66 Didakta | december – januar 2012/13 Glasba E-učno okolje postaja realnost na področju glasbenega izobraževanja Tomaž Krstič Glasbeno izobraževanje INSTRUMENTALIST Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) vse bolj posega tudi na področje glas- benega šolstva. V prispevku je predstavljen primer dobre prakse načrtovanja učnega okolja, LMS (ang. Learning Management Sy- stems), ki služi upravljanju, oblikovanju in uporabljanju multimedijskih e-gradiv. Uvod V času, ko postaja razvoj človeških virov čedalje pomembnejši za nadaljnji razvoj sodobnih družb, se večajo potrebe po izo- braževanju, usposabljanju in posodablja- nju znanj. Vedno večje so tudi možnosti, ki jih na področju izobraževanja nudijo nove generacije izobraževalnih infor- macijskih tehnologij. Danes se na trgu pojavljajo številni sistemi za upravljanje e-izobraževanja (LMS), ki združujejo širok nabor funkcionalnosti, kar za izvajalce in financerje e-izobraževanja večkrat pomeni dilemo, kako izbrati najboljše in najbolj primerno tehnološko okolje. Učno okolje Tehnološka podpora (Boyle 1997) učne- ga okolja naj bi omogočala tri temeljne funkcionalne sklope:  menedžment (orodje za upravljanje in organiziranje izobraževalnega in administrativnega procesa),  vsebino (programska orodja za pripra- vo in predstavitev vsebine) in  komunikacijo (orodja, ki omogočajo komuniciranje med udeleženci). Temeljna naloga menedžmenta pri izbiri učnega okolja je poudarek na funk- cionalnih značilnostih, ki so za našo glas- beno-izobraževalno šolo pomembne. Te značilnosti se nanašajo na: organiziranje dela udeležencev, razvrščanje v različne skupine, zbiranje različnih informacij in vodenje evidenc uporabnikov, informacije o uspešnosti udeležencev, možnost za po- vezovanje z informacijskim sistemom itd. Med administrativne procese štejemo vpis v glasbeno-izobraževalni program, splošne in- formacije o delovanju glasbene šole, tehnič- no informacijsko pomoč (angl. help desk). Vpis udeležencev v glasbeno-izobraževalni program praviloma poteka že brez fizične navzočnosti udeleženca. Udeleženec se vpi- še tako, da izpolni spletni obrazec za vpis, sistem pa ga samodejno obvesti o sprejemu ali zavrnitvi prijave (Bregar 2010). V izobraževalnem procesu igra ključno vlogo učitelj, ki preko različnih komuni- kacijskih orodij tehnološke infrastruktu- re pomaga učečemu ali skupini učečih. Programska oprema za e-izobraževanje mora učitelju sistematsko olajšati njegove aktivnosti in dvigniti kvaliteto, ko v jedro izobraževalnega procesa niso vključene le vsebine v klasičnem pomenu, ampak tudi sodobne multimedijske tehnologije, ki jih lahko predstavlja le dober CMS sistem. Prav avtomatizacija pedagoške podpore in redno sodelovanje učiteljev glasbenega izobraževanja predstavlja velik izziv za raz- vijalce glasbenih e-vsebin (Papič 2003). Ra- čunalniška orodja, ki omogočajo pripravo in predstavitev e-vsebin, različne sisteme komuniciranja, ocenjevanje udeležencev ter menedžment programa glasbenega izobraževanja, se imenujejo sistemi za upravljanje izobraževanja in učnih vsebin (Slovar informatike 2012). Uporaba različnih medijev predvideva različne procese učenja z različnimi rezulta- ti in različnimi tipi oziroma vrstami prido- bljenega znanja. Različni mediji in različne tehnologije nam omogočajo, da spoznava- mo stvarne pojave z različnih zornih kotov. Sistemi za upravljanje e-izobraževanja pred- stavljajo informacijske rešitve, ki temeljijo na internetu in spletnih tehnologijah. Za- gotavljajo »samopostrežni način« dela tako uporabnikom kot tudi administratorjem in upravljavcem vsebin (Bregar 2010). Informacijsko komunikacijska tehnologija e-izobraževanja Pri današnjih nenehnih spremembah in razvoju bi se morale institucije, ki izvajajo glasbeno izobraževanje intenzivnejše sezna- njati in uporabljati moderno informacijsko komunikacijsko tehnologijo