Zgodovinsko zborovanje ,Zavezine' delegacije. wZavez&" sc razdruži. — Udruženje v enotno strokovno organizacijo vsega jugoslovanskega učiteljstva. — Za svobodo naših neodrešenih bratov. — Ustanovitev posebnega referenta za šolstvo v neodrešenem ozemlju. — Naše stališče k na- črtu novega zakona o uarodnih šolah. — Ustanovitev »Šolskega lista" za vso Slovenijo. Skupna seja s Srbl. Že v četrtek dne 4. t. ni. popoldne so prihajali delegati v Ljubljano, tako da so bili v petek že polnoštevilno v Ljubljani zbrani. V četrtek zvečer so se tudi pripeljali iz Beograda odposlanci srbskega učiteljstva. Izrazili so željo, da žele imetl skupno sejo z našim glavnim odborom, da se domenimo o važnih predstoječih zedevah. Po skupni seji upravnega odbora z odseki, ki se je vršila v petek ob 8. uri zjutraj, so zborovali dopoldne odseki, in to gospodarski, pedagoško-didaktiški in časnikarsko-književni. Popoldne je zboroval stanovsko-politiški odsek in odsek za reformo šolstva. Ob četrti uri popoldne so bila zborovanja odsekov prekinjena in se je vršila skupna seja s srbskimi tovariši. Domenili smo se o najvažnejših tekočih vprašanjih in o nadaljni taktiki. Razprave so bile završene s popolnim uspehom. Potem se je vršila skupna seja upravnega odbora in odsekov, ki so poročali o končnih predlogih za delegacijo. Dalekosežn. sklepi. Posebno zanimanje je bilo v soboto na delegacijskem zborovanju. Delegati so bili polnoštevilno zbrani. Dvorana in galerija v mestni dvorani je bila nabito polna. Delegacija je soglasno sprejela sledeče predloge, ki jih je v imenu upravnega odbora utemeljeval in stavil tov. E. Gangl, in se glase: 1. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani se razdruži.* 2. Priporočamo, da se enako razdružijo vse dosedanje pokrajinske učiteljske organizacije (Savezi in Udruženja) v kraljestvu SHS. 3. Osnuje naj se skupna in enotna stanovska učiteljska organizacija s centialo v Beogradu, ki ji naj določi irne in da pravila splošni učiteljski kongres. 4. Temelj tej organizaciji so okrajna učiteljska društva, osnovana na enotnih pravilih. 5. Centralo naše skupne organizacije reprezentuje začasno upravni odbor Učiteljskega Udruženja v Beogradu, ki se naj takoj pomnoži z zastopniki slovenskega in hrvatskega dela učiteljstva. 6. Tak upravni odbor iina nalogo, da izdela načrt pravil za skupno organizacijo in za okrajna učiteljska društva ter skliče učiteljski kongres kot ustanovno skupščino naše bodoče skupne stanovske organtzacije. 7. Prej pa mora dati upravni odbor vsein okrajnim učiteljskim društvom priliko, da razpravljajo o načrtu pravil ter sklepajo o njih. 8. Likvidacijo Zaveze izvede nje sedanji upravni odbor, ki ostane v funkciji do učiteljskega kongresa, oziroma do ustanovitve nove skupne organizacije. 9. Centralna uprava ustanovi v Ljubljani in v slučaju potrebe po vseh centrih kraljestva filialke kot stalno po- * O razdružitvi ,,Zaveze" se je vršilo poitnensko glasovanje in so glasovali v smlslu stavIJenlh predlogov za razdružltev vsi delef.ati. slujoče urade z delokrogom, določenim v pravilih. 10. Likvidacija bodi izvršena v korist vsemu učiteljstvu. Kjer to ni mogoče, upravljajo materialne naprave in ustanove pod 9. imenovane podružnice. 11. Kolikor imajo dosedanje pokrajinske organizacije moralnih ali literarnih pridobitev, preidejo te v last skupnosti, ako likvidacija in kongres drugače ne določita. Vendar naj velja v vsakem slučaju načelo: Kar je moje — je tvoje, ustvarjeno zato, da služi celoti in posamezniku! 