Za naše sirote. XI. občni zbor »Učiteljskega konvikta". Dne 28. pret. mes. se je vršil v »Narodnem domu« v Ljubljani XI. občni zbor »Učiteljskega konvikta« ob mnogobrojni udeležbi. Predsednikov nagovor. Zborovanje otvori predsednik, tovariš Jakob Furlan, ki prijazno pozdravlja vse prisotne in se s toplimi besedami spominja umrlega društvenega pokrovitelja dvornega svetnika dr. Gregorja Kreka, Izraža veselje nad lepo udeležbo, ki izpričuje, da se učiteljstvo z velikim interesom zanima za to prepotrebno, koristno in dobrodelno društvo. Ko predstavi zastopnika politične oblasti, g. dr. M. Zarnika, odda besedo tajniku. Tajnikovo poročilo. Tajnik tovarišjuraj Režek poroča, Slavni zbor ! Na dauašnji dan, v dan nedoižnih otročičev lanskega leta, smo bili srečno završili svojo desetletnico in z letošnjim letom smo vstopili že v drugo desetletje svojega društvenega obstanka. Kolik razloček med pričetkom prvega in drugega desetletja! Kako mrzlo in zaspano je bilo takrat še mednami samimi; saj je večina učiteljstva nezaupljivo odkimavala kot neverni Tomaži, da iz te moke ne more biti kruha. In danes? Kako živahno si giblje in dela, da, vprav tekmuje učiteljstvo med sabo, odkod da nam bodo poslali več doneskov. Vrhutega je bil prihrumel takrat oni nesrečni potres, ki je ne le razgnal odbor na vse vetrove, ampak prisilil marsikatero nam odprto darežljivo roko, da je hitela bednim nesrečnikom v pomoč, mi pa smo bili ostali v ozadju. Danes pa se veča od dne do dne število naših dobrotnikov in podpornikov med posamezniki raznih stanov, med posojilnicami in našimi občinami. Culi ste ob zadnjem občnem zboru, s kako Iepim uspehom smo končali prvo desetletje. In letos ob začetku drugega desetletja smo zbrali toliko zgradbenega kapitala kot še nobeno leto ne poprej. Ali ni to veselo za vsakega izmed nas, posebno pa še za društveni odbor, ki se trudi in ugiblje, kako bi pomnožil naš kapital. Društveni odbor, ki ste mu bili pri zadnjem zborovanju poverilili društvene posle, si je to delo razdelil tako-le: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelenc, I. podpredsednik; Ignacij Križman II. podpredsednik; Juraj Režek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; in odborniki: Engelbert Gangl, Fr. Gartner. Fr. Scheschark in Ignacij Šijanec. Odbor je imel med letom več sej, pri katerih je razpravljal in delal načrte, kako bi bilo mogoče tudi v tero !etu pridobiti toliko dohodkov kot lani ob desetletnici. In posrečilo se nam je nabrati za štiri tisočake še več od lani. Obnovilismozopet koncertniinloterijski odsek. O delu in uspehih prvega Vam bo povedal kaj več društveni blagajnik; loterijski odsek pa stopa danes pred Vas s posebnim poročilom in konkretnimi predlogi. Ako se nam posreči ta namera, poskočil bo zgradbeni kapital zopet za nekoliko tisočakov. Obrnili smo se bili pred vsem na naša učiteljska društva s prošnjo in navodilom, kako naj bi zbirali doneske za naše društvo. (»Učit. Tov.« z dne 12. maja, št. 19). In ne zamanl Mnogo učiteljskih društev je postalo pokrovitelj našega druŠtva; prirejali so nam v korist po raznih krajih koncerte ter zbiralt ob konferencah in drugih prilikah doneske. Koliko nam je donesla tudi letos zopet kolekta poštnih znamk! Razposlali smo dalje prošnje za podporo in poštne položnice vsem znanim učiteljskim prijateljem, posojilnicam in občinam. Odzvali so se nam z večjim ali manjšimi doneski domalega skoro vsi. Prav mnogo nam je donesel tudi letos naš »gospodarski program«, ki pa še vedno ni tako razširjen povsod, kakor bi moral