tako, da bi nu- dile možnosti izobraževanja, ki ni omeje- no s časom in prostorom (Moore 2002). Iz funkcionalnega vidika je celovita ponudba e-izobraževanja sestavljena iz naslednjih ključnih elementov (Henry 2001):  vsebina,  storitve,  tehnologija,  varnost in zasebnost. Vsebina je neposreden prispevek k ustvar- janju in uporabi kapitala znanja. Poleg kla- sične vsebine in objavljenih učnih gradiv se pojavljajo tako imenovane generične vsebine e-izobraževanja (različni dogodki, povezave, napotki, multimedijski in inte- raktivni viri), ki vedno bolj pridobivajo na pomenu. Izobraževalne institucije po svetu vlagajo velika sredstva v razvoj elek- tronskih in multimedijskih učnih vsebin in njihova zahteva do tehnologije je, da jim le-ta omogoča varovanje, prenosljivost in ponovno uporabljivost učnih materialov. Platforma za e-izobraževanje mora pod- preti shranjevanje, iskanje, indeksiranje, razvrščanje, sestavljanje in dopolnjevanje izdelanih vsebin. Varnost in zasebnost uporabnika mora biti v ospredju, zato mora sitem za upravljanje e-izobraževanja ohranjati komunikacijo in osebne podatke varne ter se izogibati nevarnostim in napadom uporabniških računalnikov. Informacije v portalu morajo biti zavarovane pred nepo- oblaščenim dostopom, hkrati pa morajo omogočati enostaven in hiter dostop. S strani uporabnika je omogočena le ena prijava v sistem, pri tem pa sistem upra- vljanja dostopa do informacij, zagotavlja dostop do vseh relevantnih informacij, do katerih ima uporabnik pooblastilo. Vsak uporabnik portala ima svojo vlogo v informacijskem sistemu. Nekateri upo- rabniki lahko določene podatke samo Glasba 67 Didakta | december – januar 2012/13 Glasba gledajo, drugi lahko določene podatke tudi spreminjajo, tretjim pa je dostop do določenih podatkov onemogočen. Tak način dostopa do podatkov in funkcij lahko dosežemo samo, če se mora vsak uporabnik avtentificirati. Za določene po- datke, ki so vsem dostopni, pa ni potrebna avtentikacija. Avtentifikacijo dosežemo s pomočjo uporabniškega imena in gesla (Dinevski 2003). Primer dobre prakse Med ponudniki CMS sistemov smo za glasbeno-izobraževalno okolje izbrali Do- tNetNuke, ki je široko uporabljena spletna CMS platforma, ki temelji na programski arhitekturi Microsoft okolja. Sistem ponuja širok nabor funkcij, ki jih lahko uporablja- mo za upravljanje in organiziranje admi- nistrativnega in izobraževalnega procesa: bogat HTML urejevalnik besedila, modu- larno kreiranje učnega okolja, upravljanje in dodajanje večpredstavnostnih vsebin, nadzor dostopa in dodeljevanje pravic ude- ležencem glasbenega izobraževanja tako, da lahko dostopajo do različnih vsebin in opravljajo različne funkcije (Glinsi 2006). Uporaba sodobnih tehnologij pri glasbenem izobraževanju iPad Pomembno vlogo v izobraževanju prevze- majo tablični računalniki, ki so v osnovi enaki prenosnim računalnikom, le da so opremljeni z zaslonom, občutljivim na do- tik in ne razpolagajo s fizično tipkovnico. Applov tablični računalnik iPad že lahko uporabljamo kot učni pripomoček. Sve- tovni proizvajalec glasbenih inštrumentov YAMAHA je ponudil inštrument, ki ga že lahko povežemo z učnim okoljem preko mobilnega ali stacionarnega omrežja in na zaslon inštrumenta prenesemo e-vsebine, ki jih uporabljamo pri glasbenem izobraže- vanju (Glinsi 2012). Če gre verjeti napove- dim profesorja Nicholasa Negroponta, se papirnim knjigam v bližnji prihodnosti piše zelo črn scenarij. Pobudnik najcenejšega prenosnega računalnika na svetu XO, One Laptop Rer Child (OLPC), je trdno prepri- čan, da bo konec leta 2015 le še zanemar- ljivo število tistih, ki bodo za izobraževanje in kakovostno preživljanje prostega časa uporabljali papirnate knjige. Sklepne ugotovitve Uporaba multimedije v izobraževalnem procesu ponuja veliko možnosti za obli- kovanje bogatih in avtentičnih učnih iz- kušenj v virtualnem