh pospešuje odtok črevesnih gioanj. Včasi naravnost sili k izpraznenju. Kofein nima pri tem nobene zasluge. Da kava sili na vodo. je splošno znano. Že kmalu potem, ko smo pili k.ivo. m;ramo izprazniti mehur. Eksperimentalne preiskave so dognale, da nastane ta položaj zaradi draženja ledvic. Lastnosti, ki prijetno dražijo živčni sistem, so preskrbele kavi dominantno pozicijo v življenju. Skodelica temnega soka prežene trudn:st in spanec. Razdraženost je pri tem čisto prijetna, često dvigne delazmožnost že utrujenih možganov, in sicer v jako pomembni meri, ter omogoča joojav novih miselnih zvez. Razburijivost. ki jo po\zroia kofein, pa čestD ni tako prijetna in se pojavlja mnogokrat z občutkom živahne nemirnosti. Baš ta inkongruenca v učinku na živčni sistem stavlja vprašanje, ali je cd- mnogih tako blagodejno občuteni vpliv oave p sledica kofeina sametra. ali pa morda vpliv drugih snovi, ki jih vsebuje kava. POZOR, ROJAKI Is naslova na Usta, katerega prejemate, Je razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. Kako se pota je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da jc poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamorenis i dati najboljša pojasnila in pripo-j ročamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorrjo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si mora o dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku ff. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj sc jim pošlje na Bargc Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 843 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKŠER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK LARGEST ILOTBtl DAILY la U. t L Kretanje Parnikov ,— Shipping New« — CALIFORNIA Fontana, A, Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cullg, John Germ Frank Janesh, A. Baftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurcra, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar. Cicero, J. Fabian. Jollet, A. Anzelc, Mary BamMch, niki po moji sodbi pravično višje J. Zaletel, Joseph HrovaL cenijo kakor farmakologi, ki menijo, da obstoji učinek kave na telo i bistveno v kofeinu. Zato se nam je j v prvi vrsti bavit: z delovanjem te I sno.i na zdrav organizem. Kofein je zelo zanimiva snov, ki ji je d>y Waukegan. Krank PetkorSek Vd deljena v medicini zelo važna vloga in katere svojstva so natančno La Salle, J. Spellch. Mascoutah. Frank Augustin North Chicago Anton Kobai Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Korvath. (Dalj« prihodnji*.) preštudirana. Napadalne točke kofeina so različne. Iz tega si lahko razlagamo, zakaj lahko spremeni funkcije raznih organov. "Močno razburljiv u-činek je na prvem mestu in sloviti farmakolog Hans Hotrst-Meyer ga primerrja z učinkom strihnina pri poskusih z živalmi. Bistveni vpliv kofeina na srce in žilje obstoji v razburjenju takozvanih vazomotornih središč. V možganih in v hrbtnem mozjyu so namreč skupine živčnih ceslic, ki vladajo žilje srčne mišice. Osrednje regulacijske naprave nadzorujejo krvotok zelo točno. Živčne celice lahko pospešijo ali zadržujejo utripanje srca in s tem vplivajo tudi na krvni pritisk. Pospešeno delovanje srca. srčno bitje, neprijetna obučtja pri srcu po zauživanju kave, gredo na račun kofeina. Poleg ter za zdravega človeka nesimpatičnih svoj-stev pa ima tudi dobro lastnost. V malih količinah zaužita kava pospešuje delovanje srca. To je o ka>vi tako splošno znano, da si ljudje pomagajo s Jož3 Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močni*. