Stran 66
Jugoslovanski Obrtnik, 15. sept. 1920. Štev, 13
Vem, da bi osnovanje umetniške aka­
demije naletelo sedaj na velike financi- 
jelne in organizatorične ovire, ne ugovar­
jam torej nameri, da naj se osnuje začasno 
šola za arhitekturo kot oddelek na teh ­
nični fakulteti ljubljanske univerze, toda 
nje organizacija in zveza z univerzo naj bo 
taka, da jo bo vselej mogoče pretvoriti v 
jedro bodoče um etniške akademije, k a te ­
remu naj bi se priklopile druge um etniške 
panoge: slikarstvo, kiparstvo in morda tu ­
di um etne obrti, grafika, keram ika itd.
Potreba je torej:
1. Da se osnujeta naenkrat obe sto­
lici arhitekture: ena za historične sloge, 
obenem tudi kot splošna šola, ena pa za 
moderno arhitekturo;
2. profesorji naj bodo prvovrstni um et­
niki, vdani svoji vzgojiteljski nalogi, brez 
ozira, ali imajo fakultetno izobrazbo, ali ne;
3. poleg pouka visokošolcev naj se 
vzgajajo na tem oddelku tudi stavbni stro­
kovnjaki s srednješolsko in nižjo iz­
obrazbo;
4. naj se- ta oddelek sm atra ne kot de­
finitivni del tehniške fakultete, tem več kot 
jedro bodoče um etniške akademije, katero 
čim preje osnovati naj si poklicani priza­
devajo.
Ne zanikam, da smatram umetniško 
vzgojo stavbnih obrtnikov vsaj za sedaj 
za veliko važnejšo, kot visokošolskih stro­
kovnjakov, in sem prepričan, da bo brez 
težave mogoče doseči tu jako lepih rezul­
tatov, ako pride pravi mož na pravo mesto.
Vse cenjene naročnike, ki še niso po­
ravnali naročnine, opozarjamo, naj jo ne­
mudoma poravnajo, ker sicer le obstoj 
glasila nemogoč.
Slovenska vas in slovenska 
kmetska hiša.
S estavila prof. na višji drž. obrtni šoli O. G rebenc 
in D. V olavšek.
K akor nekdaj, tako je tudi še dan­
danes želja vsakega meščana, preživeti 
vroče poletje na km etih in si nekoliko po­
miriti razburjene živce. Le m alokateri teh 
poletnih »deželanov« se vglobi v kmetsko 
dušo in tiho km etsko življenje., a še manj v 
tajinstvenost tihe km etske vasi in km etske 
hiše. Opazuje pač m orda različne oblike 
posameznih vasi in hiš, toda le m alokdo 
vpraša po vzrokih teh razlik.
To je lahko umljivo; kajti šele v no­
vejši dobi so se izobraženci začeli zanimati 
za postanek in razvoj vasi in km etske hiše. 
Ni nam treba omenjati, da imajo naši večji 
sosedje ogromno znanstveno, pa tudi pre­
prosto pisano' literaturo o tem predmetu. 
Prvotno so se pečali s študijem km etske :
hiše ter njenih večjih in manjših skupin, t. 
j. vasi, le narodopisci, slovstveniki in jezi­
koslovci, pozneje joa tudi stavbeniki in a r­
hitekti. Stavbeniki so kmalu opazili m arsi­
katero'praktično stran preproste km etske 
hiše in so skušali to uporabiti pri modernih 
zgradbah, takozvanih vzornih km etskih 
dvorih, pozneje tudi pri stavbah mestnih 
vil. A rhitekti so pa opazili poleg praktičnih 
strani in udobnosti km etske hiše tudi na- 
rodno-umetniški čut, ki se izraža tuintam 
v celi stavbi ali pa le v posameznih delih 
in v njenih okraskih. Uvideli so, koliko 
škodo trpi stavbna umetnost vsega tega, 
ker so v modemi dobi izginili posebno 
značilni kmetski domovi, pravi tip ljudske 
stavbne umetnosti. Mnogokrat do zadnje 
črte prilagodeni naravnim in krajevnim 
razmeram, so nudili najpestrejšo umetniško 
sliko v okviru okolice. Zamenjale soi jih 
moderne, v umetniškem oziru skromne in 
ckolici neprikladne stavbe.
