HUbnovljena izdaja - Leto XV. - štev. 38 (638) - Tret -1. novembra 1963 30 lir Snedli. In «bti. post. - Gruppo I V* '■ A. 1 I . r glasilo KPI za slovensko narodno manjšim 1 WmmtmmmKU loe o rasističnih razgrajanjih v Trstu Kje je doslednost? Predsednik pokrajinskega sveta ni hotel obsoditi fašistov Vsa demokratična javnost je obsodila razgrajanje od fašističnih priganjačev naščuvanih po-lalinov, ki so prejšnji teden na najbolj surov način žalili Slo-ence. Tudi tržaški občinski 'Vet je obsodil rasistične izbruhe. Pokrajinski svet pa ni obudil teh izbruhov. Na tozadevni Predlog, ki ga je v imenu komunističnih svetovavcev pred-ožil tov. Gombač je predsednik g) Pokrajinskega sveta, demokristjan Delise odgovoril : «Nismo še tako stari, da se Oe bi spominjali svoje mladosti 'n vsi vemo, da je za mladino Plačilna velikodušnost. Mladina je prežeta z ideali ter pri-11 Or-avljena se žrtvovati za patrioti Včne ideale. Tokrat so mladinci ih I, 'f ^Pno manifestirali ne le proti ,'°Vencem, temveč tudi proti ^fščanski demokraciji. Zaskr-V oljeni so zaradi politične izbire krščanske demokracije in nje-i' Dih zaveznikov. Boje se, da bi ; [a izbira negativno vplivala na obrambo nacionalnih vrednot. Zaradi tega jih ni mogoče obuditi. Kvečjemu bi lahko dali Zagotovilo, da politična gibanja, Iki so se vselej borila proti tu-a|im silam, tako proti nacistični o-Nemčiji, kot proti Titovi Jugoslaviji in proti indipendenti-?mu, ne bodo nikoli izdala na-i1- -ionalnih vrednot. IH Mladince bi lahko obsoiali, r bi zavestno nasedli strankar-I' skim in političnim špekulacija iam in to v taki meri, da bi ne Žalili samo svetih patriotskih čustev. marveč tudi svojo mladost. $e boli pa bi morali obdati tiste, ki bi hoteli izkori-s ti ti velikodušnost mladine za svoie posebne interese ali za slabo tolmačenje patriotizma, m*kaj nacionalne ideale je treba braniti v svobodi in pravičnosti, ki sta podlaga naše t.j. rimske 'P krščanske civilizaciie». Na besede predsednika pokrajinskega sveta je odgovoril Svetovavec Gombač poudarjajoč, da vedenje študentov, ki se «ponašajo» z metanjem gni-«ea sadja, z nedostojnimi vzkliki in z mržnio proti drugemu ^elu prebivavstva, to je z raci- stičnimi in fašističnimi metodami — in vse to pod vplivom sovraštva, ki ga širijo tisti, ki so sami tako nastrojeni — ni mogoče smatrati za izraz kulturne zrelosti in civilizacije italijanskega naroda. Početja skupin študentov se ne more smatrati za manifestacije v obrambo italijanstva, saj so bila ta početja navadni izbruhi najpodlejše rasistične mržnje, katero vnašajo v vrste mladine tisti, ki so bili že premagani in ki ne morejo nikoli več upati, da se bodo povzpeli na površje s tem, da podžigajo nekaj desetin mladincev. Potrebno je, da tudi pokrajinski svet ožigosa gnilobo tistih, ki vnašaio v vrste mladine strup in rasistično m rž jo. Jasno je. da so besede predsednika pokrajinskega sveta težile za tem, da bi opravičil od fašistov naščuvane pobalinske razgrajače. To je storil kliub temu, da so celo glasila politične stranke, kateri tudi on pripada, obsojala rasizem in «teroristične prejudicirance». Zato se spričo tega vprašujemo v či- gavem imenu je govoril dr. Deli se? To vprašanje se nam tem bolj vsiljuje tudi zato, ker je bila njegova iz j dva že vnaprej pripravljena in jo je prebral na seji pokrajinskega sveta. Nadalje se postavlja vprašanje : ali je bilo to njegovo osebno stališče ali stališče Odbora, kateremu načelu je ; stališče demokri-stjanske skupine ali stališče skupin, ki podpirajo pokrajinski odbor? Vsekakor pa izgleda, da je odgovor predsednika pokrajinskega sveta odraz stališča, ki ga je, kot poroča demokristjanski tisk, zavzel v tržaškem demo-kristjanskem vodstvu v zvezi s sestankom med KD-PSDI-PRI in PSI, sestankom, ki je privedel do odobritve pokrajinskega proračuna in ki je bil zavrnjen preteklega julija. To so resna vprašanja. In zanimivo je dejstvo, da so na izjave predsednika pokrajinskega sveta reagirali samo komunisti. Stranke, ki se proglašajo za sredinsko-levičar-ske niso ničesar pripomnile k i vsem temu, kljub dejstvu, da so pobalinska razgrajanja imela izrazito fašistični in rasistični značaj. Zal, tudi socialisti niso reagirali. oooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooòooooooooooooo Poziv vsem državam • • 1 WM na) se pridružijo sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov Skupina 17 držav, ki so sodelovale na ženevski razorožitveni konferenci, je predložila političnemu odboru OZN resolucijo, ki poziva vse države, naj se pridružijo moskovskemu sporazumu o delni prepovedi jedrskih poskusov. Razen tega poziva resolucija raz-orožitveno konferenco, naj nadaljuje pogajanja, da pride do končne prekinitve vseh vrst jedrskih poskusov. Med razpravo o splošni in popolni razorožitvi je ameriški delegat izjavil, da se bo ameriška delegacija vrnila v Ženevo, da išče kolikor mogoče širok skupni imenova- lec s Sovjetsko zvezo pri pripravi pogodbe o splošni in popolni razorožitvi. * Sovjetski delegat Fedorenko pa je izjavil, da Sovjetska zveza želi obnovitev dela razorožitvene konference v Ženevi, razširitev s porazu ma in utrditev «moskovskega du ha». Kritiziral je načrt o večstranski jedrski sili NATO ter pomoč, ki jo Francija daje Zahodni Nemčiji Predlagal je nenapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta, določitev