Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */• leta 00 din, za ‘/j leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača ln toB se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za	trgovino,	industrijo
Številka
Uredništvo ln upravnlMva je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun prt pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tel. St. 25-62,
l-ksia vsak ponedeljek, IZllOJO gped0 ta —tek
Llubllana.	ponedeljek	1937
Napačno načrtno gospodarstvo
Na tem mestu smo večkrat opozarjali na potrebo, da se vodi naša gospodarska politika po nekem načrtu in ne kar na slepo tja v en dan. Povedali smo tudi, kaj naj bo glavna vsebina tega načrta, da namreč naši gospodarski strokovnjaki skupno s praktičnimi gospodarskimi ljudmi določijo, kaj najbolj potrebujemo in katera dela je treba najprej izvršiti. Smoter tega načrta bi bil, da bi izvajali javna dela tako racionalno, da bi se rentirala in da bi donos od izvršenih del dajal sredstva za nove investicije. Nadaljnji cilj tega načrta pa bi bil, da bi se vsa naša javna uprava temeljito reformirala, da bi postalo vse uradovanje enostavnejše in s tem tudi cenejše, kar bi zopet omogočilo, da bi mogli brez novih stroškov zaposliti ljudi pri novih delih. Načrtno gospodarstvo bi moralo imeti ta cilj, da bi s čim manjšimi sredstvi izvedlo čim več javnih del in da bi si z zboljšanjem javne uprave tudi olajšali življenje. Mislimo tu zlasti na sedanjo nadlogo, ko za davkoplačevalca ne zadostuje, da plačuje davke, temveč se mora še mučiti z zveriženimi in dostikrat čisto nepojmljivimi davčnimi predpisi. Spominjamo tu le na določila o davku na poslovni promet, ki bo kmalu celo davčnim strokovnjakom postal nejasen.
Pod vtisom zahtev javnosti se je na vse zadnje tudi pri nas začelo izvajati nekakšno načrtno gospodarstvo. Žal pa se izvaja to načrtno gospodarstvo čisto v drugi smeri, kakor pa so zahtevali gospodarski ljudje. Ti so zahtevali načTtno gospodarstvo, ki bi olajšalo gospodarsko življenje in gospodarsko delovanje ter ga rešilo vsega nepotrebnega birokratizma. Namesto tega pa vidijo sedaj, da se pri nas uvaja le načrtno gospodarstvo, ki se giblje v smeri najstrožjega etatizma. Etatizem pa ima neizogibno za posledico, da se birokratizem še veča.
To vidimo tudi v resnici v vseh panogah državne gospodarske politike. Kakor hitro poseže država v katero gospodarsko panogo, že pride ta pod vpliv birokratizma in posledica tega je, da morajo gospodarski ljudje plačevati nove prispevke in se mučiti z novimi predpisi. V praznem formalizmu se tako neha vsaka reforma in vsako pospeševanje gospodarstva
Ta birokratični etatizem občuti gospodarstvo tem huje, ker se pri njegovem izvajanju gospodarski ljudje z vedno večjo doslednostjo stalno odrivajo. Tako so vedno bolj redki primeri, da bi se k trgovinskim pogajanjem pritegnili tudi praktični gospodarski ljudje. Vsi Posvetovalni organi, ki se ustanavljajo zaradi pospeševanja te ali one gospodarske panoge, so tudi redno imenovani le iz vrst naše birokracije. Tudi pri določevanju novih prometnih zvez nimajo go-spodarski ljudje nobene besede.
A ne samo praktični gospodar ski ljudje se ne upoštevajo, ne uvažujejo se niti prve naše gospodarske organizacije. Vse njih zahteve ostajajo skoraj dosledno neizpolnjene, njih predlogi, tudi če so podprti z najtehtnejšimi argumenti, pa ostajajo nerešeni med Zaprašenimi akti. Finale vsega tega je, da naše gospodarstvo ne napreduje kakor bi moglo in mo-
ralo in da nismo do danes res rešili niti enega našega problema.
In ne bomo ga rešili, ker se z birokratizmom ne more izvajati uspešno prav nobena stvar, naj-
manj pa gospodarstvo po načrtu. Birokratizem je vedno coklja, ki se dvakrat bolj občuti pri načrtnem gospodarstvu, čegar eden najodličnejših namehov je tudi oprostitev
gospodarstva vseh ovir. Zato uvajajmo pravo načrtno gospodarstvo, ne pa da z birokratizmom onemogočamo vsako zboljšanje v gospodarstvu.
Vsi naši gospodars proti veleblagovnicam!
K problemu veleblagovnic v naši državi piše v svoji zadnji številki »Obrtniški Vjesnik« tole: V kakšnem obsegu ogrožajo obstanek malih pridobitnikov veleblagovnice, o tem smo že večkrat obširno pisali v našem vestniku.
Vendar, na žalost še vedno ni postal ta problem brezpredmeten, ker se merodajne oblasti nikakor nočejo resneje pečati s tem vprašanjem, za katerega pa se naši mali pridobitniki prav zelo zanimajo, saj se zadira to vprašanje globoko v osrčje njihovega gospodarskega življenja.
Z uredbo od 22. 10. 1936 ije bila podaljšana dotedanja uredba o prepovedi ustanavljanja takih blagovnih hiš za eno leto, t. j. do zaključno dne 26. 10. 1937. Potemtakem se nahaja letos vse naše zainteresirano gospodarstvo zopet v silno neugodnem položaju, ker ni gotovo, ali bo po preteku omenjenega datuma zopet dovoljeno ustanavljanje kakih veleblagovnic ali pa se bo prepoved ponovno podaljšala, bodisi s podaljšanjem sedanje ali z izdajo nove uredbe.
Glede na važnost te zadeve in pa zaradi relativno kratkega roka, ki nas loči od 26. 10. t. 1., je bila v Zagrebu 18. junija posebna
anketa glede novelizacije in podaljšanja uredbe
o prepovedi veleblagovnic v naši državi.
Tej anketi so prisostvovali predstavniki vseh zainteresiranih gospodarskih ljudi Zagreba in se je na njej v tej smeri razpravljalo tudi o načrtu novelirane uredbe o prepovedi veleblagovnic, ki so ga predložile leta 1935. ministrstvu za trgovino in industrijo gospodarske zbornice. Anketa je ugotovila, da je načrt povsem ustrezal potrebam gospodarskega življenja v času, ko je bil predložen, da so pa medtem gospodarske organizacije, posebno v Zagrebu, imele priliko in izkušnje ugotoviti še nekatere okolnosti, s čimer bi bilo treba načrt izpopolniti. Po tem je anketa stilizirala te izpopolnitve, o katerih pa bo še razpravljalo več naših gospodarskih ustanov. t Kar se tiče prepovedi delovanja veleblagovnic je bila na anketi sklenjena naslednja:
resolucija
Predstavniki organizacij trgovcev, obrtnikov in gostinskih podjetij v Zagrebu ugotavljajo na podlagi temeljitega razmotrivanja vprašanja veleblagovnic na splošno, da bo sedanja uredba o pre povedi veleblagovnic izgubila svojo veljavo dne 22. oktobra 193/, torej po preteku 4 mesecev. Razen tega ugotavljajo predstavniki omenjenih organizacij z velikim ne zadovoljstvom, da do danes še vedno ni bila izdana že večkrat predložena in urgirana noveliza-cija uredbe. Zaradi vsega tega in na podlagi splošno znanih izkustev, pridobljenih v zadnjem času o tem vprašanju v vsakdanjem življenju, pošiljajo omenjene orga-
nizacije vsem merodajnim faktorjem naslednje ponovne zahteve:
1. ■ Neizpremenjena aktualnost vprašanja veleblagovnic vseh vrst zahteva, da se brezpogojno in čim prej podaljša prepoved o ustanavljanju novih in razširjenju že obstoječih veleblagovnic najmanj za 10 let.
