LJUBITELJSKA KULTURNA USTVARJALNOST V OBČINI Več možnosti za nastope Zbor delegatov Zveze kulturnih organj-zacij Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bil skli-can 5. novembra 1980 vdvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, nam je predstavil utrip in prisotnost kulturnega življenja v občini ter razgrnil rezultate dela v preteklih letih. Delegati so nagradili naj-zaslužnejše organizacijske delavce ter si začrtali nove naloge in programe, ki naj bi jih izvedli v okviru občinske zveze kultur-nih organizacij in v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimj organizacijami. Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo občinske zveze kultumih organiza-dj oziroma izvršni odbor Dragica Kregelj - predsednik Cvetko Budkovič - predsednik vokalno-glasbene komisija Eta Durjava - predsednik ŠKUD Marija Smuk - predsednik gledališke ko-misije , ¦ y - Marjan Tršar - predsednik likovne komi-sije Ida Intihar - predsednik folklorne komi-sije Breda Bujak - predsednik komisije za knjigo Sonja Dobnikar - predsednik za kinema-tografsko dejavnost Matko Zdešar - predsednik za kulturno akcijo Cilka Anžič - izvoljeni član OZD Ilirija-Vedrog. ¦ . Na zboru, ki sta ga pozdravila predse-dnica Dragica Kregelj in s pesmijo tnoški zbor z Brezovice, so bili prisotni delegati osnovnih šol, gimnazije Vič, krajevnih skupnosti, delegati iz 23 večjih delovnih kolektivov občinskih družbenopolitičnih organizacij. ZKO proučuje kulturne pq,-trebe in zahteve Ijudi in ustvarja pogoje za njihovo zadovoljevanje ter nudi pomoč v idejno-vsebinskem strokovnem in organi-zacijskem pogledu. Množična ljubiteljska kulturna ustvarjalnost delavcev mora biti prisotna povsod, posebno v krajevnih skupnostih in OZD. Izvenmestne KS so v amaterskem delo-vanju plodnejše kot mestne, marsikje pa delo zamre zaradi osipa sposobnega kadra. Predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti je poudaril velik pomen množič-ne ljubiteljske kulture ter spregovoril o finančnih sredstvih, ki so zagotovljena, če-prav težko dohajajo inflacijska gibanja. Predstavnik občinskega sindikalnega sveta pa je svojo razpravo namenil pospešenim prizadevanjem delavcev v tozdih, da bi se vključili v kulturni program ZKO. Amate-rizem je še danes živ in v razmahu, kjer ima globoke korenine tradicije, zato mno-ge KS nimajo svojih društev. Tudi delav-cem iz drugih republik bi lahko prirejali družabna srečanja in plese. Dolgoletni že-Iji viških občanov, da bi imeli svojo godbo na pihala, bi lahko ugodili ob sodelovanju vseh političnih subjektov v okviru ZKO. Več pa bi morali narediti za povezovanje kulturnih animatorjev in OZD s strokov-nimi komisijami pri ZKO za povezovanje delovnih organizacij s šolami in njihovimi kulturnimi društvi. V njih bi bilo treba zagotoviti oblikovanje programov, ki naj temelje na potrebah in dolgoročnih intere-sih delovnih ljudi in občanov, na razvoju Ijubiteljske kulturno umetniške tvornosti ter na stopnjevanju odgovornosti za vsebi-no, obseg in kakovost dohodkovnih od-nosov, še posebej svobodne menjave dela za delavce v kulturnih dejavnostih. Edina pobuda v razpravi je bilo vprašanje dele-gatke, zakaj se 11 lutkovnih sekcij ne po-veže in ne sodeluje pri izmenjavi dela in izkušenj v okviru ZKO. In njihovi načrti? ; : Mlade skupine, ki so se uveljavile v ob-činskem prostoru, naj bi dobile možnost za nastop na odru enega od društev, usta-novili naj bi godbo na pihala, EX TEM-PORE v Podpeči bi lahko postal občinsko srečanje likovnih umetnikov-samorastni-kov; srečanje mladih recitatorjev »Naša beseda«, ki bi bila kot prireditev ŠKUD; 20. srečanje gledaliških skupin, ki sovpada s 150. letnico rojstva Frana Levstika, Re-vija odraslih pevskih zborov... KATJUŠA BADOVINAC