brezatomskih področij, zmanjšanje vojaških proračunov in števila okupacijskih čet v Evropi. Od 1. do 7. novembra : teden včlanjevanja v Komunistično partijo in obnavljanja članskih izkaznic za 1964. Vpišite se v KPI! ___________________________ Dokument Centralnega komiteja KPI za natolie napredovali e In za onainosl mednarodnega CENTRALNI KOMITE KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE je dne 24. oktobra objavil važen dokument o stališčih KPI do borbe za mir, novih poti v socializem in njegove graditve ter do enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. Dokument je razdeljen v štiri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na vprašanje borbe za mir in za režim miroljubne koeksistence, drugo na nove poti napredovanja v socializem, tretje na vprašanja graditve socializma in četrto na vprašanja enotnosti mednarodnega komunističnega gibanja. V uvodu tega dokumenta je rečeno, da je v vrstah mednarodnega komunističnega gibanja že več let v teku zelo važna diskusija ter da se zlasti v zadnjih letih mnogo razpravlja o stališčih KP Kitajske, ki napada Komunistično partijo Sovjetske zveze in druge komunistične partije, kar postavlja v nevarnost enotnost mednarodnega komunističnega gibanja. Komunistično, delavsko in osvobodilno gibanje je zajelo velik del sveta. Danes obstaja svetovni socialistični sistem v tretini sveta in komunistično gibanje obstaja na vseh zemskih celinah. Kolonializem propada. V Afriki, Aziji in Latinski Ameriki se širi narodno osvobodilno gibanje, ki ustvarja nove neodvisne države. Te države imajo važno vlogo v obrambi miru in v borbi proti imperializmu. Za komunistično gibanje je nastala povsem nova doba, nastal je nov položaj, z novimi in velikimi odgovornostmi. Se vedno obstoječa nevarnost atomske katastrofe, kakor tudi številne spremembe v v svetu zahtevajo od komunističnega gibanja, da se loteva reševanja problemov na nov način. XX. kongres KP SZ je pomenil prvi korak v tej smeri. In prav to usmeritev kitajski komunisti danes napadajo. Nedvomno je, da ni lahko razumeti vseh razlogov, ki so dovedli kitajske tovariše, da so stopili na tako pot. Možno je, da je do tega, vsaj deloma, prišlo tudi zaradi težav, na katere zadevajo pri gradnji socializma, zaradi posledic napak, kakor tildi zaradi mednarodnega položaja, ki je potisnil v ozadje Kitajsko ljudsko republiko in ki po krivdi imperializma še ni deležna tistih pravic ki ji pripadajo. KPI ni pozabila in ne bo nikoli pozabila velikih zaslug, ki jih ima kitajska revolucija pod vodstvom Kitajske komunistične partije. Toda odklanja sedanja stališča kitajskih tovarišev in linijo, ki jo ti predlagajo. KPI bo dala vse, kar je v njeni moči, zato da se v mednarodnem merilu ohranijo pridobitve pravične revolucionarne strategije. Borba za mir . in koeksistenco Moskovski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov je rešil človeštvo pred nevarnostjo atomskega okužen j a v ozračju in pod vodo, Sije miru in med- narodno delavsko in komunistično gibanje so se dolgo časa bojevale za dosego tega cilja. Zato ta sporazum gledajo kot svoj velik uspeh, ki je v korist vsega človeštva. Atomska nevarnost Atomska in jedrska oborožitev je danes dosegla že tako mero, da jé rii mogoče zagovarjati. Morebitna sprožitev jedrske vojne bi uničila ne le vojsku joče sile marveč velik del : človeštva. Zato smatramo za hudo napako vsako tendenco podcenjevanja te nevarnosti. Tudi tisti, kot n. pr. kitajski tovariši, ki bi hoteli zatrjevati, da je pretirana bojazen pred atomsko katastrofo, so prisiljeni priznati, da bi ta katastrofa lahko uničila več kot polovico živih bitij. Prav zato pa je absurdna trditev, da bi tisti, ki bi katastrofo preživeli v izredno kratkem času zgradili visoko stopnjo civilizacije ter socialistično družbo. Priznati te spremembe nikakor ne pomeni, kakor trdilo kitajski tovariši, prihajati do zaključka, da toka zgodovine ne odločajo več sile delavskih množic. Problem ni v tem, da se priznava ali nepriznava, da ie tehnika tista, ki odloča o človeku marveč v tem, da se prizna dejansko uničevalno moč novega Orožja. Katastrofalni značaj vojne Toda poznavanje katastro-falnega značaia vojne še ni dovoli za obrambo miru. Zato je stališče kitajskih tovarišev glede tega problema zgrešeno. Zgrešeno je namreč trditi, da hi strah pred jedrsko katastrofo lahko upognil množice in narode ter jih privedel k zase-gnaciji. Ohranitev miru zavzema univerzalno vrednost. V Moskovski izjavi iz leta I960 je oodčrtana alternativa: «Ali miroliubna koeksistenca ali uničevalna volna». S to izjavo je bil podčrtan čili miru in koeksistence kot neodložliiv za vse narode in države, tako za tiste, ki imaio atomsko oro-žie kakor tudi za one, ki tega orožia nimaio. Izločitev svetovne volne ie danes možna. Ta ie možna iz dveh bistvenih sprememb, do katerih ie n ri šlo v svetu. Po eni strani imnerializem ni več snnsoben. da vsiliuie svolo vol io tako kot v preteklosti, no drugi strani na ie odkritic in iznonolnitev iedrskega orožia novsem spremenila značaj ! Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO —1.