2. Ne glede na gornje je treba čimprej revidirati obstoječo Uredbo in jo novelirati v smislu predlogov gospodarskih organizacij.
Da se postavljene zahteve izvršijo, ne zahtevajo samo gospodarski temveč tudi važni socialni in nacionalni interesi. Zbrane
organizacije so zato prepričane, da se bodo vzele njihove zahteve hitro in najresneje v pretres in da se bo tem zahtevam tudi v celoti ugodilo.
*
Sledijo pečati in podpisi vseh zainteresiranih gospodarskih organizacij Zagreba.
Ni nobenega dvoma, da bo pristojno ministrstvo spoznalo potrebo,definitivne rešitve tega problema, ki poleg nesrečnega podruž-niškega sistema industrijskih podjetij ogroža obstanek malih gospodarstvenikov, trgovcev in obrtnikov.
Zadosti kavam
Domače obrtnike treba zaščititi!
Tvrdka Bafa je že dobila gradbeno dovoljenje za svojo palačo na vogalu Aleksandrove ceste in Še-lenburgove ulice, torej na eni najlepših točk v Ljubljani. Ni pa še rešeno vprašanje koncesije za novo kavarno in dancing, ki naj bi bila v petem nadstropju te palače. O tem pade odločitev baje že ta teden.
Upamo, da bo mestni svet presojal to vprašanje tudi s stališča ljubljanskih obrtnikov, ki so dobri ljubljanski davkoplačevalci. Upamo pa tudi, da ne bo pozabil mestni svet na narodho-gospodarske razloge, ki absolutno govore proti dovolitvi nove kavarne z dancin-gom.
Upoštevati je vendar treba, da je v okolišu komaj treh četrtin km* že 8 kavarniških in tri podjetja sorodne stroke ter vse polno gostiln in restoranov. Velik del teh podjetij že sedaj komaj životari, če bi se ustanovila še nova velika kavarna z dancingom, pa bi znaten del sedanjih podjetij brez dvoma propadel. Znano je vendar, da ljudje v nove lokale kar drve. Ni torej prav nobene lokalne potrebe za novo kavarno in tej izjavi upra-
ve združenja gostilničarjev in ka-varnarjev ni mogoče oporekati.
Pa še na nekaj bi opozorili. Gradbenj urad je v celoti odobril tudi načrte za preureditev »Slona« Mestna občina torej ve, da bo po teh načrtih dobila Ljubljana novo naravnost luksuzno urejeno kavarno. Ali je prav in pravično, da bi se domačemu podjetniku, ki bo žrtvoval več za novi hotel »Slon«, kakor pa Bafa za svojo palačo, delale težave in škodovalo rentabilnosti njegovega podjetja?
Kakor rečeno: Nova palača Bafe bo stala na eni najlepših točk Ljubljane. Nič ni pretirano, če bo tuje velepodjetje ta ugodnost tudi nekaj veljala. Zato tudi nikakor ni treba, da bi se rentabilnost nove palače povečala še z donosom nove kavarne in dancinga. Je že itak več ko zadosti, če bo kino-gleda-lišČe skrbelo za rentabilnost palače.
Ljubljanska občina ne more imeti nobenega interesa, da daje prednost tujemu velepodjetju pred domačimi obrtniki. Zato tudi upamo, da bo imel apel gostilničarjev popoln uspeh!
Solidna	in
konkurenca
Nesolidna konkurenca škoduie vsem ne koristi nikomur
Zagrebški »Trgovački vjesnik« je objavil ta zanimivi članek, ki ga priobčujemo:
Konkurenca je brez dvoma eden najosnovnejših temeljev gospodarstva. Brez tekmovanja si v življenju sploh ne moremo misliti napredka. Tekmovanje se vrši ne samo v življenju ljudi, temveč v vsaki manifestaciji organskega življenja pri rastlinstvu, žuželkah, sesalcih, znanost je celo dokazala tekmovanje v življenju baikterij, ker tudi pri njih zmaga boljši in sposobnejši borec. Ker ye torej tekmovanje tako važna manifestacija življenja na splošno, ga gotovo ne moremo izključiti v važnem področju organizirane človeške družbe, kakršno je gospodarstvo,
posebno pa trgovina. Vedno ima večji uspeh tisti, ki more v tej tekmi nuditi boljše in ugodneje.
To tekmovanje pa ne sme iti preko gotovih meja. Velika je namreč razlika med tekmovanjem in »tekmovanjem«. Tako n. pr. ne sme nihče na škodo svojega bližnjega uporabljati svojo fizično moč, ne sme na škodo svojega bližnjega zlorabljati niti svoje duševne premoči. Če bi bilo to dopustno, potem bi fizično močni ljudje mogli vzeti slabejšim vse, kar bi hoteli, advokati pa bi mogli nekaznovano izkoriščati nepoznavanje zakona pravno nešolanih državljanov. Res je, da se tudi to dogaja, toda tako ravnanje kaznuje kazenski zakon in tako nelojalno izko-
riščanje telesnih in duševnih premoči izključuje splošna ljudska solidarnost, ukoreninjene ljudske družabne forme, temu se upira pravni čut človeka.
Tako vidimo, da ljudska skupnost z ene strani — ne samo da želi, celo zahteva tekmovanje, z drtige pa postavlja temu tekmovanju meje zato, da se ne zlorablja na škodo vsega družabnega organizma, na škodo poedinih stanov.
Kakor v raznih panogah človeškega udejstvovanja, tako je tudi v trgovini ljudska skupnost sama od sebe postavila meje, ki so bile kasneje fiksirane z zakonom. So pa tudi meje, ki niso postavljene z nobenim zakonom, pa so vendar tako ukoreninjene, da imajo veliko večjo moč kakor pa sam zakon. Nedostojno obnašanje n. pr. ima za posledico splošen odpor drugih, ki kaznujejo tako ravnanje z izključitvijo iz določenega družbenega kroga. Če vse to prenesemo na trgovino, bomo videli tudi tukaj, da obstojijo glede tekmovanja razen napisanih, z zakonom utrjenih meja, tudi obče, nenapisane meje, ki se morajo ravnotako spo-štoVati ko tiste, ki jih je postavil zakon.
Medtem ko se v drugih stanovih to tekmovanje skoraj v celoti usmerja v dopustne meje in se v teh mejah tudi giblje, vidimo v trgovini žalosten pojav, da je tekmovanje prešlo dopustne meje. Posebno velja to za detajlno trgovino z mešanim blagom. Tu se je v zadnjem času razmahnila nesolidna konkurenca, ki ogroža ves trgovski stan, njegov ugled in interes. Vidimo namreč, da se mnogi poslužujejo metod, ki so absolutno nedopustne. Tako se prodaja blago ne samo brez vsakega zaslužka, večkrat tudi brez vsakega računa, prodaja se celo izpod nabavne cene.
Če veletrgovci in tovarnarji vidijo, kako ravnajo posamezni trgovci z njihovim blagom, če vidijo, da je povsem nemogoče, prodajati blago za ceno, za katero ga prodajajo ti trgovci, ker poznajo osnovno ceno, ki jo je plačal trgovec, potem je razumljivo, da postanejo do skrajnosti nezaupljivi.
Prva posledica tega je, da izterjujejo svoje zahtevke z vsemi sredstvi, tudi s sodiščem, ne glede na stroške. Potem nič ne pomaga zatrjevanje trgovca, da prodaja blago za brezcenje zato, da s tem privablja kupce in da poravna razliko z drugimi predmeti. Veletrgovci in tovarnarji nikakor ne želijo, da se z njihovim blagom radi konkurence in špekulacije postopa na tak način, ker se s tem kvari re-nomč dotičnega blaga, ko prihaja na gotova tržišča za brezcenje.
