Kaf vse pišefo o učiteljstvu. šoli, prosveti in JVV —1 Položaj slovenskega učiteljstva. »Večernik« z dne 2. I. 1939. prinaša daljši članek pod naslovom »Slovenski učitelj v borbi za svoje interese« med drugim tudi sledeče: »Naši učitelji so pionirji slovenskega kulturnega napredka in so radi tega nenadomestljivi člen v verigi delovnega ljudstva. So to delavci na obče prosvetnem, na vzgojnem in gospodarskem polju; sploh so udeleženi na celotnem poprišču aktivnosti družbene zajednice z imenom slovenskega naroda. Radi važnosti tega kulturnega činitelja za slovensko narodno skupnost je pač neobhodno potrebno, da je učitelj v vprašanju svojega lastnega življenjskega obstanka popolnoma osiguran, tako da mu ne bi bilo treba nikdar pehati se za kruhove drobtinice izven delovnega območja svoje službe. Takšna trdna podlaga je za narodnega učitelja nujna, če se hoče ves in pa uspešno posvetiti poklicnemu delu. Zal pa moramo pribiti dejstvo, da je položaj slovenskega učitelja vse prej kot rožnat; slovenski narodni vzgojitelj prav za prav gmotno, moralno in kulturno ne napreduje, marveč pod silo razmer životari. Tega se pripadniki učiteljskega stanu dobro zavedajo in se zato borijo za tisto, kar jim po vsej pravici pripada.« —1 Učiteljstvo na poti k napredku. »Edinost« z dne 24. dec. prinaša pod tem naslovom daljši članek, vkaterem razpravlja o učiteljskih gospodarskih organizacijah ter pravi med drugim: »Mnogo je torej napravilo slovensko učiteljstvo za svoj gospodarsko-socialni napredek. Toda to so šele začetki, prve osnove. Drugod so v tem pogledu že daleč naprej; so pa tam učitelji v vsem temeljito podprti! Poglejmo si samo Bolgarijo, kjer ima učiteljstvo v Sofiji ogromno zavarovalnico in še dva doma, ob Črnem morju, blizu Varne lep obmorski dom, bolgarsko prosvetno ministrstvo pa je zgradilo za vzgojitelje cenena okrevališča, ki so: Dolnja Banja v Stari planini, Ldani v Rodopih ter Panadpirište v Srednji gori.« —1 Podporno društvo za revne učence v Mariboru je obdarilo za božič 788 potrebnih otrok po šolah in zavetiščih, in sicer 356 dečkov in 332 deklic; razdelilo je 325 parov čevljev, 192 deških, 145 dekliških oblek, 131 deških srajc, 120 spodnjih hlač, 119 dekliških srajc, 114 hlačk; v celoti je razdelilo društvo 1146 komadov, poleg tega še 16 dct. žeptnih robcev in 190 m raznega blaga, 3 plašče, 78 čepic, 5 parov nogavic. Tudi med letom je preskrbelo društvo nekaj zelo potrebnih otrok in odraslih z obleko, obutvijo in z raznim blagom. 1614 dinarjev je izdalo društvo za popravilo čevljev. Vsem dobrotnikom društva, ki so na kateri koli način pripomogli k obdaritvi najpotrebnejših, se društvo najtopleje zahvaljuje. »Večernik«, 26. dec. 1938. —1 Učiteljioa, ki poučuje pod dežnikom. V hrvatski vasi Stražimirovcu imajo šojo v kmečki hiši, za katero plačuje občina najemnino. Hiša je pa že tako stara in zanemarjena, da v deževnih dneh šolski pouk ni mogoč. Že večkrat se je pripetilo, da je morala učiteljica sedeti v šoli pod dežnikom. Otroci, ki dežnikov niso imeli, so bili seveda vsi premočeni. »Domovina« 22. XII. 1938.