biti. Naša okrajna učiteljska društva se premalo pobrinejo za to, in vendar bi imeli ob koncu leta lahko lep dobiček od tega. Obrnili smo se dalje po naročiiu zadnjega občnega zbora do naučnega in finančnega ministrstva za podporo. Prvo nam je odgovorilo, da nima v take namene nikakršnega kredita; drugo pa je odstopilo naša prošnjo ministrstvu za notranje stvari in od tam smo dobili sledeči odgovor: Auf Grund der mit Allerhochster EntschlieOung Seiner k. u. k. Apost. Majestat vom 3. XII. 1905 Seiner Excellenz dem Herrn k. k. Minister des Innern allergnadigst erteilten Ermachtigung wurde das Gesuch des Vereines »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« um Zuwendung eines Beitrages aus dem Ertragnisse einer Staatslotterie fttr Civihvohltatigkeitszwecke der diesseitigen Reichshalfte beim k. k. Ministerium des Innern in Vormerkung genommen. Dali smo tudivtisk Peerz-Krulčevo knjižico »Pri naŠem cesarju« ki je že v 8000 izvodih dogotovljena. Ceno smo ji postavili na 10 h. Trdno se nadejamo, da jo bodo šolska vodstva in učiteljstvo priporočali v nakup krajnim šolskim svetom, staršem in drugim dobrotnikom mladine. Minule šolske počitnice smo praznovali 75 letnico cesarjevega rojstva in ob koncu letošnjega šolskega leta bo najlepša prilika, da knjižico razpečamo med mladino. Izvršili smo tudi sklep lanskega občnega zbora in se zahvalili veleslavnemu občinskemu svetu ljubljanskemu in slavnemu ravnateljstvu Kranjske hranilnice za naklonjeno nam izdatno podporo. Po vsem tem — bolj podrobno o dohodkih bo povedal društveni blagajnik — razvidite, kako lepo napreduje naše društvo in s kako naglimi koraki se bližamo svojemu namenu. Ta napredek pa je oveselil tudi našo slavno davčno administracijo, ki je dala svojemu zadovoljstvu duška s tem, da nas je djala »pod paragraf« in natn naložila davek, dasi je naše društvo zgolj dobrodelno in nima noben član od društva niti najmanjšega dobička. Proti temu smo seveda vložili priziv in ga bomo nadaljevali do zadnje inštance. Dne 2. grudna t. 1. smo že v sedmič ravno isti učenki izplačali »Cesarja Franca Jožefa ustanovo«. Naše društvo šteje danes 41 pokroviteljev, 370 pravih in 420 podpornih članov. Končno izrekamo našim listom in vsem svojim prijateljem in blagim podpomikom tem potom svojo najiskrenejšo rahvalo. Blagajnlško poročilo.* Blagajnik tovariš Jakob D i m n i k poroča: Slavni občni zbor! Ko smo 1. 1894. ustanovili naše društvo, sem zapisalna čelo blagajniŠke knjige kot društvcno geslo besede našega domačega pedagoga A. Martina Slomška, ki pravi: »Brez božje pomoči je vse naše prizadevanje brezuspešno«. In če pomislimo danes, koliko simpatij uživa naše društvo ne le med ljudskim učiteljstvom, ampak med vscm prebivalstvom na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, in če pomislimo dalje, da je v prvih devetih letih naraslo društveno premoženje na 20.000 K, da se je lansko leto pomnožilo za 6000 K, letos pa za 10.000 K, usiljuje se nam nebote misel, da rosi nebo svoj blagoslov nad našim društvom, ki bo prej ali slej varno zavetišče ubogim učiteljskim sirotam in otrokom. Njemu, ki je Oče vseh sirot, trudoljubivosti, delavnosti in požrtvovalnosti učiteljstva ter darežljivosti učiteljskih prijateljev in dobrotnikov se moramo danes zahvaliti, da znaša društveno premoženje koncem tekočega leta 36.608 kron 20 h. In če bomo v novem letu vsaj tako in morebiti Še nekoliko bolj požrtvovalni, bo k letu obsorej razpolagalo naše društvo lahko že s 50.000 kronami. Seveda, zato je pa treba delati, delati in zopet delati. 