Taka nesolidna konkurenca pa tudi nasprotuje javnim interesom, ker država in družba odločno zahtevata od trgovca, da pri svojem poslu zasluži. Gospodarski efekt se zahteva od vsakega člana družbe, bodisi da prodaja svojo telesno ali duševno silo, bodisi blago lastne ali tuje proizvodnje. Država n. pr. je celo izdala zakone, ki določajo v interesu družbe, za katero minimalno ceno se sme kupovati in prodajati človeška delovna sila!
Če torej država in družba zahtevata zaslužek, ker more dati samo pridobivanje viške za podpiranje drugih socialnih in kulturnih dobrin, potem je brez dvoma dolžnost vsakega trgovca, da svoje poslovanje uravna na taki bazi, da bo pri tem tudi zares zaslužil. Tisti, ki prodajajo kateri koli predmet
za. ceno, Id ijo izpod, vsake zdrave kalkulacije, ki prodajajo blago celo izpod nabavne cene, no.^ravi škodljivci ljudske družbe, neprija-telji lastnega stanu in njih, samih. Oni širijo proti trgovcu nezaupanje, mu izpodkopavajo ugled in spoštovanje pri širokih slojih, qpe-mogočajo pa tudi zdravo pošlo« a-nje solidnih trgovcev:.
To so razlogi, zaradi katerih pozivamo vse one, ki se v trgovini poslužujejo pri kateri koli priliki nelojalne tekme, da prenehajo s tem grdim poslom in naj že enkrat spoznajo in uvidijo, da s tem prizadevajo silno škodo svojim tovarišem trgovcem v vseh krajih, da sejejo nezaupanje ip onemogočajo kredit tudi tistim, ki poslujejo na zdravi in realni bazi. Trgovec, o katerega se ve, da posluje tako, da zares gospodari in pridobiva, dobi lahko kredit, blago in denar, ker, se po pravici lahko upa, da je vse to prišlo v varne roke, da se s tem racionalno gospodari. Co pa bi splošno zavladalo prepričanje, da med trgovci prevladuje nelojalna konkurenca, nesolidno poslovanje, tedaj gorje trgovcem!
vanjem nagrad šoti. Kato je vf zne-šepih besedah pt*prtal važnost trgovskega stanu Im domovino in bodril navzoče u|ewe in u k nadaljnjemu učenju in delu.
Podpredsednik Združenja trgovcev g. Jagodič se ije zahvalil vsemu učiteljskemu zboru za ves njegov ttufe ki fc fcimftUied letom z učenci. Nagrade, ki se . jim bodo razdelile, naj bodo spodbuda za nadaljnje delo, ki s šolo ni&akdr še ni končamo, pač pa se mora še intenzivno nadaljevati, in izpopolnjevati v prid sebi in njihovim šefom. Apelira na navzoče učence in učenke, da ostanejo dobri državljani Jugoslavije in zvesti kralju Petru II.
Delo in eilii Mednarodn
i.r v
Iz ekspoieia predsednika dr. F. H. Fenteneria v. Flistingena
Mednarodna trgovinska zbornica
je zaključila berlinski 'kongres z zahvalnimi govori predsednika kongresa, prejšnjega kongresa in novoizvoljenega. Na tej seji so pre-čiitaM Rooseveltovo brzojavko, ki želi kongresu čim več uspeha.
Glavna teza sprejetih resolucij, ki jih po možnosti objavimo prihodnjič, bo, da svetovna trgovina in zvišanje življenjskega standarda brez miru nista mogoča.
Peti kongres trgovske omladine
V Somboru je bil te dni zaključen peti kongres trgovske omladine, ki je trajal tri dni in mu jo prisostvovalo nad 500 delegatov iz vseh krajev naše države.
Kongresu je predsedoval predsednik Saveza g. Nikola, Belovič iz Beograda. Podal je obširno poročilo o delu uprave in poročal o ustanovitvi zadruge za. štednjo in kredit trgovske omladine. Zadruga je začela z delom, 1. januarja 1936 im, šteje že 3431 članov, vplačani zadružni kapital pa znaša rnadi
900.000	dinarjev.
Po tem poročilu se je razvila živahna debata in je bila sprejeta naslednja resolucija: -	,
1. Naproša, se ministrstvo za trgovino in industrijo, da ob spre-* membi obrtnega zakona glede trgovin, prej zasliši mnenje Saveza trgovačke omladine v,; Beogradu
2. Naproša se minister za prosveto, da prosvetni svet odloči stopnjo sole Trgovačke omladine.
3. Naproša se kraljevska vlada, da z zakonom: omogoči* obvezno šolanje vajencev kakor tudi trgovskih, pomočnikov.
4. Od: delodajalcev zahtevamo; da omogočijo šolanje pomočnikov tudi med tednom.
5. Delodajalci naj ob nedeljah zapirajo trgovine.
6. Naproša se minister za vojsko in mornarico, da do končanega 24,, leta oprosti kadrskega roka vse one, ki posečajo, šolo Trgovačke omladine.
Slovesen zaključek šolskega lfeta na trgovski nadaljevalni šoli v Celju
Na praznik dne 29, junija 1937 se je ob navzočnosti vsega učiteljskega zbora im predstavnikov Združenja trgovcev za mesto Celje zaključilo šolsko leto 1936/37 na trg. nadaljevalni šoli v Celju.
Ob tej priliki' so se razdelile tudi nagrado, ki jih vsako * leto daruje Združenje trgovcev- najbolje šim učencem in učenkam. Uprar vitelj šole g. ravnatelj Marinček je prqv. toplo pozdravil navzoče predstavnike .Združenja trgovcev in se jim zahvalil- za naklonjenost in skrb,: ki jo izkazujejo s podelje-
Po končžni državni himni je g. JEagpdlo razdelil nagrade in sicer so prejeli: I. nagrado dinar^-jev »-200V-: Videmšek Božo pri tvk. Ldibner, Vengust Stefan pri tvk. Golob in Medved Franc prf' tvk. Oblišar. II. nagrado dinarjev 100’—: Stožir Stanko pri tvrdki Bornšek^ Ložar Radoslav pri -tvk. Franzi, Deržeik Avgust pil tv-k. Sterimecki in Fidler Albin pri tvk. Weren., III. nagradto dinarjev 50‘—; Rožanc Nevenka pri tvrdki Kolbezen, Bregar Ciril pri tvrdki Plave, Javornik Marija pri Slomškovi tiskovni zadrugi in Pečnik Stanislav pri tvrdki' Pšeničnik. — G. Jagodič je vsakemu obdarovan-cu posebej čestital. V imenu ob-
darovaneev- se je tako Združenju trgovcev, kakor učiteljskemu zboru prav toplo zalivali! absolvent III. letnika Medved Franc za naklonjenost in njihov trud.
Sola je imela v šolskem letu 1936/37. v treh razredih z eno paralelko vsega skupaj 9pi učencev in učenk.’Popravni izpit iz enega oziroma dveh predmetov ima 25 učencev in učenk, 7 jih je .pa padlo, kar. sicer ne kaže prav dobrega uspeha, upati in pričakovati pa je, da bodo vsaj vsi učenci in učenke po dveh mesecih izdelali popravni izpit, če se bodo zavedali svojih dolžnosti.
M. T. Z. in problem trgovinske politike
Glede trgovinskih ovir ni MTZ odstopila od svojih smernic. Ni pokazala niti najmanj simpatij za visoke tarife, za prepovedi, kon-tingentiranje uvoza itd. Ne samo da ni pokazala simpatij, temveč je nastopila celo ostro proti tem po-avom. Obsodila je protekcionizem ne le zato, ker je nefer, temveč je nastopila sploh proti ome-itvam, ker je njih načelo napačno. Poleg tega je nastopila — in pogosto tudi z uspehom — proti nelojalni in diskriminatomi uporabi tega sredstva obrambe.