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Černe. , Kitzmiller, Ft. Vodoplvsc MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholmc, Frank Gouie. Frank Pucel]. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekala. Eveleth, Louis Goals. Gilbert. Louis Vessel Hlbblng, John Pori« Virginia, Fzarik HrvaUch. Sheboygan, Johr Zoiman. West Allls, Frank Skok. MISSOURI Bt. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA pozirkom kave pri vseh pojavih sla-1 Omaha, P. .'"ž-____Is®! . f» NEW YORK Gowanda, Karl Btemlsha. Little Falls. Frank Masls. OHIO Barberton. Jonn Balant, Joe Hitl. Cleveland, Anton Bobek, Ch&s. Karlinger, Anton Simcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kumfte Nlles. Frank KogovJek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavee. Claridge, A. Yerina Con em a ugh, J. Brezo vec, V. Ro-vanAek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Pr?vlč, Louis jufin-člč, A. SkerlJ. FarreU. Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Greensburg, Frank Norak. Homer City *n okolico, Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paoabek. Johnstown. John Polanc. Martin Koroshets. Krayn, Ant. TauieiJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demahar. Meadow Lands. J. Kopriviek. Midway John 2ust. Moon Pun, Fr. Podmlliek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arb In U. Jakoblch. J Pogačar. Presto F. B. Dem&har. Reading J. Pezdirc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. BkerlJ. Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J PeterneL UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik ' Jos. Koren. Racine in okollcc, frank Jelene. | WYOMING Rock Springs, Loals Gaucher, i DlamondTlUe, F, Lambert 22 Junija: Berer.^arla. Cherbourg 23. JuntJa: C'»Iumt>j», Cherbourg, Hrtrncn 25 Junija: 11»- «-rt Eiailln. <'ticrtK.urjr. Hamburg Republic. Cherbourg, Rremec 26 junija: im-clfn, Cherbourg. I'.remrn 27. Junija: lir«-ui»t ter^ 2* junija" ^taur^tinl!«. <"hprl>iMirg ki mir Mer I^rviathMTi. < "hert"- w Vo; k, Chert* ir^. Hnni: iirg 3 julija: Kranre. Havre Siiturnia. Trst Homer , Ch.rb<.,:rg I'ennlaiHi. Ci>»-rlK»urg Antweriwr. 4. julija: K.sropa Cherbourg, Bremen \''>'»-iitJam, lu.ul' ■grn- ^ r. It- ■ T - t- rila m 5. julija: Minn. w;.iitania. Ch« rl«>urg 9- julija: l'r. .iiljvi.t Harding, ci.t r! .ui K. r.r.' ris« n <»lympi<*. rl«>'ir*r Deuts. h!.iii,l. Cherbourg ItamburK 10. Julija: StuttKa t. Cherlu^urg, Bremen 11. Ju iJa: l e .ie Kranc«. !la\r»- — tZl.KT I .ai>!.cr;land. fherlxturg. M»nt)>urg New A nister ilum. Iktul^gne Hui M- r, Kotu niaiu 15. julija: Colutnb'.is, Cherbourg. Bremen 16. j u M j a: Bereiis iria. Ch» rl>otirg lir-m« n, »'|i>-rbourg. Hrernci: I.''Y ja t ha ri, i 'I., r i-, .ur g 1' . k rit K..O Cherbourg Bi < rni n M a jest ii . < -herbourg H tiriburg. i.'h.-rbourg. '' imbuij; 17. Julija: Berlin. B.