1. Konoerii. Izvrsten vir za naše društvo so konccrti, ki jih prirejajo posamezna učiteljska in neučiteljska -druitva na korist konviktu. Le poglejmo koncert, ki ga je priredilo DruštTO za zgradbo učit. konvikta dne 9. septembra letos t Ljubljani. V tem koncertu je združilo kranjsko učiteljstvo STOje moči ter pokazalo vso svojo ljubezen in požrtvovalno9t za konvikt. Zato je bil pa tudi uspeh nepričakovano relik; dosegli smo namreč 1400 kron čistega dobička. Vsa čast in hvala gospodičnam učiteljicam-pevkam in učiteljem-pevcem in posebno zahvalo zasluži pa pevovodja g. Pave I Gorjup, ki je potoval iz kraja v kraj ter zbiral in navduševal pcvke in pevce za koncert. Hvala tudi našemu marljivemu pred> sedniku, g. J. Furlanu, ki je s pomočjo ljubljanskih tovarišic zbiral dobitke za loterijo pri koncertu. Hvala torej ljubIjanskim koleginjam in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu sijajnemu moralnemu in gmotnemu uspehu našega koncerta ! Enak uspeh je doseglo tudi goriško učiteljstvo s koncertom, ki ga je priredilo »goriško učiteljsko društvo« meseca majnika v Gorici, ki je donesel našemu društvu 1100 kron čistega dobička. GoriŠko učiteljstvo je navzlic nizkim plačam navdušeno, idealno, agilno in napredno za vsako dobro stvar in smo bili že naprej prepričani, da bo imel koncert lcp uspeh, in nismo se motili. Duša koncerta je bil pa seveda g. nadučitelj Ignacij Križman, ki je tudi duša in glava vsega goriškega učiteljstva, Vsa čast njemu in vrlemu goriŠkemu učiteljstvu! Za prihodnje leto se pa, kakor čujemo, pripravlja vrlo štajersko učitcljstvo, da priredi tudi tak koncert v Celju. Brez dvombe bo imel tudi ta koncert gotovo lep uspeh za naše društvo. Jako lep koncert je priredilo tudi Pedagoško društvo v Krškem, ki je donesel našemu društvu 60674 K čistega dobička. Ta koncert je zasluga predsednika Pedagoškega društva g. Lj. S tiasnega, kijenavduševalučiteljstvo tega okraja za koncert in nabiral darove. Bodi izrečena na tem mestu vsem prav topla zahvala. Tudi v drugih okrajih na Kranjskem, Štajerskem in Primoiskem bi se lahko prirejali taki koncerti. Treba je le enega, da stvar izproži in potem gre sama naprej. Predvsem so v to poklicani društveni predsedniki. Vstopnina naj se pa pobira po celem okraju, kakor je storilo goriško učiteljstvo in pa učiteljstvo krškega okraja. Skušnja je pokazala, da v takem slučaju učiteljice in učitelji kar tekmujejo med sabo, kdo bo več vstopnine nabral. Letos se je priredilo na korist našemu društvu 9 koncertov in sicer a) na Kranjskem: »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« v Ljubljani (1400 K); Pedagoško društvo v Krškem (606 74 K); učiteljstvo iz Toplic, Soteske in Gornje Sušice v novomeškera okraju (5254 K); Blejski diletantje — seveda večinoma učitelji (32-5O K) in zopet Blejski diletantje (6866 K); \b) na Štajarskem: Tamburaški koncert v Ptuju (4150 K); Savinsko učiteljsko društvo (12004 K); Gornjegrajsko in Savinsko učiteljsko društvo (160 K); c) na Goriškem : Okraj no učiteljsko društvo za goriški okraj (1100 K). Vsi ti koncerti so nesli našemu društvu 3.581'92 K in sicer na Kranjskem 216038 K, na Goriškem 1100 K in na Štajerskem pa 32154 K. Razvidno je, kako bogat yir za naše društvo so koncerti; zato pokladamo danes vsem uči- teljskim in tudi neučiteljskim društvom, ki imajo v njih učitelji vplivno besedo, da tudi v novem letu prirede krajevnim razmeratn primerne koncerte in veselice na korist »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta.< 2. Hranilnice in posojilnice. Odbor se je obrnil s prošnjo za podporo na vse hranilnice in posojilnice na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, katerih je vseh skupaj blizu 500. Izmed teh se jih je odzvalo naši prošnji 20, ki so pomnožile društveni kapital za^ll85 K. Največ posojilnic sc je oclzvalo naši prošnji s Kranjskega, in sicer 17, ki so darovale za naš konvikt 1155 K; s Štajerskega sta se odzvali dve, vsaka z 10 K in na Primorskem pa samo ena z 10 kronami. Zaradi pregleda bodi mi dovoljeno, da navedem vseh 20 hranilnic oziroma posojilnic z imenem in z darovano vsoto. Darovale so a) na Kranjskem : l)OkrajnaposojilnicavKrškem, 20K; 2)Prva Dolenjska posojilnica v Metliki, 20 K; 3) Ljubljanska kreditna banka, 50 K; 4) Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani, 50 K; 5) Posojilnica v Žuženberku, 50 K; 6) Notranjska posojilnica v Postojni, 50 K; 7j Logaška posojilnica 45 K; 8) Kranjska hranilnica v Ljubljani, 300 K; 9) Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice, 100 K; 10) Posoj iln ica v Rado vlj ici, 40 K; 11) Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo, 40 K; 12) Posojilnica in hranilnica v Moravčah, 100 K; 13) Prva dolenjska posojilnica v Metliki, 200 K; 14) Posojilnica v Zagorju ob Savi, 20 K; 15) Posojilnica v Sodražici, 20 K: 16) Vrhniška posojilnica, 30 K; 17) Okrajna posojilnica v Krškem, 20 K; b) na Štajerskem: 1) Posojilnica na Dolu, 10 K; 2) Posojilnica v Vojniku, 10 K; c) na Primorskem: Posojilnica v Marezigah, 10 K. To so torej hranilnice in posojilnicc, ki so stopile v vrsto naših dobrotnikojr. Sicer bi jih bilo lahko še mnogo več, če bi učiteljstvo v dotičnih krajih, kjer so posojilnice, storilo svojo dolžnost. Dobra beseda ob pravem času in na pravem mestu veliko izda. Odbor bo tudi letos poslal prošnje na vse hranilnice in posojilnicc na Kranjske:n, Šta jerskem in Primorskem ; prosimo pa, da učiteljstvo te prošnje spremlja in podpira ter skrbi ob času občnih zborov posameznih hranilnic in posojilnic, da se te spomnijo pri razdelitvi darov tudi učiteljskega konvikta. Le vsi za enega in eden za vse! 3. Občine. Odbor je trkal in trkal, kjer je le čutil, da bi se dobil kak vinar za »konvikt« in tudi našim občinam ni prizanesel s svojo nadležnostjo. Razposlal je namreč na vsa županstva, oziroma občinske zastope tiskane prošnje za podporo in tudi te prošnje so imele precej povoljen uspeh, zakaj prejeli smo od naših občin za naše društvo 1344"23 K. Odzvalo se je naši prošnji 22 županstev, oziroma občin in sicer na Kranjskem 17 s 12 74' 2 3 K, na Štajerskem 3 z 20 kronami in na Primorskem pa 2 s 60 kronatni. Tudi tu je bil uspeh odvisen od učiteljstva dotičnega kraja, zakaj čimbolj se zaveda učiteljstvo dotičnega kraja svoje dolžnosti napram našemu društvu, tem boljši je gmotni uspeh. Nam učiteljem ne pada mana z neba, ampak si moramo vsak vinar za naša podjetja izprositi in priboriti. Zato, tovariši, le na delo vsak v svojem kraju, da se čim več občin oklene našega društva, zakaj : Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to možje storiti dolžan. Tisti učitelj, ki dandanes opravlja svojo službo samo med štirimi stenami, a ničesar ne stori za učiteljsko organizacijo in učiteljska podjetja, tak učitelj ne pozna dandanes svojega zvanja. Vsi stanovi se dandanes organizujejo in združujejo in čim tesneje se združujejo, čim bolj se zavedajo svojega stanu, tembolj in tem hitreje napredujejo. Naša organizacija mora biti pa tudi gospodarsko tako urejena, da v stiskab, nadlogah, skrbeh in težavah ne pridemo v zadrego ter najdemo