Na drugi strani pa tudi zbornica zelo dobro ve, da se more izvesti carinska demobilizacija samo postopno z največjim naporom, De-;ansko je vsaka nova omejitev, vsaka nova intervencija in vsaka carina globoko izpremenila pogoje proizvodnje in zamenjave' blaga. Izzvala je potrebo nove pri tagoditve in novega ravnovesja. Boj proti tej situaciji je še zlasti težaven, ker' zahteva, da se opuste določene neposredne zaščite zaradi prednosti, ki pridejo sicer gotovo, ki pa so še daleč.
Se za časa dunajskega kongresa leta 1933. in nato pariškega leta1 1935. je zbornica poudarjala, da je ena najbolj učinkovitih metod za oživljenje mednarodne trgovine, da se sklenejo nove trgovinske pogodbe med narodi,, katerih dvostranski dogovori bi obsegali medsebojne carinske koncesije, ki bi slonele na klavzuli največje ugodnosti. Značilno je, da so se tudi prvi predori skozi carinske zidove izvršili z uporabo tega sistema. Z največjim zadovoljstvom smo pozdravili nedavno sklenjene trgovinske, pogodbe Združ. držav Sev. Amerike s 15 drugimi državami, od katerih ije bilo teh šest evropskih držav: Švedska, Belgija, Nizozemska, Francija, Švica in Finska. Te pogodbe jasno vsebujejo* začetek praktičnega uporabljanja načel, za katerih zmago se je zbornifea vedho borila. Čeprav se ta metoda v drugih delih sveta do danes ni tako jasno in pozitiv? no manifestirala, vendar se evolucija duhov v tej smeri vrši ih ta evolucija nikakor ni brezpomembna.
V teku poslednjih mesecev1 so mnogi državniki in gospodarstveniki1 javno priznali, da napredo-vanjQ>proizvod«je in padanje brez poselnosti, ki se je že pokazalo, zlasti pa ureditev mednarodnih posojil zahtevajo povečanje trga, kar* neobhodno povečuje izvoz in r-i da se doseže ta smoter lažjo Carinsko politiko.
Država . — upnik, pasivna ; trgovinska bilanca
Ta aksiom jej zbornica neutrudno proglaševala že nekaj let. Z druge stratli’ pa je pravilo, da države dolžniki morajo imeti aktivno, trgovinsko bilanco, posebno veljkvno v Srednji Evropi, kjer.
III.
zadolžitev pomeni znatne težkoče, ki niso bile po svojem pomenu vedno dobro razumljene.
V marsičem se moramo baš akciji Mednarodne trgovinske zbornice zahvaliti, da se pričenja razumevati ta resnica ne samo »teoretično«, temveč tudi »praktično«, to je z resničnimi dejanji. O tem sem se mogel večkrat uveriti, zlasti za časa svojega zadnjega potovanja v Združene države severne Amerike.
Srednjeevropske države je zajel isti razvoj, ki ga, kakor kaže, doživljamo, čeprav napori za resnično demobilizacijo niso dali tistih rezultatov, kakršnih si nedvomno želite. Gospodarski krogi ostale Evrope opazujejo z velikim zanimanjem zbliževalne poskuse, ki se izražajo med ozemlji, katera se manj kot druga zmorejo prilagoditi povojnemu gospodarskemu cepljenju.
Ali se nam obeta resnično gibanje sodelovanja med državami?
Zdi se, da ima g. M. van Zee-landu nedavno poverjena naloga namen poudariti, da sta med državami, ki uvidevajo neobhodnost mednarodnega gospodarskega sodelovanja, tudi vladi Zedinjenih držav in Anglije. Uspeh van Zee-landovih pogajanj ima velik pomen. Njegova važnost bo tem večja za vse člane zbornice zato, ker so vsi sistemi, uporabljani od teh dveh držav v zunanji trgovini, kakor vam je znano, popolnoma različni. Prva je uvedla politiko dvostranskih sporazumov z brezpogojno klavzulo največjih ugodnosti, medtem ko se druga opira na sistem izključnih preferencialov med državami pogodnicami.
Za ustvaritev valutnega reda
Glede bodočnosti na polju monetarne politike vlada še negotovost. Kljub očividnemu napredku izza sklenitve tristranskega sporazuma, ki je nedvomno pomenil velik dogodek in mnogo obeta, države še vedno oklevajo, da bi prevzele ugodne obveznosti za uvedbo skupnih valutnih priprav in da bi na jta način omogočile mednarodne transakcije. Te končne in splošne stabilizacije valut; ki šp jo morali sklicatelji valutne in gospodarske konference 1933! leta opustiti, še doslej ni, morala, je ne bo niti poslej. Toda v mnogih državah se zbuja zavest, da vzdrževanje te ne' gotovosti pomeni veliko nevarno6t za bodočnost. ‘
Kakšen bo mednarodhi denarni sestav bodočnosti? Ali bo pomenil enostavno in navadno vrnitev k tradicionalnemu načelu zlatega standarda? Ali pa bo, nasprotno, popolhoma nov sestav, prožnejši in odpornejši zoper velike selitve kapitala? Ali bo pomenil večno ustanavljanje- in posploševanje fondov za izenačevanje tečajev? Ne želim biti prerok glede teh zelo zapletenih vprašanj,.. Znano vam je, da jb Carhegiejev mešani odbor M. T. Z. že zasnoval 6 tem vprašanju prav obširno razpravo,
ki bo povzročila na našem berlinskem kongresu izredno poučne debate.
Berlinski kongres in vloga zbornice v bodočnosti
Sledovi naših prejšnjih kongresov se kažejo v gospodarski zgodovini teh nekaj let, tako n. pr. sledovi dunajskega kongresa i*z leta 1933., pred katerim se je vršil znani valutni in gospodarski kongres. Dalje pariški iz leta 1935., ko je v gospodarskem položaju Evrope prevladovala denarna negotovost. Sedanji berlinski kongres se zdi, da zboruje zaradi povečanja splošne gospodarske delavnosti, zboljšanja cen in tišine na valutnem polju morda v ugodnejših okoliščinah za plodovito konstruktivno delo.
Izkoristimo to ugodno priložnost za obravnavo osnovnih vprašanj, postavljenih, na program berlinskega kongresa:
1. nakopičenje in pomanjkanje surovin,
2. organizirano gospodarstvo,
3. za mednarodno valutarno ureditev,
4. gospodarski nacionalizem.
Kakor ste opazili, to ni program, kakršni izbegayajo težkoče in ki so sestavljeni tako, da se pri reševanju posameznih vprašanj lahko dosega soglasnost.	,
Svet MTZ se ni bal postaviti na program naših prihodnjih sestankov najbolj pereča gospodarska vprašanja zaradi tega, ker misli, da, se le iz spora idej. utegnejo rodili sprejemljivi, predlogi. Smatral je, da kljub nesoglasjem, v posameznostih kaže gospodarske kroge s pomočjo, odkrite in iskrene debate popolneje obvestiti o perečih vprašanjih.
Znano vam je, kaj predstavljajo naši kongresi: zbor opolnomočenih predstavnikov naših aktivnih in zasebnih članov iz približno 50 držav. Kongresi MTZ toreji niso improvizirana zborovanja; katerih debate bi takoj po zaključku izginjale v pozabo. Delo teh plenarnih seji pripravljajo' resne razprave in so pravo izhodišče za kasnejše delo zbornice. Uverjen sem, daise bomo mogli v Berlinu mnogo naučiti in da moramo izkoristiti to izredno priložnost za zbližanje s,tistimi, ki jih na vseh koncih sveta prešinja isti duh: skupno delati za ostvari-tev zdravejšega in solidnejšega mednarodnega gospodarstva,
(Konec.)