12. Enotiia skupna organizacija se ustanovi tudi v primeru, čeprav se vse dosedanje pokrajinske organizaci.e z naml vred ne postavijo na isto stališče likvidacijc in centralizacije. Ako ne z njimi, pa preko njih! Za neodrešeno ozemlje. Z viharnim odobravanjem je delegacija nato sprejela sledeče resolucije, ki jih je stavil tov. A n t. M e r v i č , in se glase: Delegacija ,,Zaveze jugoslovariskega učiteljstva" v Ljubljani, zbrana 6. t. m. na delegacijskem zborovanju v Ljubljani: 1. Protestira najodločnejše proti italijanskemu iinperijalizmu, ki nam hoče o,dtrgati naše Primorje ter podjarmiti s tem naš rod ob Adriji. Z istim ogorčenjem se obrača tudi proti nemškemu imperijalizmu in proti odločitvam mirovne konference v Parizu glede ureditve naših severnih meja, s katerimi nam je med drugim odtrgan najzavednejši del slovenskega Korotana. popolnoma slovenska Ziljska in Kanalska dolina. Protestira proti temu, da se pušča na tisoče našega naroda pod tujim nemškim, italijanskim in celo madjarskim jarmom. Vse odločitve mirovne konference v tem pogledu smatramo za provizorične, ker nam samoodločba narodov ni le beseda, temveč načelo, po katerem bo v doglednem času morala biti urejena vsa Evropa. 2. Protestiramo proti zatiranju slovanskega šolstva y zasedenem ozemlju. ki smo si ga priborili v trdem boju z bivšo avstrijsko upravo. Konstatiramo dejanski položaj našega šolstva na tem ozemlju pred okupacijo, ki šteje: 10 srednjih šol, 3učiteljišča, 2 meščanski šo!i, nad 20 raznih strokovnih, obrtnili in podobnih šol, 530 ljudskih šol s 25 ekskurendami, okoli 35 otroških vrtcev poleg drugih prosvetnih in kulturnih zavodov. V te šole je hodilo nad 85.700 otrok in dijakov in sicer okoli 4500 v srednje, 400 v učiteljišča, 300 v meščanske šole, nad 1500 v strokovne šole, 79.000 otrok v ljudske šole in otroške vrtce. 3. Protestiramo proti nasilneinu zatiranju našega jezika v šoli in v uradu potom italijanske oblasti. 4. Svojemu narodu in učiteljstvu ncodrešenega ozemlja pošiljamo y težki borbi iziaze največjih simpatij. 2i\r'urio v težkem pričakovanju ure odrešenja. 5. V okvirju naše strokovne organizacije naj se osnuje poseben stalni šolski referent za neodrešeno ozemlje, kot oddelek strokovnega tajništva. Vse tovariše in tovarišice. ki so službovali na neodrešenem ozemlju, pozivljamo k tesnejši združitvi v to svrho. Obliko te združitve določimo pozneje. 6. Naš program in naša minimalna zahteva za neodrešeno ozemlje je, da nam Italija ohrani naše dosedanje jezikovno in šolsko posestno stanje. Zahtevamo, da nam vzpostavijo na šolskem polju vse, kar so nam uničili tekom okupacije, da nam vzpostavijo naš maksimum, ki smo ga imeli pod Avstrijo in ki je trpel toliko zaradi vojne. 7. Pozivljamo našo celotno politično javnost, da brez ozira na strankarstvo združi svoje moči v dosego tega smotra. 8. Naše celokupno parlamentarno zastopstvo v Beogradu in našo vlado pozivljamo, da deluje z vsemi diplomatičnimi sredstvi pri italijanski vladi, da nam ohrani naše šolstvo v neodrešenem ozemlju. Posebej pozivljamo pokrajinsko vlado za Slovenijo, da posveča večjo skrb nego doslej šolskemu vprašanju neodrešenega ozemlja in skoro nastavi v svojih šolskih korporacijah stalnega šolskega referenta za neodrešeno ozemlje iz vrst ljudskošolskega učiteljstva, v sporazumu z učiteljsko organizacijo. Dodatni predlog k resoluciji (od tov. Ljud. Potočnika): Delegacija svari najresneje mirovno konferenco, izzivati do skrajnosti čut pravičnosti našega zatiranega naroda s tem, da bi se ista pri reševanju mirovnih vprašanj posluževala kakih drugih načel, kot načel pravične demokracije. Resolucija naj se pošlje naši delegaciji mirovne konference v Parizu. Naše stališče k novemu načrtu o