utehe, pomoči in zavetja pri nas samih. Pričetek in konec naše gospodarske organizacije bodi pa naš »konvikt«, ki bodo našle v njem zavetje naše sirote in otroci, ki bo dobila v njem primerne prostore naša hranilnica in posojilnica »Učiteljskega konvikta« ter dobro streho naša »Zaveza«, šolski muzej in morebiti še kako drugo učiteljsko podjetje. Da pa pridemo čim preje do cilja, zato moramo pa z združenimi močmi na delo ter nabirati prispevkov za koavikt, kjerkoli in kadarkoli se nam nudi prilika. Občine, ki so položile svoj dar na altar učiteljskega konvikta, so te-le: a) na Kranjskem: 1) Ljubljanska mestna občina, 500 K;2)StaraLoka na Gorenjskem, 20 K ; 3) Jesenice na Gorenjskem, 100 K;4)Kostanjevica na Dolenjskem, 40 K ; 5) Velike Lašče, 423 K; 6) Koroška Bela, 100 K; 7) Bled, 50 K; 8) Bloke, 50 K; 9) Metlika, 50 K; 10) Vič pri Ljubljani, 20 K; 11) SpodnjaŠiška, 200 K ; 12) Begunj e na Gorenjskem, 40 K ; 13) Kamnik na Gorenjskem, 20 K; 14) Ribnica na Dolenjskem, 20 K; 15) Š t. Peter na Krasu, 10 K; 16) Dovje na Gorenjskem, 20 K; 17) Litija, 20 K; b) na Štajerskem: 1) Zakot pri Brežicah, 5 K; 2) Petrovče, 5 K; 3) Sevnica, 10 K; c) na Primorskem : 1) Tolmin, 50 K; 2) S v. Križ pri Vipavi, 10 K. .. - Kakor sem za. poprej otnenil, so prispevale občine naŠemu društvu v tekočem letu 1344-23 K. Bodivsem skupaj in posebej še njih vrlim županomizrečena na tem mestu prav topla zahvalal 4. Kolekte poštnih znamk. Sicer bolj majhen, a vendar upoštevanja vreden dohodek našega društva so kolekte poštnih znamk, ki so nam prinesle že skoraj 12 00 K. Kakor pri vseh drugih naših virih, tako je treba tudi pri kolektah nekoliko požrtvovalnosti. Kdor je prav priden in požrtvovalen, nabira sam znamke pri učiteljskih prijateljih dotičnega kraja; na ta način je kolekta najhitreje izpolnjena. Drugi pa zopet niso vnetl za tako pobiranje, ampak prilepijo par znamk ter pošljejo kolekto naprej. Tudi to je dobro in društvu v korist. Ni pa v korist društva, če kdo kolekto prejme ter sedi na nji tudi po cele mesece. Kolekte dosežejo le tedaj svoj namen, če se hitro pošiljajo naprej. V nekem okraju na Štajerskem se je izrazila želja, da bi blagajnik vse došle znamke iz dotičnega okraja zabilježeval na račun pokroviteljine. Tu moram pripomniti, da bi se na ta način od blagajnika preveč zahtevalo in dalje kolekte tudi niso namenjene za pokroviteljino. Zopet drug okraj na Štajerskem, ki je našemu društvu poslal tri kolekte, drugega pa še ničesar, je pa zahteval pri zborovanju, da naj »Učit. Tovariš« priobči tudi svoto vsake kolekte in naroči »Zavezi«, da naj ima vpogled v knjige. Tu moram opomniti, da »Učit. Tovariš« ne zbira denarja in kolekt, torej tudi ne more kot tak priobčevati cohodkov, a stori pa to le iz prijaznosti, ker mu te podatke pošilja bla- gajnik DruŠtva za zgradbo učit. konvikta. Pripomniti moram tudi, da je naše društvo popolnoma samostojno društvo, ki ni podrejeno naši »Zavezi«, torej le-ta kot taka tudi nima pravice pregledovati blagajniskih knjig zastran kolekt. Običajno objavljam v Tovarišu vselej le številko vrnjene kolekte in pa okraj, iz katerega je došla; upam, dajeto za kontrolo dovolj. Vse došle znamke pa prilepim na poštne hranilne karte, ki jih potem nesem na pošto v poštno hranilnico, za katero imam 7 knjižic. Časih pa tudi znamke prodam ter naložim ta denar v hranilnici. Letos se je vrnilo blagajniku 64 kolekt in sicer s Kranjskega 32, s Štajerskega 20 in s Primorskega pa 12. Vredne so bile po 3 do 10 in nekatere tudi po več kron. Če je svota pod kolekto zabilježena.jo