učnem okolju, saj omogoča boljše tehnike poučevanja in aktivira udeležence. Dobro oblikovani in učinkoviti multimedijski programi za učenje lahko učenje kakovostno dopolnijo in pospešijo razvoj miselnih spretnosti ter podpirajo sodelovalno učenje. Posledično imajo udeleženci občutek, da nadzirajo svoje učenje, pri učenju so uspešnejši in bolj učinkoviti. Nenazadnje lahko nove tehnologije izboljšajo učenčev odnos do učenja, učne rezultate in njegovo samo- podobo (Horton 2000). Preden se odločimo za razvoj visoko- kakovostnih in sofisticiranih multimedij- skih rešitev za izvajanje učnega procesa, preden izberemo želene medije in opre- delimo njihovo uporabo v pedagoškem procesu, je najpomembnejše, da prepo- znamo najboljši način, kako bo naša ciljna skupina dosegla opredeljene učne cilje oziroma kako lahko z uporabo različnih spletnih in drugih tehnologij in tudi tra- dicionalnih sredstev najbolje vplivamo na učni proces (Durbridge 1997). Možnosti, ki jih ponujajo nove teh- nologije in internet, so lahko hkrati tudi pasti. Ustrezen pedagoški pristop je po- treben tako pri načrtovanju virtualnega učnega okolja kakor tudi pri načrtovanju učnega procesa v tem okolju. Pri tem ve- lja poudariti, da mora biti vsak sistem, ki omogoča virtualno študijsko okolje izbran glede na specifičnost izobraže- valnega prostora (upravičenost naložb). Sistemi prenosa vsebin e-izobraževanja ter sistemi upravljanja e-izobraževanja bodo v prihodnosti integrirali mnogotere heterogene ponudnike e-izobraževanja, ki danes ponujajo nestandardizirane in neprenosljive vsebine in e-izobraževanja. Tu je potrebno omeniti pojav ponudnikov storitve e-izobraževanja (LSP), ki olajšajo dostop do storitve manjšim in srednje velikim ciljnim okoljem (Papič 2003). E- izobraževanje predstavlja pomemben del izobraževalnega procesa, seveda pa za tako delo potrebujemo več časa, primer- no znanje in upoštevanje dejavnikov, ki bodo zagotovili izpolnitev vseh potrebnih kriterijev e-izobraževanja, zaradi katerih se zdi uvedba e-storitve smiselna. Literatura Bešter, Janez in Marko Papič. 2003. E-izobraže- vanje v poslovnih in akademskih okoljih. Doživeti in izpeljati.Maribor: DOBA Evrop- sko poslovno izobraževalno središče. Boyle, T. 1997. Design for Multimedia Learning. Prentice Hall Europe. Bregar, Lea in drugi. 2010. Osnove e-izobra- ževanja. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Carlson, P. 1998. Advanced Educational Techno- logies – Promise and Puzzlement. Journal of Universal Computer Science 4 (3):210-215. Dinevski, Dejan in Milan Ojstršek. 2003. Orga- nizacija in tehnologija e-izobraževanja na univerzi v Mariboru. Doživeti in izpeljati. Maribor: DOBA Evropsko poslovno izobra- ževalno središče. Dubridge, N. 1997. Interaction and multimedia. 1997. Http:://www6open.ac.uk./h802/reso- urces/durbrigeIteractin.htm (21.07.2001). Geder, Mateja. 2003. Principi oblikovanja mo- delov e-izobraževanja in njihovo uvajanje v prakso. Doživeti in izpeljati.Maribor: DOBA Evropsko poslovno izobraževalno središče. Glinsi, 2006. Glasbeno izobraževanje INSTRU- MENTALISt. Interno gradivo. Hall, B. 2003. New Technology Definitions. http::// www.brandonhall.com (24.06.2005). Henry, P. 2001. E-learning technology, content and services, Education + Training. MCB University Press, USA 43 (4). Horton, W. 2000. Designing Web-Based Trai- ning. Canada: John Wiley&Sons. Keeny, K. in G. Papamarkos. 2003. Learning Management Systems and Learning Object Repositories. London: Birkbeck College. Masie, E. 2000. Portals, Portals, Everywhere!, Educa - tion at a distance. Riverside, CA, USA 14 (2). Moore, M. G. in G. Kearsley. 1996. Distance Education: A Systems View. Belmont, CA: Wadsworth Publishing Company. Moore, M. M. in A. Tait. 2002. Open and Distan- ce Learning – Trends, Policy and Strategy Considerations. Pris: UNESCO Division of Higher Education.