-11-19631- Predsednik Tito v OZN Združeni narodi naj postanejo iniciator in nosivec uresničitve načel miroljubne koeksistence Predsednik SFRJ Tito je po končanem obisku v nekaterih državah Latinske Amerike in v ZDA ter po važnih razgovorih, ki jih je imel s tamkajšnjimi državnimi poglavarji m voditelji, prišel pretekli torek na sedež Združenih narodov v New York, kjer imel zelo važen govor. Iz tega govora pov-.mamo naslednje : V zadnjih letih je bilo v svetu več nevarnih kriz s kakršnimi se človeštvo še ni nikdar prej srečavalo, posebno ne glede na posledice, ki bi jih lahko imele te krize. Čeprav njihov razplet ni bil vedno najbolj zadovoljiv, ker je zapuščal sledove v mednarodnih odnosih, se je vendar posrečilo, posebno po zaslugi Združenih narodov kakor tudi po zaslugi realističnih pogledov nekaterih odgovornih državnikov izogniti se največji nevarnosti, da bi svet potegnili v splošno jedrsko katastrofo. “ V svetu vse bolj prevladuje zavest, da je vojna v današnjem času absurdna in da io je treba, kot tudi nolitiko s pozicij sile, za vedno izločiti iz mednarodnih odnosov. Na podlagi tega novega razvoja temelji zavest ljudi, kako velike so možnosti perspektiv vsega človeštva, če bi okrepili mir. Tisto, kar je najbolj nevarno v današnjem času in kar lahko ogrozi tudi nadaljnji razvoj miroljubnega sporazumevanja, je oboroževalno tekmovanje, ki se še vedno nadaljuje ob fantastično visokih stroških. To tekmovanje ne more biti metoda za zagotavljanje niti lastne niti snlošne varnosti, temveč je v resnici popolnoma neproduktiven in nevaren vidik proizvodnje, ki je v korist samo neznatnim skupinicam zainteresiranih krogov. Oboroževanje je veliko breme za vsako gospodarstvo, kaiti možnosti naraščanja zaposlenosti, večiega investiranja, povečanja potrošnje državljanov in zboljšanje življenske ravni so odvisni prav od tega, ali se bo oborožitev ustavila. Obstaja tudi teorija, da je moč orožja jamstvo za mir. Toda če ta teorija v skrajni liniji implicira vojno in razdejanje, potem je jasno, da temelji na nevzdržni podlagi. Kakšen smisel ima zastraševanje, če se zavedamo, da bi resnična uporaba orožja, s katero grozijo, kot bumerang zadela in uničifa tudi tistega, ki zastrašuje? Ves povojni razvoj, posebno pà obdobje hladne vojne, je pokazal, da, v meddržavnih odnosih sila, grožnja z vojno, pa tudi sama niso niogli trajno rešiti niti en sam mednarodni problem, temveč da so povsod, kjer koli so jih uporabljali, vedno ustvarjali nove še težavnejše probleme. Hladna vojna in oboroževanje sta otežkočila in često nevarno blokirala napredek dekolonizacije in splošne emancipacije posebno novih in malih dežel in prav tako negativno vplivala na razvoj pozitivnih sprememb v drugih predelih sveta. Jasno je, da z dokončno dekolonizacijo ni mogoče več odlašati. Ni mogoče s silo preprečevati posameznim narodom, da bi si ustvarili družbeno ureditev, kakršno si sami žele, če so trdno odločeni, da to store in če je to njihova Zgodovinska in družbena potreba. Poskusi, da bi to onemogočili ne morejo uspeti. Edina rešitev je v tem, da se prizna realnost našega obdobja, namreč obstoj različnih družbenih sistemov in potreba po odnosih med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi na načelnih miroljubne koeksistence. V nadaljevanju svojega govora je predsednik Tito govoril o še ne rešenih mednarodnih spornih vprašanjih, o vprašanjih meja in o na- ve mogoče mnogo bolj učinkovito in uspešneje reševati vsa ta vprašanja. O moskovskem sporazumu je dejal, da je kakor drugi pozitivni koraki, do katerih je prišlo v zadnjem času, vidna manifestacija odpravljanja dosedanje razdelitve sveta v "vojaške in politične grupacije. V zvezi z vprašanji neangažirano-sti pa je predsednik Tito med drugim jxmdaril : Vprašanje neangaži-rànosti se danes pojavlja v mnogo širšem smislu, kajti vse več držav in narodov sodeluje v aktivnem boju za mir. Polarizacja na sile miru in sile hladne vojne se skoraj v vseh državah vedno bolj razvija v korist sil miru. Zato se neangaž.ira-nost kvalitativno in kvantitativno spreminja v splošno gibanje za mir in iskanje miroljubnih in konstruktivnih poti k rešitvi raznih mednarodnih problemov. V nadaljevanju svoj ego govora je predsednik Tito poudaril, da se nahajamo na zgodovinski prelomnici, da je atomska bomba povzročila temeljite spremembe v mednarodnih odnosih in v pogledih na reševanje problemov sodobnega sveta. Se vedno je slišati glasove, češ, da ni res, da hladna vojna ne ustreza. Toda to so glasovi tistih, ki jim hladna vojna v resnici ustreza in tistih, ki menijo, da je sila nad vsem. Toda človeštvo je napredovalo, ker so pogledi množic in posameznikov u-smerjeni naprej. Tudi zato se nam vsiljuje potreba, da pogumno iščemo nove poti k razvoju mednarodnih odnosov tudi na gospodarskem, kulturnem, in znanstvenem področju. Na koncu svojega govora je predsednik Tito predlagal, naj bi Združeni narodi postali iniciator in nosilec uresničitve načel miroljubne koeksistence ter izrazil željo naj bi ta najvišja mednarodna organizacija v večji meri delovala za zbliževanje med narodi. S tem bi, tako je poudaril, še bolj prišli do izraza ideali in cilji današnjega obdobja : mir, obsodba uporabe sile, neumešavanje v notranje zadeve držav, pravica do samoodločbe narodov in samostojne razvojne poti ter hiter gospodarski razvoj nerazvitih dežel in dežel v razvoju. Španski intelektualci obtožujejo «V zvezi z določenimi dejstvi, ki nas močno zaskrbljujejo, želimo vašo ekscelenco ponovno opozoriti, da je po pričevanjih dopisnikov, ki se obračajo na nas, ob