S študijem slovenske hiše in vasi so 
se pečali brezštevilni nemški veščaki in 
celo ruski narodopisec Charuzin, ki je na­
pisal dve večji razpravi o km etskih hišah 
na Gorenjskem in o življenjskem načinu 
našega gorenjskega kmeta. Po tujih delih 
vzpodbujeni so se tudi slovenski veščaki 
lotili tega kočljivega vprašanja, ki še 
vedno ni popolno rešeno. Tudi naš namen 
ni, pisati znanstvene razprave, ker zahte­
va to obširen študij na licu mesta širom 
Slovenije in zelo obširne literature, vsled 
česar tudi začasno ne navajamo imen po- 
someznih vasi. S temi kratkim i črticami 
hočemo le obuditi zanimanje za našo slo­
vensko vas in km etsko hišo in čitatelje 
članka privesti do opazovanja in prim erja­
nja. Opozoriti hočemo nadalje posebno na­
še stavbenike na praktične strani in ljud­
sko umetniške motive, ki jih vsebujejo ne­
kateri slovenski donjovi. To storim tudi 
vsled tega, ker so omenjene razprave le 
težje pristopne in pisane skoraj izključno v 
tujih jezikih.
Ta študij je že vsled tega zanimiv, ker 
nam predočuje življenjski način ter stare 
šege in navade naših prednikov, mnogo­
krat iz prastare dobe. Spoznali bomo tudi, 
kako umno so naši pradedi prilagodili svo­
ja bivališča vremenskim, krajevnim in 
sploh življenjskim razm eram kakega k ra ­
ja. Prišli bomo do nepričakovanega za­
ključka,, da so v glavnih potezah sicer 
skoraj vse vasi in km etske hiše, vsaj 
v Siednji Evropi, z ozirom na enake kra­
jevne in življenjske razm ere precej enake, 
a da vendar nudijo stavbe ne samo posa­
meznega naroda, ampak vsake vasi v svo­
ji legi, razvrstitvi, izvršitvi in okraskih, ne­
kaj narodno in krajevno-tipičnega vkljub 
vsem različnim tujim vplivom.
V prvem delu te kratke razprave ho­
čemo govoriti o različnih oblikah vasi in 
o vzrokih te različnosti.
Človek je družabno bitje in je tako- 
rekoč navezan na človeka, vsled česar naj­
demo povsod stremljenje po skupnem bi­
vanju. To stremljenje je posebno značilno 
za slovanske narode, dočim so stari. Ger­
mani, prednik; Nemcev, kolikor nam o tem 
poroča zgodovina, bivali dolga stoletja v 
na samem stoječih, daleč drug od druge­
ga oddaljenih domovih, ali pa v iz 3—4 
hjš obstoječih selih. Sicer najdemo tudi pri 
Slovanih, posebno pri Slovencih še dan­
danes posamezno stoječe km etske domo­
ve, toda le v goratih in manj rodovitnih 
krdjih. Že zadružno pravo je sililo Slovane 
k skupnemu bivanju v vaseh.
Pristno slovansko je za nižavje okro­
gla vas kjer stojijo hiše v podolgastem ali 
ovalnem krogu okoli trikotnega prostora, 
obrnjene večinoma s pročeljem proti go­
sposkemu dvorcu, ki zavzema sredino tri­
kotnika. Hiše stojijo v približno enaki, ne 
preveliki razdalji druga od-druge. Gospo­
darska poslopja so za hišami.. V omenje­
nem trikotniku se nahaja oziroma se je 
nahajal ribnik, ki je služil skupni porabi. 
To je tip slovanske, posebno češke vasi v 
ravnini, nikakor pa ne slovenske.