Politične vesti
v	barva, plasira in
Ze v 24 malt XSSSX
Itd; Skrebii.in.sfvetlolika srap®, ovrai-bike in manšete, Pere, suši, monga tn lika domete perilo
tovarna J O SV R EIC H
Poljanski oaeip 4-6. Selenburgova uL 8 Telefon št. 22-7S:
Predsednik senata dr. Mažuranič
je sklical sejo senata za 6. t. m. Senat bo razpravljal o zakonskih predlogih, ki jih je sprejela skupščina.
Odbor za nevmešavanje pripravlja novo popolno sejo, dokler Italija in Nemčija še nista veljavno izstopili iz njega. Upanje na novo omiljenje nasprotja je majhno, ker se Franco pripravlja na veliko ofenzivo ob Pirenejih, da tako odreže Katalonce od Francije. Z druge strani bodo fašistične vlade zavlačevale odločitev odbora, da ne bi Ob prekinitvi njegovega vmešavanja Francija poslala Špancem že kupljene topove, letala in mu-nleijo.
Anketa angleške vlade o njenem zadnjem predlogu glede španske kontrole je dala sledeči rezultat: z^nj je glasovalo 23 držav, med njimi Mala antanta in Rusija, proti pa samo frankovske vlade.
Angleški ministrski predsednik Chamberlain je imel v soboto v Birminghamu velik govor. Izjavil je, da smatra angleška vlada za svojo najvažnejšo dolžnost, da čim hitreje dokonča oborožitev. Močna Anglija je najzanesljivejša garancija za mir. Cilji angleške vlade so: 1. ohranitev miru, 2. Anglija naj postane tako močna, da jo bo vsakdo respektiral, 3. prosperiteta v trgovini naj se obdrži in okrepi,
4.	življenjski pogoji prebivalstva naj se izboljšajo.
»Zadnjo besedo imajo topovi«, tako piše v »Popolo dTtalia« uvodnik, M ga po slogu pripisujejo samemu Mussoliniju. V uvodniku izraža prepričanje, da bi umik prostovoljcev koristil samo »rdečim« in da je sploh nemogoč. Italijane v Španiji nima v oblasti on, temveč generalisimus Franco. Vmešavanje pa da je bilo že od vsega začetka bajka in farsa. Obe vojski ceni na 300.000 Špancev in po 25 tisoč tujcev. Kritična točka španske vojne je s tem Ducejevim člankom dosežena.
Obojestransko bombardiranje mest je bilo te dni v Španiji glavna taktika; tako so vladna letala uspešno bombardirala Seviljo in Burgos, Francova križarka pa pristanišče Sagunt, 25 km severno od Valencije.
Prodirajoča Francova vojska zasleduje Baske na begu proti San-tandru, kljub zasedbi novih 7 krajev pa se je hitrost prodiranja znatno zmanjšala.
Negrin, predsednik valencijske vlade, se je mudil, kakor poroča »Echo de Pariš«, v Parizu tri dni. RaZgovarjal se je s Chautempsom in Delbosom in ju informiral o vojaškem položaju valencijske vlade.
Van Zeeland, belgijski ministrski predsednik se bo na povratku iz Združenih držav severne Amerike ustavil v Londohu, kjer bo na povabilo angleške vlade konferiral z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom in zun. min. Edenom.
Amurski konflikt je, kot izgleda, poravnan. Ruske čete so zapustile zasedene otoke in tudi japonske čete so se umaknile iz spornega ozemlja.
Pakt o nenapadanju med Irakom, Iranom, Afganistanom in Turčijo je bil podpisan v Teheranu.
Republikanski bombarderji so po poročilih iz Valencije težko poškodovali nacionalistično križarko; smatra se, da je bila to. »Cana-rlas«.	u
»Popolo dTtalia« ponovno trdi, da namerava zasesti Anglija Balearske otoke, Francija pa Kanarske.
Angleške pomorske sile v Sredozemskem morju in španskih vodah bodo po vesteh angleških listov v najkrajšem času ojačene z velikimi oklopnjačami »Royal Oak« (29.000 ton), »Warspite« in »Malayo« (po
31.000	ton).
Francoski senat je odobril z 223 glasovi proti 5 izredna pooblastila vladi.	„	.
Roosevelt proučuje načrt o razorožitvi v zraku, ki ga je izdelal Norman Davis.
Volitve na Irskem so se končale v korist De Valere. Po dosedaj znanih rezultatih je dobil DeValera 45 mandatov, Cosgrave 22, neodvisni in laburisti 9 mandatov in delavska stranka 6 mandatov.
Moskvo bo obiskal švedski ministrski predsednik Sandler začetkom, tega tedna. Spremljala ga bo ruska poslanica v Stockholmu ga. Kolontajeva.
Poljsko časopisje je. začelo hudo polemiko proti Nemčiji, češ da je od leta 1936. val' sovraštva proti Poljski močno narastek Revizionistična propaganda proti Poljski je od strani Nemcev čedalje hujša, kar. je, v .kričečem nasprotju z nemškopoljskim sporazumom iz leta 1934.
Denarstvo
Beograjska borza
V minulem tednu so tečaji na beograjski borzi le neznatno popustili za pol ppena. Na efektnem trgu je bilo sicer več dnevnik razlik zlasti v povpraševanju, bo1 je zaradi velike ponudbe ostala tabela tečajev neizpr omenjena. Pozneje se je ponudba blaga zmanjšala. Tako se jo pričel vpliv sezone, pomanjkanje iniciative. Stabilna tendenca tečajev bo bržkone ostala neizpremenjena vse poletje, paziti se je treba samo pred padcem tečajev, keT za njih dvig interesirani odhajajo v letovišča.
Tečaji so bili stabilni za vse papirje. 7 °/o Blair je ostal na 86 kot najbolj priljubljen pri privatnikih. Dosti je bilo povpraševanja za Narodno banko. Čvrste so delnice Privilegirane agrarne banke in obdržale so se tudi begluške ter dalmatinske obveznice. Zopet sta bila v prometu tobačna srečka po ,13 in 2 »/o loterija po 111. Promet je bil znatno večji v vojni škodi 2,506.000 (pretekli teden samo 979.000), vse promptno. Agrarne obveznice 22 (225), investicijsko posojilo 18 (91), begluške 1922 (756), dalmatinske 367 (348), 7% Blair 113 (111), Se-ligman 217 (130), Narodna banka 1043 (978), Agrarna 25 (15); skupaj 6233 (4093).
V prometu bagluških obveznic je vplivala javna roka. 0 vojni škodi je odločila v ponedeljek velika ponudba z neke strani v znesku poldrugega milijona. Izredno velik je bil tudi promet z delnicami Nadrobne banke. Obračunski tečaj naših dolarskih papirjev v New-Yorku je bil: 25. VI. 43'35; 1. Vii. 43'45. Na pariški borzi je bila situacija takoj po vladnih ukrepih glede franka zelo ugodna za naše papirje. Na newyorški borzi so bili 30. Vi.: 7 "/o Blair 27'50-28'—, 8 o/oni 27-50—28'—, Seligman 38'25 do 42'—.
Klirinška marka je v. Beogradu znatno popustila zaradi velike ponudbe in je padla od 1283’9 na 1225'3. Šiling je bil iskan po 8'40. Dira je bila nudena po 220.
Francija zopet obvlada , frank
Pomirjenj e francoskega franka je koncem tedna še napredovalo. Tb pomirjen je je nastalo zaradi Izjave iz ameriških in angleških krogov, da sporazum treh sil še naprej velja. Po sedanjem razvoju se lahko sodi, da Francija zopet obvlada situacijo. V Curihu je notirala deviza Pariz v petek še 16'77, v- soboto pa 16'80, kar ustreza pariteti 128'80 frankov za funt. Francoska vlada je razglasila v petek uredbo, s katero je prepovedano vsako poviševanje cen, ki so veljale pred 28. junijem.
Državni proračun Združe nih držav severne Amerike
2,7 milijarde deficita, državni dolg 36,4 milijarde dolarjev.