zadnjih stavkah v Asturiji prišlo do naslednjih zločinov; 1. Rudar Rafaele Gonzales, star 36 let, je umrl 3. septembra za posledicami mučenj na policijski postaji v Sama de Langreo. Odgovornost za ta, kakor tudi za druge zločine, ki vam jih bomo obrazložili, pripisujemo kapetanu Civilne garde Fernandu Čaru iz Mel-lile in kaplarju Perezu, ki je bil povišan v narednika. Pripovedujejo, da se kapetan za zasliševanja preobrati v športni kroj. 2. Istega dne je bil na isti policijski postaji ob štirih popoldne kastriran rudar Silino Zapico, ki so ga morali prepeljati v bolnišnico. Njegovi ženi so do kože porezali lase. 3. Rudarju Vincentu Baragama iz okraja Lada so zažgali mòdo. 4. Rudarja Alfonza Larea, ki je bil upokojen zaradi siliko-ze, je vpričo žene mučil kaplar ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooo Škandal ii zatoki namilili Tajna policija prisluškuje privatnim telefonskim razgovorom in jih posnema na magnetofonski trak rodnih manjšina^. Poudaril je, da je v ozračju mednarodne pdmirit- Adolf Kuhn, bravec «Spiegla» iz Hamburga (Aubriicke) je doživel čudež tehnike, kar se sodobnemu človeku le redko pripeti : Namesto da bi v slušalki svojega telefonskega aparata zaslišal glas urednika zelo razkričanega zahod-nonemškega časopisa, kakor je pričakoval, se je v slušalki jasno in nespremenjeno oglasilo besedilo telefonskega pogovora, ki ga je bil on, bravec «Spiegla» in sicer dober državljan zahodnonemške zvezne republike, dan poprej imel z nekim še dosti manj političnim poslovnim prijateljem. Toda v deželi gospodarskega čudeža se dogaja še več čudežev : Glavna urednica revije «Zeit» grofica von Dohnhoff, ki je kljub svojemu nekoliko po plesnobi zaudarjajočemu imenu ena najdrznejših dam med Renom in Elbo, je dvignila slušalko svojega telefonskega aparata, zavrtela zaželeno številko, nato pa je namesto običajnega «halo» zaslišala le pokašljevanje, kateremu je, začuda, sledila izredno nevljudna kletvica. V svoji radovednosti, komu je veljala taka neponovljiva beseda, je grofica ugotovila, da po vsej verjetnosti nekdo vpada v njeno telefonsko linijo. Po dolgem premišljevanju o tako čudnem dialogu v njenem telefonskem aparatu je grofica Dohnhoff, .ki je finančno povezana s krščansko demokratskim renegatom dr. Gcr-tom Buceriusom (izdajateljem revije «Štern»), prišla do jasnega zaključka, da si nekdo že neznano koliko časa močno prizadeva prisluškovati, kaj uredništvo tednika «Zeit» sporoča svojemu telefonskemu sobesedniku. čeprav so bili grofici taki posegi v njeno intimno življenje in v zajamčene ustavne pravice slehernega zahodnonemškega državljana tuji («Pisemska in telefonska tajnost sta zajamčeni»), se je odločila, da bo o zadevi spregovorila v javnosti. Doživela pa je še druga presenečenja : Komaj so bravei revije «Zeit» dobili sveže tiskane izvode v roke, so začela iz vseh kotov zahodnonemške republike deževati na uredništvo revije pisma, v katerih so brav-ci jroročali o prav tako presenetljivih pojavih. Enega izmed njih je nekdo tretji med telefonskim pogovorom nahru- lil, ali ne bi izvolil razločneje govoriti. Na vljudno prošnjo, naj se skrivnostni prisluškovavec predstavi, je S tem izzval še večjo nejevoljo neznanega telefonskega sobesednika, ki ga je odpravil z naslednjimi besedami, hkrati pa prekinil pogovor : «Kdo sem, vas prav nič ne briga ! » Nekateri drugi so v slušalkah svojih telefonskih aparatov zaznali samo skrivnostne šume. Drugi pa so ob svojih obiskih v raznih uradih s presenečenjem odkrili, da so bili tam že natanko poučeni o vsem, kar je bilo dotlej zaupano le telefonskemu aparatu. V zahodni Nemčiji sistematično prisluškujejo telefonskim pogorom ! Zvezni notranji minister Hocherl, ki je bil v tej zadevi dejansko zelo (Nadaljevanje nei 4. strani) «Malo bolj visoko!» je dejal Adenauer Globkeju in mu kazal na direktno telefonsko zveze med moskovskim Kremljem In wahlnglonsko Belo hišo. Grozodejska početja fašistične policije - Mučenje astur-skih rudarjev - Družine stavkajočih mečejo na cesto Perez. Ker se je žena vrgla nanj, da bi preprečila mučenje, jo je Perez udaril in ostrigel, moža pa nezavestnega vrgel na cesto. Tu ga je pobral eden od o/.s njegovih tovarišev in poklical zdravnika, ki je dejal, da je rudarja Alfonza našel v takem položaju, da ni vedel, kje bi \ začel, toliko ran je imel po telesu. 5. Rudar Alfonzo Zapico i/ Lade je bil tako mučen, da je imel zlomljeno ličnico, usta pa ( s S, < S, lei os, Pred nedavnim je bil objavljen intervju španske komunistične voditeljice Dolores Ibaruri. Ta intervju je obravnaval sedanji položaj v Španiji, (ponatisnjen je bil tudi v našem listu. Op. u-redn.) Nekoliko kasneje je ista voditeljica poslala španskim Intelektualcem poziv, v katerem jih je opozorila na trpljenje asturskih rudarjev ter jih pozvala, naj stavkajoče delavce vsaj moralno pod-pro. Kmalu zatem pa je bila objavljena vsebina pisma, ki sta ga 102 španska Intelektualca naslovila na španskega ministra za Informacije. (Iz tega pisma povzemamo danes nekaj pretresljivih odlomkov). Med podpisniki tega pisma je bilo osem univerzitetnih profesorjev, med njimi tudi bivši rektor madridske univerze Entrango, bivši dekan fakultete za politične vede Al-varez, številni pesniki, pisatelji, novinarji, dramaturgi, filozofi in slikarji. Že par dni po objavi tega pisma je fašistična policija aretirala pet intelektualcev ter jih obtožila sodelovanja v ilegalnih organizacijah. Medtem pa iz A-sturje prihajajo vesti, da so deladajavci še bolj povečali nasilje nad rudarji. Prišli so že tako daleč, da se maščujejo nad stavkajočimi rudarji s tem, da jih mečejo iz stanovanj. Kakor poročajo je sedaj v zaporu 500 asturkih rudarjev. so bila ena sama rana. Prepeljati so ga morali v bolnišnico-6. Rudar Jeronimo Fernan- ff' des Terente, rudar Jezus Ra-L^ mo Tevera in deset drugih rudarjev je sedaj v zaporu Cara-banchel v Madridu. Sem so jib prepeljali po prehodnem mi1' čenju v drugih zaporih. 