objavim tudi v Tovarišu, drugače pa- ne, ker mi seštevanje raznovrstnih in nakupičenih znamk vzame preveč časa. Okraji, iz katerih so mi došle izpolnjene kolekte, so sledeči: a) naKranjskem: 1.) Ljubljanska okolica, št. 39 in 65; 2.) No v o mesto, št 2, 58 in 69; 3.) Krško, št. 1, 50 in 2 prepisa; 4). Kranj, št. 5, 6, 19, 20 in 3 pre pisi; 5.) Litija, št. 62; 6.) Kočevje, št. 15, 16 in 17; 7.) Kamnik, št. 8, 9, 10, 11 in 12; 8.) Postojna, št. 57 in 58; 9.) Logatec, št. 44, 45, 55 in 56; 10.) Črnomelj, št. 5; b) na Štajerskem: 1.) Laški okraj št. 13, 62 a, 62 b, 79 in 80; 2.) Ptujski okraj, št 77, 91 in 92; 3.) Št. Lenart, št. 64 in 65; 4.) Celjski in vranski okraj št. 1, 69 in 70; 5.) Konjice, št. 9,10, in 75; 6.)Šmarje, št. 88; 7.) Slovenj gradec, Št. 36; 8.) Rogatec, št. 93 in 94; c) na Primorskem: 1.) Goriški okraj, št. 1, 13 in 14; 2.) Tolminski okraj, št. 5, 6, 121 in 2 prilogi; 3.) Voloski okraj, št. 9, 10, 127 in 128. Krožijo pa še križem domovine 103 kolekte in sicer na Kranjskem 51, na Štajerc!:pni 31 in na Primorskem pa 21. Mogoče je pa tudi, da ne krožijo vse in da počivajo nekatere zaprašene v miznicah takih kolegov in koleginj, ki se ne ogrevajo za učiteljski konvikt. Torej, s kolektami le naprej in naprej, zakaj: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača ! 5. Članarina Na Kranjskem, Štajerskem in Primorskern je nameščenih nad 2000 učiteljev in učiteljic. Ko bi bili vsi ti člani našega druŠtva, kako lep gmoten uspeh bi bil to. Žal, da temu ni tako. Res je, da imamo nizke plače, a 2 kronici na leto bi si že vsakdo lahko utrgal, saj bi imel s tem zavest, da je daroval ti dve kroni za učiteljske sirote in otroke. Prejšna leta se je marsikdo izgovarjal, da bi rad žrtvoval ti dve kroni, če bi jih prišel kdo pobirat. Iz tega vzroka je šel odbor učiteljstvu na roko ter uvedel čekovni promet. Vsako šolsko vodstvo dobi po novem letu poštno položnico (ček) s prošnjo, da pobere pri podrejenem mu učiteljstvu letnino. Nekateri šolski voditelji store to dragevolje, mnogo jih je pa malobrižnih za naše dobrodelno in prepotrebno društvo. In to ni lepo! Ob novem letu sem razposlal vsem šolskim vodstvom na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem tiskane prošnje in poštne poloinice. To mi je dalo mnogo dela; škoda, da se to delo ni tako izplačalo, kakor bi bilo želeti. Premalo stanovskega ponosa in stanovske samozavesti je še med nami. Kakor sem že preje omenil, je na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem nad 2000 učiteljev in učiteljic in od vseh tch jih je pri našem društvu samo 3 7 0, ki so plačali letnino 2 K za tekoče leto. Od teh jib pripada na Kranjsko 175, na Štajersko 135 in na Primorsko pa 60. Te številke niso častne za nas. Upajmo pa, da bo v novem letu bolje in da se bo tudi ostalo nčiteljstvo predramilo iz svojega mrtvila ter pristopilo z dvema kronicama na leto »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.« Bog daj ! 6. Gospodarski program. Leta 1897. smo ustanovili gospodarski program, ki do- naša društvu vsako leto precej lepih kronic. Le pomislimo, koliko smo že prejeli samo za šolske zvezke, poprej od g. Pe- triča, zdaj pa od g. Grubbauerja. Samo letos nam je darorala tvrdka Grubbauer iz Linca 500 K. Na Štajerskem in na Pri- morskem imajo v rabi zopet druge zvezke. Želeti bi bilo, da stopi štajersko in primorsko učiteljstvo v dogovor z izdelo- vatelji teh zvezkov; gotovo bo vsak izdelovateli rad daroval vsako leto od izkupička primerno svoto za učiteljski kon- vikt. Torej, štajersko in