Primanjkljaj državnega gospodarstva znaša po uradnih podatkih koncem fiskalnega leta 1936/37. 30. junija 1937 okoli 2,7 milijarde dolarjev. Skupni dohodki 30. junija zaključenega fiskalnega leta so znašali, 5,29 milijarde dolarjev, izdatki pa so dosegli 8,1 milijarde dolarjev. Po uradnih podatkih Predstavlja ta primanjkljaj neto-deficit v državnem proračunu Druto-deficit pa je za nad 100 mili' iPuov dolarjev, ki se uporabljajo 2a, pokritje dolgov, večji.
Državni dolg Združenih držav •!e znašal 30. junija nad 36,4 milijarde dolarjev in je za več ko 234 ddlijarde • ivečji kot v istem času lani.
Zlate rezerve so se povečale v teku ravnb zaključenega, fiskalnega leta za 2,3 milijarde dolarjev in so znašale 30. junija 1937 nič. manj k° 12.318,172.420 dolarjev.
»Sava«, splošna zavarovalna delniška. družba iz Zagreba, je imela generalno skupščino za preteklo leto, Družba je prejela v preteklem letu na premijah 29,736.979'41 din. Tehnične rezerve družbe znašajo nad 10 milijonov, skupni garancijski fondi pa 32,9ll.l43’52 din. »Sava« izkazuje za preteklo leto čistega dobička din 1,686.878 in bo izplačala 9%no dividendo.
Vprašanje glede konverzij naših posojil v Franciji se bo obravna-
valo te dni 'v Parizu. Francoski upniki so proučili naš predlog in je bilo s tem omogočeno, da se bodo pogajanja nadaljevala ter — kot se upa — uspešno zaključila.
Žrebanje za amortizacijo 5% obveznic za javna dela je bilo 1.1. m., in sicer prve transe v višini 19 milijonov dinarjev. Izplačilo izžrebanih obveznic bo takoj izvršila Državna hipotekarna banka.
Naš klirinški aktivni saldo z I Nemčijo se je zmanjšal za 5 mili-
jonov mark in znaša še okoli 20 milijonov mark.
Načrt uredbe o občinskih hranilnicah se nahaja pred gospodar-sko-finančnim odborom ministrov in bodo o njem (razpravljali na prihodnji seji odbora.
Izkaz Francoske banke od 24. VI.
kaže v primeri s stanjem od 17. junija, da se je zlata podlaga zmanjšala od 57.359 na 54.859 milijonov, t. j. za 2'5 milijarde frankov.
POSEBNO POROČILO »TR0OVSKEGA L I S TA*
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta, promet din 5,732.945*75
Z ozirom na mado število borznih sestankov (ker na praznika 28. in 29. junija t. 1. borza ni poslovala) ije še razmeroma zadovoljila devizna kupčija, čeravno je bil v predzadnjem tednu skupni devizni promet večji za celih 3 in četrt milijona dinarjev.
V poedinih devizah so bili v posameznih tednih perfektuirani lile zaključki:
pred-
D e vize:	zadnji minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev)
30	100
4603 2531 priv. klir. 157
Amsterdam
Berlin
Curih
Din-deviza
Dunaj
London
New Yorik
Pariz
Praga
Solun
Stockholm
67
407	' 587	avstr. pr.	ki.
813	717	inikl.	pr.	fcl.
2912	1107	inkL	pr.	ki.
395	594
111	1
50	29
7	—	boni
2 —
Totalni devizni promet r mesecu juniju 1.1. je dosegel rekordni znesek skoraj 34 in pol milijona din
in je presegel promet meseca maja t. 1. za 3 in pol milijona dinarjev, kar je zelo razveseljiv pojav. Želeti je le, da bi se devizni promet na naši borzi še v tej smeri in v takem tempu lepo razvijal.
Narodna banka je tokrat posredovala le v Curihu in Londonu, ker deviza Pariz ves ta teden ni notirala na naših borzah zbog znanih valutnih zaščitnih ukrepov s strani francoske vlade.
V privatnem kliringu je beležil angleški funt: od 30. junija do 2. julija din 288'— avstrijski šiling:
30. junija din 8'29—8'39
1. .julija din 8'40— 8'50
2. julija din 8'42—8'52 nemška marka:
30. junija din 12'68—12'88
1. julija din 12'55-12'75
2. julija din 12'50-12'70 Od srede 30. junija t. 1. dalje je
bila zabeležena naslednja tečajna razlika: pri devizi Amsterdam
— 3'—, Berlin — 1'51, Bruselj
— 0-74, London — 0'64, New York
— 1'25, Praga —0*29,
Curih je notinai dosledno brez izprememb, dočim je bil Trst na petkovem borz. sestanku (2. t m.) trgovam na bazi notic od 30. junija 1937.
Devize	1937	Povpr. din	Pon. din
Amsterdam	30. VI.	239P16	2405'76
	2. VII.	2394'16	2408'75
Berlin	30. VI.	1744'02	1757'90
	2. VII.	1745'53	1759'40
Bruselj	30. VI.	734'19	739'26
	2. VII.	733-45	738'51
Curiih	30. VI.	996'45	1003-52
	2. VII.	996'45	1003'52
London	30. VI.	21441	216'47
New York	2. VII.	215'05	217'11
	30. VI.	4822'26	4358’57
Praga	2. VII.	4323'51	4359-82
	30. VI.	151-64	152'74
Trst	2. VIL	151'93	153'04
	30. VI.	228*44	231,'53
i ' : " ? L	2. VII.	228-44	231'53
1937 din din 7% inv. pos.	30.	VI.	88'50	89—
2. VII. 88'50 90'-8°/o Blair	30.	VI.	95 —	90'-
2. VII. 95'25 96'25 7% Blair	30.	VI.	85'—	86'50
2. VII. 85'- 86--7% Seligm.	30.	VI.	98-50	100'—
2. VIL 98'50 100'-
4°/o agr. ttbv.
iz 1. '1921.	30.	VI.	51'50	53'-
2. VII. 51'50 52'50
4°/o agr. obv.
iz L, 1934.	30.	VI-	51—	53'—
2. vit vi-m w__________
6% begi. obv.	30.	VL	74'50	75'50
2. VII. 75'- 76'-2'5% voj. škoda	30.	VI.	407'—	408'—
2. VII. 406'50 408'— Od privatnih efektov je še nadalje’ notirala Trboveljska premo-gokopna družba, in sicer na. bazi din 250’— za blago, brez: povpraševanja.
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno trdna
Promet je bil tudi tokrat naravnost neznaten, cene pa večinoma brez izprememb tako za žito kakor tudi za mlevske izdelke.
Na zadnjem borznem sestanku so bile dosežene te cene:
Žito:	din	din
Koruza:
suha, e kvalitetno garancijo, Iranko nakladalna postaja. . 93'—	94'—
6uh činkvantin, letine 1936, zdrav, rešetan, franko nakl. postaja 137'50 140'— Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešeta na, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja...................170'—	172'—
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja . 170'— 172'— Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon gomjebačka postaja 145'— 147— Ječmen: spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, re-šetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . . 138'— 141'— ozimni, 65/66 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 120*— 125 — Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti dupMkatu . U2-— 114-— Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 140-— 145'_
Hlevski izdelki:
Moka:	din	din
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. pro-
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje nespremenjeno stalna
Situacija na našem efektnem tržišču je ostala bistveno nespremenjena. Tečaji državnih vrednot so le malenkostno variirali in v petek 2. t. m. pa večjidel beležili na bazi notic z dne 30. junija 1.1
Efektna tečajnica na omenjena borzna dneva je bila sledeča, (v povpraševanju oz. v ponudbi) :
i i v
Sj	p*
s.,
IM
folog « 2/ riabak
55! tidnofc
!!5 ki it <* r.o
m
m HUB LIANA
55!! DAIMATINOVA13
metni davek, plačljivo proti duplikatu . 260'— 270'— pšenična Og, bačka postaja* ekskL prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 260'— 270'— pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 240 — 250— pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 220'— 230'— Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . . 105'— 107'— pšenični, drobni, v egaL 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom.. davek, franko vagon bačka postaja . . .	93'—	95'—
Lesno tržišče
Tcndfenca za mehki les mlačna, ža trdi les trdna.