7. Everarda Castra, očer dveh otrok, so morali prepelji ti v umobolnico, ker se mu jc zaradi mučenj omračil um. A' retirali pa so ga zato, ker )e na zid zapisal «Narod se by j maščeval». 8. Costantina Perez Martin^-in Anita Brana sta bili muč*-; ni in obema so tudi postrigli vse lase. Constantinin mož pjj je v zaporu že od prejšnji*’ stavk. 9. Juana Alberdija in nek1-’' ga drugega rudarja so hote*1 na policijski postaji prisilil’1 da bi se medsebojno pretep3' la. Ker nista hotela, so ju bri1' talno pretepali. Kapetan Car°| ki iu je nato obiskal, jima F dejal : « Kakšna neotesanca, (Nadaljevanje na 4. strani) •Tl 'ki -11-1963 DELO • 3 tvoritev nove sezone Odlični „Othello“ Slovenskega gledališča Slovensko gledališče v Trstu otvorilo svojo novo sezono Shakespearovo tragedijo «O-lello». S tem delom je želelo osto j no počastiti 400-letnico 11»jstva velikega Angleža eliza- Režiser BRANKO GOMBAČ ^tinske dobe, Shakespeara. « želja se je tudi izpolnila, saj 5 silno zahtevna igra zelo do-ro uspela, če pa upoštevamo e dejstvo, da je današnji an-ambel tržaškega Slovenskega ^edališča številčno omejen, potrti lahko mirne duše zapišejo, da je bila uprizoritev «O-hella» odlična. i K tako razveseljivemu uspe-P1* so nedvomno pripomogli 's* tgravci, eni več drugi manj, r>redvsem, seveda, izvajavci " a^nih vlog, podčrtati pa mo-\!Qfno dejstvo, da gre za to Poglavitna zasluga režiserju nartku Gombaču, ki je kot ze-P dober poznavavec Shakespearih del znal iz tržaških igrav-ev ustvariti odlične interprete ithtevne angleške tragedije. Jožko Lukeš je kot «Othel-)», pod veščim režiserjevim sdstvom razodel vse svoje izletniške. sposobnosti in, laka rečemo, dosegel pravi vi-e& svoje igravske moči. Ob I 'egovih transfuzijah smo kar kameneti. Podajanje trpečega inbosumneia, očaranega ženica in hrabrega vojaka je bilo . '’seskozì tako popolno in naftno, da bi večje popolnosti v Trstu in naravnosti ne mogli pričakovati. Isto kot o Lukešu lahko trdimo tudi o Veri Sardočevi, ki je z največjo preciznostjo podala lik Desdemone — klasične Shakespearove figure. Še posebej moramo podčrtati, da je ne le kretnje marveč tudi silno zahtevne verze vseskozi odlično obvladala. Veliko nalogo je v tem delu imel mladi igravec Alojz Milič. Če bi ne poznali stvarnosti, kakršna V resnici je, bi se bili skeptično izrazili glede podelitve tako zahtevne vloge, kakršno ima v tej igri Jaga, tako mlademu umetniku kot je Milič pa čeprav nismo dvomiti v nieeove sposobnosti. Toda, če bi bili to storili, bi se bili prav gotovo kesali že po prvi predstavi. S tem, seveda, nočemo reči, da je Milič že nenadkri-Ijiv in vsestransko popoln igravec, moramo pa poudariti, da morebitne hibe (če jih sploh '4LeT.rETJE.FOlKlO*A.KNJIOE.*EVJIE-KINO Su O Izvajavci koncertne uprizoritve «Iz take smo snovi kot sanje». tako lahko imenujemo!) niso mogle zasenčiti njegove prizadevnosti. Da je Milič dosegel tako visoko umetniško stopnjo, se je nedvomno še posebej zahvaliti veliki sposobnosti režiserja Gombača. Tudi ostali igravci so se zelo dobro izkazali. ( Zaradi omejenega prostora, žal, ne moremo vsakemu izmed njih posvetiti nekaj stavkov.) In končno ne bi smeli prezreti niti statistov, ki so z vso vestnostjo pripomogli k uspehu tragedije kot celote. * * * Točno en teden po otvoritvi nove sezone je Slovensko gleda- lišče imelo drugo premiero. To je bil izbor Shakespearovih tragedij, dram in sonetov, ki jih je preredil ter med seboj povezal pod naslovom «Iz take smo snovi kot sanje» dramaturg Jože Javoršček. Nastopili so: Vera Perova, člatiica Mestnega gledališča iz Ljubljane ( ki je nadomeščala rahlo obolelo Miro Sardočevo), Jožko Lukeš in Stane Starešinič. Tudi ta uprizoritev je bila na izredno visoki umetniški ravni. Tudi to delo je režiral Branko Gombač, Za obe deli je sceno oskrbel Avgust Lavrenčič, glasbo pa sta napisala Lojze Lebič in Marjan Vodopivec. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO I>(>(>0000000000000000000000000 Mitja Vošnjak : O komunistu iz Desternika Pred kratkim je v Ljubljani umrl dr. Jože Potrč, eden izmed najvidnejših političnih in kulturnih delavcev na Slovenskem, bivši minister za kulturo in prosveto v slovenski republiki. Star je bil 60 let. Po poklicu je bil zdravnik. Že kot mlad študent je postal komunist. V stari Jugoslaviji so ga preganjali in ga celo zaprli zaradi političnega delovanja. Med vojno je bil zajet od Nemcev ter odveden v koncentracijsko taborišče, odkoder se je vrnil šele po koncu vojne. Iz lista «Naši razledi» smo povzeli naslednji sestavek, ki ga je napisal književnik Mitja Vošnjak, bivši generalni konzul SFRJ v Trstu. Bili smo mladi, danes hi kdo rekel, da še premladi, saj smo bili s kora otroci, a smo venda: hoteli vedeti vse več. Nobena