Naša slovenska vas se je večinoma . 
razvila iz prastare zadružne vasi in bi jo 
lahko imenovali k u p č a st o , ker stojijo 
hiše brez vsakega reda, kakor na kupu. V 
goratih slovenskih pokrajinah bi morali 
govoriti o raztreseni kupčasti 
vasi, ker stojijo hiše v večji in zelo neena­
ki razdalji druga od druge. Vzroki te raz­
vrstitve hiš so sledeči: Alpski Slovenci so 
ob svojem prihodu v sedanjo domovino za­
sedli skoraj vse nekdanje avstrijske alpske 
dežele. Naselili so se večinoma le po gor­
skih pobočjih in po ozkih alpskih dolinah, 
ne pa po večjih nižinah, k e r so morali te 
najbrže prepustiti svojim gospodarjem Ob- 
rom, ki so kot mongolski nomadski narod, 
rabili za svoje konje obširna nižavja, ka­
kor njih predniki Huni in pozneje Madjari. 
Sicer pa leži že v naravi Slovenca, da se 
čuti zadovoljnejšega na hribih, nego v ni­
žini. Dokaz tega so brezštevilne cerkvice 
in km etski domovi, ki tako ljubko pozdrav­
ljajo popotnika izza zelenja južnoštajer­
skih, pa tudi kranjskih vinorodnih gričev.
K temu bi še pripomnili, da so bili sta­
roslovenski župani v dobi, ko so bili nji­
hovi podaniki že davno kmetovalci, še ve­
dno pastirji, ki so redili govejo živino in 
ovce. To je skušal prav umno dokazati umrli 
vseučiliški profesor dr. VI. Levec v svoji 
obširni razpravi o naselbinah Slovencev 
na Ptujskem polju in sploh na Južnem Šta­
jerskem. Po njegovih nazorih so bili staro­
slovenski kmetovalci obubožani pastirji. 
Gorska pobočja so nudila županom-pastir-

Štev, 13
* * * " 1 ' ■ ■    —   —   ' '
jem mnogo boljšo pašo nego nižavja; se­
veda so jim morali tu sem slediti tudi nji­
hovi podaniki.
Manjša rodovitnost in napol pastir­
sko živlljenje sta povzročili večjo raztre­
senost hiš. Iz navedenih vzrokov se je to­
rej razvila tipično slovenska kupčasta vas 
z raztresenim i hišami.
Mimogrede lahko omenimo, da je na­
vada Slovencev, naseljevati se le na po­
bočjih, zelo pospešila ponemčevanje, ker 
se niso mogli dolgo ustavljati po dolinah 
v kompaktnih masah naseljenim nemškim 
kolonistom.
Značilno za silovensko vas je dejstvo, 
da zavzema cerkev skoraj vedno vzvišen 
in najlepši prostor v vasi. M nogokrat je 
tudi obdana od lip. To nam pač dokazuje, 
da so naši predniki navadno zgradili cer­
kev na mestu, kjer so njihovi pradedi kot 
pogani pod košatimi lipami častili svoje 
paganske bogove. Redkokje pa najdemo v 
sredini slovenskih vasi sledove nekdanjih 
gosposkih dvorcev. Nemški in potujčeni 
gospodarji nekdanje isilovenske km etske 
raje so se iz osebne varnosti, iz strahu 
pred teptanimi slovenskimi km eti in .poz­
neje tudi Turki umaknili ria utrjene, na 
strmih hribih zgrajene gradove. Kmetje so 
bili prisiljeni, skrbeti sami za svoje var­
stvo pred Turki. Tako so nastala t. zv. 
gradišča in tabori, t, j. utrdbe okoli cer­
kev in pokopailišč ki so bila še pred k rat­
kim povsod okoli cerkev, odkoder jih j« 
odstranila sanitarna oblast. T aka gradišča 
in tabore, ki nam pričajo o kruti turški do­
bi, ko je km et branil svojo vero in dom 
pred tem i sovragi, opazimo še dandanes 
na mnogih krajih slovenske zemlje, oziro­
ma pričajo o njihovem nekdanjem obstoju 
krajevna imena. Vsekakor so značilna za 
slovensko vas,
(Dalje prihodnjič.)