^ulogiie S-'ur Mer. B.r. -m°ri 18. julija : I'a ris, ll.ivro MVsternland, Ctierl.'jur^, Antwcr-JM II Sti.t endam. B"tterdam, BoijIogtH sut* .M< r 19. Julija: Minnetonka. Cherl»»urg <."'its' Biant ainaiio, Naj»o'f. Ceno v a 23. julija: Maij: etari.a <"lier»M»urg Kuropa, Cherbourg, Brtrft'-n d>- Vt an- e. Ha\ re VulcanTr-t Bre,r.. n, Che rbourg, Bremen • - \ mule. I"! • rl -ar* iVnnUtid. Cherbourg. Antwerj»en V>»lendaif., >.i«ub'grif Sur Mer, K t-terdam 2 avgusta: I>'\iathan. <"r„ . ,,rg M niitu d: ka, Cherbourg 5. avgusta: 1 .»-rengai ia, Chei l«.rg 6 avgi.sta: I 'resilient Harding, Cherbourg. Bremer; i'ejt ..hland, Cherbourg. Hamburg 7. avgusta: Clierbourg, Bremen S. avrj;jstj; Mati' . <*h» rl*ourg B.•plain). Cherbourg. \n'»erj»en New \rri-r. rdam. Baui«Si>e sur M.r. I i dam 9. avgusta: President ftoo«ev«K. •"herberg. Br»-in1 n Milu lUkee, Ct .rb-.11TK Hunburg Conte Grande, Napo|t, Grruva 13 avgusta: Mauretanla. fherbtmrg Kuropa, CherNiurg. Bremen Hamburg Ch. Ij-uis Hamburg 14. avgusta: Stuttear*. Cherbourg. Bremen 15. avgusta: I';iris. Havre Saturnta. Tr«t H-.iner ie. Ch. r b irr Westt-rnla nd, Cherbourg. Aritw^r-I>en ci.-v. : .nd, Cherbourg. Hmnbuig Statendam, 1'- Jlogne Sur Mer. Botterdam 16. avgusta: Aqultx 'i'. 1 *h» rl>. ■ irsj M inn. tor ) ... Cliet t.m.i* 19 avgusta: 1,,'Viathan. v'herl rg. H'*m»n 20. .ivqujtj) : Krarne. Havre Bremen. Cherbourg Bremen <;• e Washington. Cherbomg. Bremen Albert Batlin. Cherbourg, Hamburg 21. avqtis'a: Ber'in. Boulogne Sur Mer. Bremen 22 avgusta: :c. cherburrg Hotter«! in. Boulogne S ir Mer. terdam Augustus, NapoM. tIet»o\ a 23. avqustn' Mi'inekalda. Btiu'ogne Sur Mer 25. avgusta: Relian« e. Cherbourg, Hamburg 27. avgusta: 1!.. d" Kram e. 1!«\ re Bere:ig:iria, Cherlrourg C-durnhu*-- Ctiert«»urg, Bretnen Amerb-a. Cln-H^mrg. Brenrien New York. Cherbourg. Hamburg 23. avgusta: Dresden, Cherbourg. Bremen 29. awguata: K j ropa, CheriKiurg, Bremen M tj- -tic, Ctiertx.urg I'. nnland. Cherbourg. A nt werperi Volendatn. B-..i.-'gne Sur M• i. B v» 6 DNI PREKO OCEANA r>tajkraj«« In najbolj ugotfna pot sa DotnvenJe na ogrtmnih strnlklh: lie tie France 23. jun.; 11. julija (6 P. M.) (7 P. M i j r.MUS 30. junija; 18. julija (7 P. M.) <7 P. M ) I FRANCE 3. julija; 25. julija <7 P. M.I (7 P. M - j NaJkrajle pot po tfaieantcl. Vsak«. J« t pcaebnl kabini a ttcml a-darnl ml udobnosti _ Ptja^a In almvna franooaka kubtnja laredno nlake eane V^raJaJta kateregakoli pootiakfanaga sftiu all FRENCH UNE IS ITATf 4TREIT NkW YORK. N. V. H0LtANDflAMERIC4.LlNE Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA I'ltlULItUENA PAltNIKA TE IrBTŽBK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur M»r Potovanje s parnikl Holland-Atnerlra Line pomenja udobnost, domače raz-t*>IoienJe. neprekosljivo kuhinjo In jwi-strežbo. Tedensko odplutja. — Za y>-drobnosti vpraSajte avojega lokalnega agenta ah — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CIT V in EE - Ekspresna Služba v EVROPO preko Hamburga na naših modernih pamikih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Dirketna železniška zveza z Jugoslavijo. Redna odplutja tudi na naiih znanih kabinskih parnlkih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 39 Broadway JScw york