šola nam ni i osmici dala, kar smo iskali, zato smo najraje hodili k njemu, k Jožetu. Postal nam je učitelj in prijatelj, pojasnjeval nam je, kaj je marksizem, dialektični materializem in socializem, ne samo znanost, politično prepričanje in najlepši cilj, pač predvsem navodilo za delo, za boj in tudi za življenje. Vedeli smo, da je tako, kot nam je govoril, vse jasneje smo spoznavali, da je Jože velik komunist z.ato, ker je resničen človek. Spet drugi so hodili k njemu, ker jim je bilo težko. Od daleč in od blizu, iz Slovenskih goric in iz Haloz so ga klicali, da je pomagal bolnikom. Hodil je k njim, vozil se je mimo drugih zdravni- '*zor iz veseloigre «Na kriški osmici», ki so jo uprizorili člani dramske 'Upine prosvetnega društva «Vesna» v nedeljo na Opčinah. O prireditvi na Opčinah poročamo tudi n a 4. strani lista. «Afrika v številkah» se, glasi naslov nove publikacije, ki je pred kratkim izšla v Moskvi. Pri tej publikaciji so sodelovali številni sovjetski znanstveniki. Publikacija prinaša številne podatke, ki se tičejo razvoja raznih afriških dežel v zadnjih i5-20 letih, prav tako tudi številne podatke o prebivavcih afriške celine o gospodarstvu, rudarstvu, poljedelstvu in prometu v tamkajšnjih deželah. Iz teh podatkov je jasno razvidno, kako bogate so razne afriške dežele in kakšne pogoje imajo za razvoj in za vsestranski dvig življenjske ravni prebivavstva. Da sta danes življenjska raven tega prebivavstva in njegova stopnja civilizacije tako nizka, tako se ugotavlja v omenjeni publikaciji, je krivo dolgoletno kolonialistično zatiranje in vsestransko izkoriščevanjc. (NOVOSTI) kov, ker so hoteli prav njega. Vsak siromak je namreč vedel, da bo pomagal Jože tudi brez plačila. V marsikateri bajti je položil na mizo namesto recepta nekaj deseta-kov in pojasnil, naj kupijo mesa, ker je bolnik bolan od lakote. Ljudje so si o čudnem zdravniku pripovedovali zgodbe, pričeli so ugibati, da je dober človek morda prav zato, ker je komunist. Ne vem, kdo je imel bolj prav, oni po bajtah, ki so iskali zdravja, ali mi, ki smo si zaželeli znanja. Najbrž najbolj med vsemi Jože sam, ki nas je učil, da je lahko resničen komunist samo, kdor je tudi dober človek, in da doseže človek svojo najvišjo vrednost, če postane pravi komunist. Tako nas je učil, že včasih in tudi zdaj. do konca, hkrati pa je tud' živel, kot je učil, nikdar v ž.ivlianju ni storil drugače, kakor je bil prepričan, kar je zahteval od drugih, je še bolj zahteval od samega sebe, in to je včasih težko. Ostal je, kot je bil: dober učitelj in še boljši prijatelj, skromen, iskren in pošten. Zaupal je v bodočnost, v človeka je verjel in ga imel nadvse rad. Sam dober, je o drugih vselej mislil samo dobro, morda bo kdo trdil, da je bila to njegova slabost. Verjetno ga je kdaj tudi bolelo, če je spoznal, da ni vse lepo, kot si je zamišljal, na koncu koncev pa je vendarle imel najbolj prav. Kljub vsem slabostim je in ostane človek največja vrednota, tudi socializem je lep prav zato, ker ga ustvarjajo ljudje ne za nejasne cilje, pač pa spet za ljudi. Zdai ga ni več, ostalo pa bo vse, kar je ljubil: svobodna domovina, v njej svobodni ljudje in vse človeštvo, ki se je zareklo, da hoče obraniti mir. Dokler bosta v nas živela vera in- zaupanje v človeka, ne bo izginil spomin na velikega revolucionarja. V haloških in slovenj e gor iških goricah okrog Ptuja pa bodo zgodbe o človeku in o komunistu iz Dčsternika prerasle v legendo. IÙ o x < O x 0 2 Ì UJ 1 < i/i « O < < è o O Ó z * 2 o ž IčuituinO’ UidniUa SLOVENSKO GLEDALIŠČE V nedeljo 3. t. m. ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Jože Javoršek - William Shakespeare «IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE» UMETNIŠKA RAZSTAVA v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ki jo je organizirala skupina tržaških slovenskih slikarjev v korist žrtev v Skopju in Va-jontu, je odprta vsak dan. Slike, ki so jih slikarji podarili v dobrodelne namene, so naprodaj. Bravce vabimo, naj obiščejo to razstavo. FILATELISTIČNI KLUB « Lovrenc Košir» v Trstu je v teh dneh slavil 10-letnico svojega obstoja. Za to priliko ie klub priredil posebno jubilejno razstavo znamk. Za razstavo, ki je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je vladalo precej zanimanja, zlasti med ljubitelji filatelije. Ob qt.vorit-\i razstave je predsednik kluba Srečko Merlak med drugim poudaril, da bi bila lahko razstava še večja, toda klub ne razpolaga s potrebnimi sredstvi. ♦ TE RCET NAJ MLAJŠI H m > O) > TJ m -n O X O » > X Z 0 1 < £ x Z ? o 0 1 > N Z Ò ? m > Ó» • S jtj is 3 5 o « k z r: ^ Bratje Evgen, Franko in Er- 5 < minij iz Križa —r,-izvajavci ™ q priljubljenih narodnih pesmi. 5 1 ♦ I 3 PD -SLAVKO ŠKAMPER- j “ LE» pri Sv, Ivanu-v Trstu je fc o imelo pretekli teden svoj red- ? 