primorsko učiteljstvo, le na delo, da nam bo mogoče k letu osorej o uspehu že kaj poročati. Pa tudi trgovci s šolskimi potrebščinami radi prispevajo za naš konvikt, če se jih za to naprosi n. pr. g. J. Bahovec v Ljubljani daruje navadno po 50 K na leto, drugi trgovci  s šolskimi potrebščinami pa po 10 in 20 kron. Tako je v  Ljubljani in tako bi bilo lahko tudi v Celju, Mariboru, v  Gorici, v Trstu in na Reki. V teh mestih naj si izbere izven-  kranjsko učiteljstvo tudi po eno trgovino z manifakturnim  in po eno s konfekcijskim blagom. Kranjski učitelji in uči- teljice imamo tvrdko Fr. Ksav. Souvanovo in Gričar & Mejač, ki nam darujeta od učiteljskega izkupička vsako leto okroglih 100 do 200 K. Tudi tiskarne, ki jim daje učiteljstvo zaslužka,  rade prispevajo za konvikt. »Narodna Tiskarna v Ljubljani  nam daje po 200 K na leto. Prezreti tudi ne smemo založ- nikov šolskih tiskovin. Kranjski učitelji smo v tem oziru že dobro organizirani; upajmo, da nam bo sledilo tudi izven- kranjsko učiteljstvo ter si ustanovilo svoj »gospodarski pro- gram.« 7. C F. J. I. jubilejska ustanova. To ustanovo smo ustanovili kranjski učitelji 1. 1888 v proslavo cesarjeve 40 letnice. Zbirali smo tri leta ter nabrali 2.800 K. Ustanova je določena izključno le za učiteljske sirote na Kranjskem ter znaša na leto 80 K in se izplača vsako  leto dne 2. decembra. Do zdaj je uživala ustanovo učiteljska sirota Bog omila Osana. Prejela je vsega skupaj 560 K. Letos je pa Bogomila Osana izostala iz šole. Treba bo ustanovo zopet razpisati ali jo pa podeliti sestti Kristini Osana, ki obiskuje tukajšnjo slovensko dekliško šolo. Kakor že povedano, znaša ustanova 80 K na leto, ostanek obresti se pa pripiše vsako leto h kapitalu, da bo s časom mogoče napraviti še II. mesto te ustanove. Letos  se je pripisalo h kapitalu 36 K obresti ter znaša ves kapital  koncem t. leta 3009 K. 8. Pokrovitelji. Pokroviteljev, ki so vplačali po 200 K, ima naše društvo  41 in sicer na Kranjskem 34, na Primorskem 6 in na Štajerskem pa 1. Letos so nanovo postali društveni pokrovitelji:  1.) Ljubljanska mestna ob čina. 2.) Občina Sp o dnja  Šiška pri Ljubljani; 3.) g. državni poslanec notar Ivan  Plantan; 4.) Pedagoško društvo v Krškem (3 krat);  5.) Prva dolenjska posojilnica v Metliki; 6.)  Okrajno učiteljsko druitvo za goriiki o kraj (6krat)7.)Savinsko učiteljsko društvo: 8.) G. Ivan Jebačin, lastnik »Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate t Ljubljani.« Na račun pokrovitcljine so pa vplačali: 1.) Ljubljansko učiteljsko društvo 50 K; 2.) Učiteljsko društTo ljubljanske okolice 50 K; 3.) Metliška občina na Dolenjskem, 50 K; 4.) g. Josip Prosenc, bančni ravnatelj i dr. v Ljubljani, 50 K; 5.) g. Gustav Pirc, ravnatelj Kmet. družbe, 50K; 6.)Litijsko učiteljsko društvo 100 K; 7.) Gornjegrajskcj učiteljsko druŠtvo 80 K; 8.) Ormoško učiteljsko društvo 50 K; 9.)Se žansko učiteljsko društvo 50 K; 10.) Tolminska občina 50K; 11.) g. Jernej Bahovec, trgovec s šolskimi potrebščinami t Ljubljani, 100 K; 12. Kmetska posojilnica Ijubljanske okolice 100 K; 13) Jeseniška občina na Gorenjskem 100 K; 14. Občina Koroška Bela na Gorenjskem 100 K; 15.) Posojilnica in hranilnica v Moravčah, 100 K, Seveda, pokrovitelji se pa ne ponujajo sami, ampak jih je treba iskati in tudi ta uspeh je odvisen edinole od učiteljstva. Zato prosim vse one tovariše in tovarišice, ki jim je mar naše društvo, da vplivajo na posojilnice in hranilnice, na županstva in na imovitejše šolske prijatelje, da postanejo pokrovitelji našega društva. Dobra beseda ob pravem času in na pravem mestu velika izda. Skoraj nepotrebno- se mi zdi poudarjati, da mora biti tudi vsako učiteljsko društvo pokrovitelj »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«. Na podstavi § 12 naših pravil ima potem vsako učiteljsko društvo pravico toliko odbornikov poslati v odbor našega društva, kolikorkrat je pokroviteljino vplačalo. Do zdaj so pokroviteljino vplačala ta-le učiteljska društva: 1.) Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani (1 krat); 2.) Logaško učiteljsko društvo (1 krat); 3.) Postojnsko učiteljsko društvo (2 krat); 4.) Kranjsko učiteljsko društvo (2 krat); 5.) Pedagošku društvov Krškem (3 krat); 6.) Učiteljsko društvo goriškega okraja (6krat) in 7.) Savinsko učiteljsko društvo (1 krat). Vsa ta društva prosimo tem potem, da imenujejo svoje zastopnike v odbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«. 9. Učiteljski dobrotniki. Vsi pokrovitelji našega društva, vsi denar ni zavodi, vse občine in vsi drugi prijatelji in podpirniki naši, ki so kaj prispevali za učiteljski konvikt, so učiteljski dobrotn i k i. Tako sem jih vedno imenoval letos, ko sem objavljal njih darove za učiteljski konvikt. Prepričan sem, dagovorim iz srca vseh prisotnih in neprisotnih učiteljev, če se v iraenu današnjega občnega zbora vsem učiteljskim dobrotnikom kar najtopleje Kahvaljujem ter izrazim hkrati tudi ponižno prošnjo, da tudi nadaljeostanejo naklonjeni našemu društvu. Bog jih živi! 10. Kako je naložen denar. Kakor sem že uvodno omenil, stno nabrali za konvikt prvih devet let okroglih 20.000 K, lansko leto 6000 K in letos pa 10.000 kron. Vse društveno premoženje znaša danes 36.608 kron 20 vinarje^. Ves ta denar je plodonosno naložeo ter se obrestuje v poštni hranilnici po 2 %, v drugih denarnih zavodih pa po 4 %, 45 % in po 5 %. Največa svota je naložena v »Hranilnici in posojilnici uči-  teljskega konvikta po 5 %• Poštna hranilnica obrestuje denar  sicer samo po 2 %, a pripravna je za zbiranje denarjev potom poštnih poloinic (čekov), ki jih poSiljam iolskim vodstvom, posojilnicam in hranilnicam, županstvom in takim osebam, od katerih upam, da bi se kaj dobilo za naš konvikt. Denar, ki ga pa prejmem na roko ali pa potom poštnih nakaznic, ga pa naložim v poštni hranilnici. Kadar se nabere tisočak, pa dvignem ter naložim v naših hranilnicah. To pa delom zaraditega tako, ker se mi na ta način moje dclo, ki ni posebno majhno, znatno olajša. Upam, da slavai občni zbor ne bo ugovarjal temu mojemu postopanju. 11. Sklep. S tem sklepam svoje poročilo. Če sc ozremo nazaj na llletno naše delo, se oziroma lahko s ponosno samosvestjo na to llletno dobo, a z veselim srcem in prijaznim licem gledamo pa tudi lahko v bodočnost, zakaj če bomo tudi v  bodoče s takim navdušenjem delovali za naš konvikt, če bomo  imeli tudi v bodoče toliko dobrotnikov, kakor smo jih imeli  dosedaj in če bo naše društvo tudi v bodoče deležno bla- goslova z nebes, ne bo dolgo, ko se bo v beli Ljubljani dvignila krasna stavba z napisom: »Učiteljski konvikt.« In vsakdo izmed nas, ki bo šel mimo te stavbe, bo labko rekel: Tudi nekaj mojih žuljev, tudi mojim ustam pritrganih grižljajev je nekaj v tej stavbi ; vsi skupaj bomo pa s po- nosom trdili: To jenašedelo, tojenaštrud, toje naša požrtvovalnost« In v to: »Bog daj srečol« Poročilo preglednikov računov. Vimenu preglednikov računov izjavlja tovariš Al. Ke celj, da so računi v najlepšem redu in denar plodonosno naložen. Za vzorni red in trud izreka blagajniku priznanje in zahvalo. (Odobravanje.) (Koncc prih.)