Na tukajšnjem lesnem trgu vlada nekakšno mrtvilo in zelo mlačna tendenca deloma zaradi počitniške sezone, deloma za, zbog sestavljanja polletnih bilanc.
Vkljub vsemu pa moramo opozoriti na čudno novotarijo. V preteklem tednu so stopile v veljavo zvišane pristojbine za železniške vozne t. j. tovorile liste. To nas sicer ni iznenadilo, ker smo zvišanja raznih pristojbin tako vdano navajeni — ikot pesi brc — in jih lojalno-ter brez godrnjanja prizna? vam o, pa tudi v rodu plačujemo. Toda iznenadilo nas je dejstvo, da že 1. L m. sploh ni bilo mogoče dobiti voznih listov, kar nas je postavilo predi nevarno dilemo: ali blago spraviti domov ali pa pustiti v vagonu, da stoji in čaka ter s tem seveda sebi naprtimo drago stojnim)! Kajti na ljubljanski železniški direkciji so dobili vsega skupaj — reci in- piši — 150 tovornih listov. A tukajšnja žel. direkcija je iz lastne iniciative hvalevredno rešila ta problem s tem, da je odredila le kolkovanje starih /tovornih listov. Novi tovorni listi so še »v štampi« in jih bo kmalu zadosti na razpolago... (Le Če se medtem že zopet kaj ne spremeni bodisi glede pristojbin ali taks.)
Led:
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., II., monte . 120‘— 150-— Brzd javni drogovi . . 140'— 160'— Bortfonali merkantilhi 130"— 150'— Filerji do 5'/6'	.	.	.	135‘—	145'—
Trami ostalih dimenzij 140'— 150'— Škorete, konične, od 16 oin naprej	.	.	.	310'—	330'—
Skorete, paralelne, od 16 cm naprej	.	.	.	330'—	360'—
Škorete, podmeme, do
15 cm naprej . . 1 240-— 280-— Deske-plohi, kon., od
10 cm naprej	.	.	.	245'—	265'—
Deske-plohi, par., od
16 om naprej . . .
Kratice, za 100 kg .
Brusni les za celulofco
Bnkev:
Deske-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 245'— 265'— P&ske-ploM, naravnd;
oetrorobi, L, II. .
Desbe-plohli, parjeni, neobrobljam, monte Deske-plohi, parjeni, ostrorobi I., II. . .
Hrast-:
Hlodi L, II., premera 1 od 35 cm naprej . .
Bordonali . . . . .
Deske-plohi* neobrob-Ijeni bonles-	.	.	.	900'-
Deške-plohi, neotbrob--Ijeni, L, IT.	.	.	.	715*—	815*-
Deske-plohi, ostrorobi
(podinica) .	 .......815,'rr-	915'—
Frizi 1», širine 5, 6 in 7 cm . . ...	.	750'-	800'-
	1937	1936
s i "’ ’11	ton	ton
pšenice	31.890	850
ječmena	11.321	
koruze	17.285	6490
semena sončnic	12.325	2731
275*— 40 — 120'-
325r—/ 265'-495 —
305'-
45'—
130'-
345'—
295'-
545'-
250'- 280-820— 920'—
Friz« L, širine od 8 črn * ■> naprej . i . . 4 820'-Oreh:
PJohi, »epar., I., II. , W-
Plohi, parjeni, I., II. 825 —
parjeni, L, II.
Parkdti« hrasto/vi, za m' . . . 50'— bukovi, za m3 ...	39'—
Žete zn. pragi 2*60 m 14X24
hrastovi,, za	1. komad .	32'—
bukovi, za	1 komad	21'—
Drva:
bukova, za	100 kg .	1T50
hrastova, za	100 kg .	10-—
Oglje:
bukovo, za 100 kg . .	38'—
»canella«, za 100'kg . 44'—
855'-
915-
57'— 46 —
36'—
25'—
12'-
11*50
44*—
48'-^-
Zunanja trgovina
Letošnji izvoz žitaric iz Bolgarske
Zbog dobre letine ter dobrih cen je bil letos izvoz žitaric iz Bolgarske zelo živahen. V prvih štirih mesecih je izvozila Bolgarska:
Poleg tega je bilo zaključenih v maju mesecu za izvoz še 44.100 ton pšenice, da bo izvozila Bolgarska v prvih letošnjih mesecih pšenice najmanj 75.990 ton. Polovica vse te pšenice gre v Anglijo, 18°/o te pšenice dobi Belgija, 16% Italija in 11% Nizozemska. Tudi za koruzo je glavni kupec Anglija, ki je nakupila dve tretjini vse koruze. Ostanek koruze ije šel v Palestino, Nizozemsko in nekaj malega tudi v Avstrijo.
Cene pšenice so bile fob vlačilec na Donavi 209—210 levov, franko črnomorske luke pa 221 do 230 levov za stot.
Največ ječmena se je izvozilo v Belgijo (54%), ostanek pa v Nizozemsko in Anglijo. Ječmen se je prodal franko črnomorska luka po 271 do, 285 levov za stot.
Važen izvozni predmet Bolgarske ije tudi seme sončnic. Od lanske žetve je Bolgarska skupno izvozila skoraj 50.000 ton, za skoraj 13.000 ton več ko pred enim letom. Znatne količine tega semena je uvozila tudi Jugoslavija, namreč 15% vsega semena. Glavni kupec pa je bila Palestina, ki je kupila 30% vsega semena. Večje količine sončnic sta kupile še Danska in Nizozemska. Cena je znašala 342 do 354 levov za 100 kg.
*
Naš uvoz železa, predelanega, in nepredelanega se je po uradnih statističnih podatkih v prvih petih mesecih letošnjega leta povečal po količini samo za 72 ton, po vrednosti pa za 40,4 milijona, din, kar je posledica: povišanja ceh. Povprečna cena za 1 tono je znašala' lani v istem času 3210 din, letos pa 3950 din.
Češkoslovaška je postala glavni kupec albanskega tobaka in je nakupila lani v Albaniji 950.000 kg tobaka, t. j. trikrat več Bot 1. 1935. Lani je izvozila Albanija skupno 2 milijona kg tobaka, t. j. za 706.000 kg več kot 1. 1935.
Abesinska kava bo prišla ta mesec na italijansko trrišče/Certo je določilo ministrstvo ža Jcorporarije in sicer 33'50 in 32*50 ure za 1 kg.
Ležišče svinca in cinka pri Avali Je bilo pred kratkim odkrito. Ležišče je v'bližini rudnika za živo srebro; ki so ga izkoriščali še pred sVetovnb vojno. Dovoljenje za izkoriščanje novih ležišč svinca je bflo že izdalto.
Uvoz japomkega porcelana je dovolila Avstrijk, id sicer nameravajo uvoziti razne tvrdke 'd' Avstriji okoli 70.000 Bfe porcelanA ,in porcelanastih izdelkov.
i"). z, n.-..................  nul	■
»Službeni list«/ £
Banske tfprave dravske bano-|ne'z- dnte >3. julija. Objavlja: Ured-L o brezplačnem oddajanju sadik semenja — Odločbo glede jz->za orbhovega ltesa — Poprftvek navodilih za izvrševanje uredbe v osrednjem skladu bratovskih skladale in rezervnih skladih glavnih bratovskih skladnic — Znamke Male-antante in nekatere od-
Utlt*
kr
vh
bo
H
Vo:
v
o
Trgovinski register
Vpisale so se naslednje tvrdke:
»Pilot« Lottspeich Friderik, Celje. Obratni predmet: trgovsko zastopstvo za industrijske potrebščine. Imetnik Friderik Lottspeich, Celije.