narodnih šolah. Sprejete so bile y tern oziru sledeče resolucije, ki jih je v imenu odseka za reformo šolstva stavil tov. PavelFlerč, in se glase: Zaveza je prejela od poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani načrt šolskega zakona s pozivom, naj se do 15. septembra izjavi o njem. Delegati slovenskega učiteljstva, zbrani v Ljubljani dne 6. septembra t. 1. izjavljajo: 1. Obžalujejo in smatrajo za škodljivo, da se ni v ..prosvetni odbor" v Beogradu, ki je sestavljal imenovani načrt, pozval noben slovenski ljudskošolski učitelj. 2. Pri sestavi novega načrta se ni oziralo na načrt. ki ga je sestavilo slovensko učiteljstvo in na točke, ki jih je odobrila anketa, sestavljena od poverjeništva za uk in bogočastje za Slovenijo v Ljubljani. 3. Novi iiačrt je za slovensko učiteljstvo nevzprejemljiv, ker vkljub nekaterim dobrim točkam za šolstvo v Sloveniji ne prinaša nobenega napredka. Potrditev novega načita bi pomenila nazadovanje za šolstvo v Sloveniji. 4. Za podrobno obravnavo načrta smatra delegacija za neobhodno potrebno, da se zasliši mnenje vsega učiteljstva, za kar je pa od poverjeništva stavljeni rok prekratek. 5. ,,Zaveza" naj nemudoma objavi besedilo zak. načrta, o katerem naj okrajna učiteljska društva razpravljajo in vpošljejo izpreminjevalne predloge vodstvu ,,Zaveze" najkasneje do 30. listopada t. 1. Poseben odsek redigira te predloge ter predloži izdelan načrt do koncem grudna t. 1. naši centralni organizaciji v Beogradu V imenovani odsek se predlagajo tovariši: Dimnik Ivan, Dostal Rudolf, Gangl Engelbert, Flere Pavel, Mehletova Marija, Mervič Anton. Vsebina teh sklepov se takoj sporoči poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani; izpreminjevalni predlogi se pošljejo tudi viš. šol. svetu v Ljubljani. Ustanovitev »Šolskega lista" za vso Slovenijo. Delegacija je sprejela sledeče predloge, ki jih je v imenu pedagoško-didaktiškega in časnikarsko - književnega odseka predlagal tov. P a v. F1 e r č , in se glase: 1. Delegacija slovenskega učiteljstva izjavlja, da iz ozirov na narodno vzgojo ne simpatizira s sklepom viš. šol. sveta, da bi se še nadalje rabile v naših narodnih šolah z avstrijskim duhom prežete šolske knjige ter pozivlja viš. šolski svet, naj deluje z vserni sredstvi na to, da se to zlo kolikor mogoče kmalu odpravi in se izdajo v najkrajšem času nove čitanke. Z ozirom na nayedeno, naj tudi viš. šolski svet podrejenih šol ne sili rabiti omenjenih knjig iz bivše c. kr. zaloge. 2. Ker sestava novih beril ni mogoča do končne državne ureditve, se sklene izdajati ,,Šolski list", v trojni izdaji t. j. za vse učne stopnje. Vsa izvedba se poveri ,,Učiteljski tiskarni"; za urednike se določijo za nižjo stopnjo tov. Černej, za srednjo tov. Rape, za višjo tov. Pav. Flerč in enotno jezikovno uredništvo tov. E. Gangl. (NB. V tem oziru opozarjamo na »Poziv vsemu nčiteljstvu" v današnji številki ,,Učit. T.") 3. Anketa za sestavo novih beril naj zbira in urejuje snov, ki naj bi se ob definitivni redakciji čitank uporabila. 4. Oziraje se na to, da se niso že več let vršile uradne učiteljske konference, ki bi mogle sklepati o uvedbi novih učnili knjig na ljudskih šolah, sklene delegacija Zaveze jugoslovanskega učiteljstva, da se uvede v vse narodne šole s priliodnjim šolskim letom Widrovo ,,Prvo berilo". Vodstvo ,,Zaveze" se poziva izposlovati pri viš. šolskem svetu tozadevno odobrenje. Podrobno poročilo o zborovanju — prihodnjlč! Izostalo je še mnogo tekočih aktualnih vprašanj, ki jih je rešila delegacija organiziranega slovenskega učiteljstva in podrobno poročilo o zborovanju, ki ga prinesemo prihodnjič.