Širite vsepovsod, zlasti med obrt­
ništvom naše glasilo; ne bi smelo biti 
obrtnika - somišljenika S, L, S., ki ne bi 
bil društvenik JUGOSLOVANSKE OBRT­
NE ZVEZE in naročnik njenega glasila.
I. O.
Radišin zbor.
Na Hrvaškem obstoja že kakih pet­
najst let društvo »Hrvaški Radiša«, čigar 
glavni namen je gojiti zanimanje za pospe­
ševanje domačih obrti, podpirati one, ki 
imajo veselje in nadarjenost za obrtno^ iz­
obrazbo, ki so skriti v ljudskih masah ve­
likokrat celo brez gmotnih sredstev. Vsa­
koletne razstave tvorijo eno sredstvo v do­
sego dobrovoljnih ciljev. Namen, poglab­
ljati v mladih močeh zavest do domače obr­
ti, do samostojnosti, je zelo krasen, poseb­
no za Hrvaško, kjer je še pred kratkim
Jugoslovanski Obrtnik, 15. sept. 1920.
kar mrgolelo m ažarskih in judovskih kon­
kurentov.
Od 18. avgusta do 3, septem bra t, 1 . je 
trajala razstava radišinega zbora. Namen 
razstave je bil, obrniti pozornost na do­
mačo obrt, pokazati javnosti zaklade prist­
nega jugoslovanskega izdelka. V veliki ve­
čini se je to posrečilo, vendar kljub vsemu 
prizadevanju, naporu in trudu niso izostali 
tudi vplivi tujih elementov. Razstava sa­
ma ali semenj je bila prirejena po vzorcu 
nemške »Herbstmesse«.
Naše bralce smo opozorili na razstavo 
že v zadnji številki. Ker pa je bilo vsem 
nemogoče udeležiti se omenjene velezani- 
mivosti, je prav, če našim bralcem poda­
mo malo sliko.
Splošno se ta razstava strogo nikakor 
ne more imenovati razstava, ker je bila 
premalega obsega, dasi po raznoličnosti 
zelo bogata, Vpoštevati je pač treba čas, 
v kiaterem se nahajamo. Razstavilo se je 
vse, kar se je v k ratki dobi moglo preskr­
beti, brez natančnega smotra in ocene, če 
je res delo pristno jugoslovanskega izvora 
ali ne. Ravno radi tega pa to nikakor ne 
moremo priznati kot razstavo, temveč bolj 
kot semenj. Gotovo je tudi, da pri marsi­
katerih predm etih ni zaostajala reklama 
raznih trgovcev in obrtnikov, ki so hoteli 
s svojim blagom obrniti nase pozornost. 
Cene pa so bile zelo visoke, morda previ­
soke. Tako do 28. avgusta ni bilo razpro­
dano še mnogo blaga.
Slabo so vplivali tudi raztreseni pro­
stori, v katerih se je vršila razstava; za 
onega, ki ne pozna Zagreba, je bilo 
pač mučno iskati štiri med seboj popolno­
ma ločene prostore.
Za obrtnike je bila gotovo najvažnejša 
soba obrtniških pomočnikov in mojstrov, 
Pozornost je vzbujalo delo nekega m lade­
ga Hrvata, ki je sam izdelal mali parni ko­
tel. V culici je prinesel na razstavo svojo 
iznajdbo in poprosil, če jo sme razstaviti. 
Za plačilo bode sprejel radišin zbor mla­
dega fanta v svojo oskrbo. Poleg izdelkov 
čevljarske, krojaške in kolarske stroke je 
bilo tudi več vzorcev krojnega risanja ne­
kega čevljarskega tečaja; krasnega pohi­
štva, vrvarskih predm etov in ključavni­
čarskih izdelkov. Poleg je bila soba z raz­
nimi deli, izvršenih od invalidov. Razstav­
ljenih je bilo tudi več »poskusnih kosov« 
obrtnih učencev. Zelo pomembne so bile 
razne geografično risane statistike obrtno- 
nadaljevalnega šolstva v predvojnih časih.