9 ni letni občni zbor. Na njem $ z j c podalo obračun, svojega e- •-5 noletncga delovanja in spreje- £ j lo načrt za bodočo aktivnost, ž S Za predsednika .dr-uštve je bij § “ izvoljen tov, Nfko Škamperle, g za tajnica pa Neda Mijot. Tu- g 5 di «Delo» vošči novemu od- £ J boru mnogo uspehov pri delo- - 2 vanju. < x a r- T O ■ M ♦ g Ì GORIŠKO GLEDALIŠČE (v 8 “ 'Novi Gorici ) je uspešno posta- * j vilo na oder že dragò premic- £ < ro v letošnji sezoni. Gre za ko- S ” medijo Georga Axel roda «Se- » S dem let skomin». Delo je ro- g ™ žiral Andrej Stojan, scenograf n < pa je bil Vladimir Rijavec. V 3 glavnih vlogah n as tota Zora r 3 Hudales in Stane - Leban. o » ♦ s 2 * S SALVATORE QUASIMODO, £ S italijanski Nobelov nagraje- 5 g nec za književnost (nagrajen jjj o je bil lani), je prèti' kratkim' fc ó obiskal Jugoslavijo. V Ljubija- < x ni se je srečal s- predstavniki s " slovenskih književnikov, nato g g pa ic obiskal še Zagreb, Bea p 2 grad in Dubrovnik ter se sre- g 2 čal tudi z jugoslovanskim .5 z Nobelovim nagrajencem Ivom J 4 Andricem. ... K z-vaonnoi trud mva-*3tv3i-vasvio-9r 1.-11-1963 4 • DELO Banovci se pritožujejo Tanki povzročajo ikono na polio Banovci sc zopet pritožujejo. Tokrat ne zaradi ceste, katero so jo deloma potravili, temveč zaradi škode, ki jo povzročajo tanki na poljih in travnikih. «Pred leti so po naših travnikih iii bornih njivah 'orali' ameriški tanki, tako poudarjajo Banovci, toda tedaj so nam izplačevali odškodnino, sedaj pa nam te škode nihče ne poravna». Seveda so pritožbe prizadetih povsem pravične. Kmetijstvo je danes v hudi krizi. V mnogih krajih so kmetje opustili zemljo ter iščejo zaposlitev drugje. Nekateri pa kljub vsem nadlogam, ki jih tarejo, še vedno vztrajajo na svojih malih kmetijah. Razumljivo, da je njihova zagrenjenost tem večja, ako vidijo, da so njihovi napori zaman in da se drugim nevšečnostim pridružujejo še tanki... Vabimo pristojne oblasti, naj vzamejo pritožbe Banovcev resno v poštev. Ureditev vprašanja delovnega obdobja v letih 1920-1926 O rešitvi problema, ki se tiče ureditve položaja upokojencev, ki so bili zaposleni že za časa bivše avstro-ogrske, se je že mnogo govorilo m pisalo. Senator Vidali je že pred več leti zahteval od pristojnega ministrstva, naj zadovoljivo uredi to vprašanje. Končno je do tega le prišlo. Zato vabimo vse tiste, ki so bili zaposleni v letih 1920-1926 in ki nimajo še urejenega položaja, odnosno katerim niso še priznali omenjenega delovnega obdobja, naj ponovno zahtevajo od Zavoda za socialno zavarovanje - INPS - proučitev njihovih prošenj. Zavod bo upošteval tudi notorske akte (atto notorio). Rok za vložitev prošenj zapade 6. marca 1964. Zainteresirancem pa svetujemo, naj ne odlašajo s predložitvijo prošnje. Obvestila za kmetovavce Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu obvešča : 1. Od 24. t.m. dalje se sprejemajo prošnie in to dokler ne bo v ta namen izčrpana vsota, ki je na razpo-laero, za nakup odbranega semena pšenice. Dan bo prispevek v na j višjem znesku 50 odstotkov nakupne cene. Zainteresirani kmetovavci imajo pravico do enega stota omenjenega semena. Isti prispevek v znesku 50 odstotkov nakupne cene bo dan za nakup trt sadik divjak in cepljenk ter sadnega drevia (česeni. mandeljnov, orehov, marelic, hrušk in češpelj). Naročiti ie treba naimanj 100 trtnih sadik odnosno 25 sadnih dreves. 2. Od 28. t.m. dalje fin to dokler ne ho v ta namen izčrpana razpoložljiva vsota) se spreiemajo prošnie za nakun čebulic tulipanov, narcis. hiiacint. iri.ša in sadik ceolienk vrtnic. Naročila se bodo sprejemala za nakun naimani 250 čebulic vsake vrste odnosno najmanj 50 vrtnic. Sporočilo uredništva Zaradi obolelosti našega goriške-ga donisnika nismo že več tednov Važna seja federalnega komiteja KP1 v Trstu Tržaški federalni komite je na seji, ki je bila preteklo soboto, odobril stališča, ki so jih zavzeli svetovavci KPI v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu. Ponovno je izrazil svoj protest proti pobalinskim izgredom v Trstu, Federalni komite je razpravljal tudi o sedanjem težkem gospodarskem položaju na Tržaškem, kjer ni duha ne sluha o «gospodarskem čudežu», ter poudaril, da ta položaj sili delavske množice v borbo tudi za obrambo kupne moči mezd in proti draginji. Na koncu je federalni komite povabil tovariše in prijatelje, naj se zavzamejo za to, da bo kampanja za včlanjevanja v KPT za leto 1964 dosegla največji uspeh. V nedeljo, 10. novembra bo Federacija priredila praznik včlanjevanja, na katerega bodo povabljeni vsi člani in njihove družine. Ob tej priliki bodo nagraiene sekcije, ki se bodo v tej kampanji najbolj odlikovale. Nadaljevanje 1 Dokument CK KPI vojne. Od tu izhaja nova politična linija, ki je os bojev za socializem in ustvaritev režima miroljubne koeksistence. Ta linija jamči poglavitni dobrino, ki je mir in daje možnost za nadaljnji razvoj borbe za emancipacijo delavcev, za o-svoboditev zatiranih narodov, za dosego in razvoj socialistične družbe. Miroljubna koeksistenca se gradi in pridobiva z boji. Za dosego uspehov, četudi le delnih in omenjenih, je bilo potrebno naporno in razčlenjeno delovanje, so bile potrebne diplomatske akcije Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel ter ljudskih množic in gibanja za mir, Kitajski tovariši grešijo, ko podceniuiejo univerzalno vrednost civilizaciie in istočasno protiimperialistično in revolucionarno vsebino boiev za mir in za miroljubno koeksistenco. Borba za mir in za koeksistenco ni in tudi ne more biti v protislovju z borbo za emancipacijo delavskega razreda in zatiranih narodov. Ta borba odpira nova pota tem bitkam ter jim daie novega impulza. Tendenca, ki teži za tem, da zasenči univerzalni revolucionarni pomen borbe za mir in da kontraponira politiko koek- oooooooooooooooooooooooouoorooooooooooooooooooooooooooooooo Lepa prireditev na Opčinah chiavili vesti iz goriške