V prostorih univerze je bil važen od­
delek domače industrije. Bil je sicer skro­
men, kot smo sploh skromni na tem polju 
Jugoslovani, vendar bi se bilo dalo več na­
praviti, če bi se bilo vsaj nekoliko potru­
dilo. V teh prostorih so imele svoje oddel­
ke kmetijske zadruge iz Zagreba z razno­
Stran 67
vrstnimi stroji, plugi in motorji; d,alje dru­
štvo za vzgojo dece z različnimi izdelki iz 
početnega pouka; ta oddelek nam je predo­
bro pokazal razne slike, žrtve alkohola in 
spolnih bolezni. Izredno zanimivi m orna­
riški oddelek je kazal, da se Hrvat zelo za­
nima za mornarstvo in ribištvo; veliko na- 
učnih predm etov je bilo v tem oddelku iz 
navtične šole v Bakru. Oddelek sam na 
sebi je bil dobrodošel, kakor se je opažalo, , 
posebno vojaštvu. Naj omenimo še, da so 
bili zastopani tu tudi filatelistično društvo 
in esperantisti.
Najimenitnejši del razstave pa je bil 
gotovo v umetniškem paviljonu, kjer je 
bila cela H rvatska zastopana z vso svojo 
domačo obrtjo od najbolj preproste čipke 
do razkošno najfinejšega divana, od kras­
no barvanih pletenin do najpreprostejših 
preprog in umetnih zaves. Ženska in pe- 
trinska udruga sta razstavili lepe tkanine, 
ročna dela, vezenine, izdelke iz lesa, v hr- 
vatskem slogu slikane božjepotne in izlet­
niške spomine, gospodinjske predm ete 
i, dr.
Najbolj sta zastopani Bosna in H erce­
govina, Zares, bogato je to ljudstvo na pre- 
prostoum ethi domači obrti, Zlate, srebrne 
in svilnate vezenine nam posebno vzbu­
jajo pozornost. Razkošje in bogastvo se 
kaže iz vsakega predm eta; kaže se delo 
razkošnega harema, v katerem uboga žena 
vedno dela. Žalibog ornam entika na srebr­
nih podobah ni našega izvora. Jugoslovan­
ski mohamedanec je sprejel to od vzhoda 
in si pridomačil. K akor se odlikuje bosan- 
sko-hercegovsko delo po izrednem fan- 
tazmu, tako se delo H rvata in Slavonca 
odlikuje po bujnosti. Posebno se je v tem 
oddelku opažalo, da novo ponarejeni ori­
ginali zelo, zelo zaostajajo za nekdanjimi. 
Izm ed.dubrovniških vezenin so najkras- 
nejše one iz 16. in 17. stoletja.
Preobsežno bi bilo to opisovanje po­
sameznih pokrajinskih oddelkov, kateri 
kažejo, kje še biva domači, nepokvarjeni 
hrvatski rod ter si sam pridno proievaja 
stvari, katere mi kupujemo iz bogsigavedi 
katere roke.
Slovenski oddelek je bil sicer zelo 
preprost, vendar po svoji razvrstitvi zelo 
okusen. Obrtno-pospeševalnemu uradu in 
g. profesorju Grebencu izrekam o vso po­
hvalo, ker sta v tako kratkem času tako 
lično uredila omenjeni oddelek. Tudi pro­
dajne cene blaga so bile primeroma nizke, 
zato je bilo kmalu vse prodano. Ves odde­
lek je vzbujal velikansko pozornost. Za­
stopane so bile 'posebno naše zadruge, 
Slamnikarska obrt, od kite do najfinejšega 
slamnika in klobuka po g. Cerarju (Stob), 
čipkarska šola z lepimi izdelki, puškarska 
zadruga iz Borovelj, ki je zlasti privlačna 
točka za častnike, žebljarska zadruga iz