pokrajine. Bravce prosimo, nai spreimeio to pomanjkljvost z razumevanjem. V Prosvetnem domu na Opčinah je bila v nedeljo popoldne zelo u-spela kulturna prireditev. Prosvetno društvo «Vesna» iz Križa ie ponovilo celoten program, s katerim se je predstavilo že na prazniku tiska, ki je bil pred približno enim mesecem v vaškem Ljudskem domu. Pevski zbor je zapel vrsto slovenskih narod-, nih in umetnih pesmi, za njim pa so. nastopili mladi pevci, dekliški in deški trio, duet in solistka ter - zapeli vrsto narodnih pesmi in sodobnih slovenskih popevk. Na koncu je nastopila še dramska skupina, ki je uprizorila zelo posrečeno veseloigro «Na kriški osmici», ki jo je napisal Justo Košuta. Ta igra, ki jo podajajo Križani v svojem originalnem narečju, je vzeta iz pristnega ribiškega življenja. Celoten program je vodil dirigent Frančko Žerjav. Kot smo izvedeli bodo Križani v kratkem nastopili tudi v nekaterih drugih krajih. Kongres Združenja za kulturne stike s SZ Tržaška sekcija Združenja za kulturne stike.s Sovjetsko zvezo je imela v nedeljo svoj kongres. Na njem so pregledali delovanje zadnjih štirih let. Iz poročila, ki ga je podala tajnica Jelka Gerbec je razvidno, da je bilo v. tem času 110 predavanj o razni tematiki, nad 200 filmskih predstav, katere je ogledalo več tisoč oseb itd. Na nedeljskem kongresu so po podanem obračunu o delovanju pokrajinske sekcije Združenja razpravljali o nadaljnjem razvoju delovanja na raznih področjih. Iznešene so bile tudi nekatere kritike ter postavljeni razni predlogi. Med drugim se je govorilo tudi o potrebi, da bi delovanje Združenja razširili na celotno področje dežele Furla-nija-Julijska krajina. sistence in osvoboditve je toliko večja tudi zato, ker slabi enotnost in zavira zalet gibanja ravno v trenutku, ko se kažejo znaki pomiritve, ki morejo izolirati in pobijati najbolj napadalne sile imperialističnega bloka. Strah pred pomiritvijo sili Zahodno Nemčijo in Francijo in Španijo, vse konservativne in militaristične sile ter velekapitalistične skupine, da nasprotujejo sleherni tendenci po iskanju poti, ki vodi k odpravljanju hladne vojne. Miroljubna koeksistenca je režim miroljubnega tekmovanja. V koeksistenci se ustvarjajo pogoji v katerih razredna borba, borba za emancipacijo narodov in za socializem dobiva polno avtonomijo in možnost novega razvoja. Ne ponujamo kompromisa Z miroljubno koeksistenco ne ponujamo premirja in ne kompromisa med socializmom in kapitalizmom. S koeksistenco se ne odpovedujemo socialnim bojem, ne politiki, ne idealom delavskega razreda in njegove revolucionarne avantgarde. Režim miroljubne koeksistence pomeni predvsem izločitev hladne vojne tako iz vrst kapitalističnih kakor tudi socialističnih sil. Ta režim ne vsiljuje drugim svojega sistema. Toda rezultat je mogoče zajamčiti s pridobitvijo višjih čil j e V". Sporna‘vprašanj a je mogoče rešiti s pogajanji. S temi je mogoče odpraviti ostanke svetovne vojne in usedline hladne vojne, zagotoviti narodom popolno neodvisnost in možnost, da sami odločajo o svoji usodi. In to mora biti program delavskega in komunističnega gibanja. Zgrešeno je zagovarjati trditev, da mednarodna pomiritev zavira razvoj revolucionarnih bojev narodov. Dejstva dokazujejo, da ovire v tej borbi izhajajo prav iz mladne vojne. V kapitalističnih deželah je hladna vojna dala moč reakcionarnim, napadalnim skupinam. To se je jasno pokazalo tudi v Italiji, kjer je delavsko in ljudsko gibanje, s trdimi boji, razvilo široko enotno politiko ter zavezništva, ki so omogočila odpor in napredovanje v bitkah za mir in demokracijo. Velika je bila teža hladne voi ne tudi med narodi kolonialnih in odvisnih dežel. Izboje-vanie neodvisnosti v številnih deželah Azije, Afrike in Latinske Amerike je sad revolucionarnih bojev zatiranih narodov. Zmage in solidarnost socialističnih dežel ter delavskega gibanja so dale bojujočim se narodom odločilno pomoč. Toda osvobodilno geslo in u-stanavljanje novih držav sta se spopadla s politiko hladne vojne. Imperialistične sile so s svojimi interventističnimi, tudi oboroženimi, posegi v deželah, kjer se je vodila borba za osvoboditev, otežkočili in podaljšali boje. Do kakšnih posledic so pri. vedla zgrešena stališča kitajskih tovarišev je prišlo jasni' | do izraza tudi v odklonu, da M sprejeli sporazum o preneha-n ju jedrskih poskusov. V tei®jl so kitajski tovariši padli v hU; do protislovje tudi s svojimi prejšnjimi stališči, katera označujejo danes kot «golo iluzijo». (V prihodnji številki bomo objavili izvleček poglavja o novih po teli v socializem.) Škandal v Zahodni Nemčiji n sumljiv, je reagiral še istega dn**-ko je zadeva prišla na dan v reviji «Zeit» : «Meni ni o tem prav nič znanega!» Tri dni zatem je dal že bolj določ no izjavo: «Tudi če bi se kaj takega prip«? tilo, s tem še vedno niso kršen* ustavne pravice!» Takšno pojmovanje prava, kot P ima zahodnonemški notranji minister. pa je težko uskladiti z določbami temeljnega zakona, z dolo!1 hami začasne zahodnonemške ustave. Prišlo je do polemike. Toda P°' lemika ima v Zahodni Nemčiji d°" ločene meje. Na bučno vprašanje, ali kršitev zahodnonemške ustave ne pomen* kršitve pravic, pač ni vedel odgovoriti nič drugeea kot tole: «Menda ne boste pričakovali, d> hi se moji uslužbenci ves dan spollaiali s temeljnim zakonom poč pazduho !» Vsa zadeva bi bila dovolj grda ž