»Alla-film« v Mariboru, družba z o. z., Maribor. Obratni predmet: nakup in prodaja, razpečavanje, izposojevanje in zamenjava filmov in vseh v kinematografsko stroko spadajočih predmetov, surovin ih izdelkov. Osnovna glavnica v višini 100.000 din je vplačana v gotovini in v celoti. Poslovodje: Julij Guštin, solastnik Grajskega kina in G juro Valjak, lastnik kina Union, oba v Mariboru. Tvrdko zastopata skupno oba poslovodji.
Vuga & Bačnar, Ptuj. Obratni predmet: prodaja galanterijskih modnih, čevljarskih potrebščin, pletenin, trikotaže in mešanega blaga na drobno in debelo.
Ptujska milarna »Medo« Urschitz in Smiljanič v Ptuju. Obratni predmet: izdelovanje in razpečavanje mila in kreme za čevlje.
Izdclovalnica lesne volne Šoštanj, inž. Ivan Žmavc, Šoštanj. Obratni predmet: izdelovanje lesne volne.
Lesna industrija Teharje, Todor Lazarevič, Teharje. Obratni predmet: predelava lesa ter izdelovanje stolov in drugih lesnih izdelkov.	,
Vpisale so se naslednje izprc-meinbe in dodatki:
»Aurea«, tvornica in veletrgovina za zlatnino, kovine in ure v .Celju, d, z o. z. Vzame se na znanje na občnem zboru dne 13. maja 1937 sklenjena sprememba družbene pogodbe glede obratnega predmeta v točki 4. Vpiše se kot poslovodja dr. Fric Magid, trgovec v Celju. Poslovodji Bellak Arnold in dr. Fric Magid bosta zastopala in podpisovala tvrdko vsak zase.
Karol Pajk, tovarna perila v Celju. Zaznamuje se dovoljena prisilna uprava tvrdke. Prisilni upravnik je J. Vodlah, davčni inšpektor v p. v Celju.
Radioval, trgovina z radioapara-ti, gramofoni, športnimi in sličnimi predmeti, družba z o. z., Celje. Izbriše se poslovodja Komar Janko, trgovec v Celju. Družbo zastopa odslej poslovodja sam in podpisuje firmo družbe.
Arkol, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne
3.	maja 1937 se je tvrdka razdru-žila in prešla v likvidacijo. Likvidator Arko Vladimir, veleindu-strialec v Zagrebu.
Delniška tiskarna d. d., Ljubljana. Izbriše se prokura, podeljena Štruklju Josipu v Ljubljani.
»Indus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Grzi-nič Anton, vpiše pa se prokurist
dr. inž. Ribarič Ivo, univ. docent v Ljubljani.
Motor-špirit, družba z o. z. v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 3. maja 1937 se je tvrdka razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Sedmak Jakša in Sa-račevič Šerif, oba v Zagrebu.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije, filijal v Ljubljani. Izbriše se upravniku podružnice Gregoriču Ivanu podeljena pravica so-podpisovanja.
Obrtna banka, Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Pavlin Vinko, vpiše pa se član upravnega sveta Slokan Ivan, stavbenik v Ljubljani.
Šport — Kmet, družba z o. z., Ljubljana. Sklenjeno vplačilo še ne vplačane osnovne glavnice 100 tisoč dinarjev se je izvršilo in je sedaj vsa osnovna glavnica v znesku 200.000 din v gotovini vplačana.
Strojne tovarne in livarne d. d.,
Ljubljana. S sklepom okrožnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani je bila dovoljena prisilna uprava podjetja in je bil imenovan za prisilnega upravnika inž. Birk Franc v Ljubljani.
Univerzalna tehnična služba »Unitas«, družba z o. z., Ljubljana. Spremenila se je družbena pogodba v §§ 8., 9. in 11., § 16. pa odpade. Družba ima enega ali več poslovodij. Izbrišejo se poslovodje Marinko Ivo, Češenj Martin in Češenj Ignacij.
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije A. D. podružnica Ljubljana. Izbriše se član poslovnega odbora Bricelj Ivan, vpiše se pa član posl. odbora Marn Josip, slikarski in pleskarski mojster v Ljubljani.
Tomo Svetina, Rakek. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno. Sedež odslej: Šmartno pod Šmarno goro.
Povpraševati je po našem blagu
v tuiini
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
*
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
ToBna ln solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Les in lesni izdelki:
675 — London: lesene noge za pohištvo, bukovi in br;ezovi ročaji v večjih količinah,
676 — Praga: orehov les,
677 — London:	obešalniki za obleko.
Deželni pridelki:
678 — Helsinki: bolhač,
679 — Kodanj: žitarice,
680 — Stockholm: pogačfe zemeljskega oreha, lanenega semena, repice in iz semena sončaric,
681 — New York City: oljčno olje,
682 — Le Piree: žitarice,
683 — Dunaj: sveže gobe v košarah po 4 kg za izvoz v Francijo,
684 — Le Caire: ricinusovo seme,
685 — Zagreb: išče se za izvoz gorčica v zrnju, japež, lipovo cvetje,
686 — Stockholm: žitarice in deželni pridelki,	|
687 — Budapešta:	zastopniška tvrdka z zelo močnimi zvezami z Južno Ameriko bi želela posredovati izvoz jugoslovanskih proizvodov, zlasti paprike, fižola, krompirja, suhih češpelj in konoplje.
Proizvodi sadjarstva:
688 — Hamburg: malinov sok, ;abolka in hruške.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva:
689 — London: goveji in kozji rogovi, odpadki od kož ih krzen,
690 — Dunaj: žive ovce in živa jagnjeta, sv.eže goveje meso (za Francijo),
691 — Oslo: kože divjačine, zlasti poljskih in gorskih lisic, volkov, divjih mačk, jazbecev in kun.
Proizvodi rudarstva:
692 — Milan: barit.
Industrijski izdelki:
693 —Lille: držala, jeklena peresa za pisanje, svinčniki, Vse pisarniško orodje ko tudi ves risalna) pribor,
694 — La Madeleine (Francija): moško in žensko perilo, nogavice, šali, obleke, rokavice iz volne, svileno blago,
695 — London: čevlji,
696 — Chicago: laneni in bombažni damast, brisače, žepni robca in namizne prtne garniture,
697 — Pariz: išče se zveza z onimi jugoslovanskimi tvrdkami, ki proizvajajo ali morejo proizvajati tako imenovane okvire (Rand, tršpointe), trake med podplatom in gornjim delom čevlja, in sicer iz umetne kože ali kombinirane s kavčukom velike odpornosti.
Razno:
698 — Bari: uprava levantskega velesejma v Bariju j,e dostavila Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine seznam predmetov, za katere že ima kupce v Italiji (kakor aceton, kamilce, fižol, koruza, jajca, loj, suhe češplje, svinjska mast
itd.) ko tudi seznam predmetov, ki jih nudijo italijanski dobavitelji (kakor razni stroji, motori in njih deli, prevozna sredstva, mehanične konstrukcije, kemični proizvodi, galanterijsko blago itd.). Izvozniki ali uvozniki, ki bi se za kupčije s temi predmeti zanimali, naj se obrnejo s svojimi ponudbami na Zavod ali pa direktno na upravo velesejma v Bariju.
699 — Pariz: ponuja se zastopnik za cement, kalcijev karbid, les, mast in konservirano sadje tako za Francijo ko za njene afriške kolonije.
Opombe:
Št. 1. — Stockholm: neka tvrdka jšče zvezo z našimi firmami1, ki se bavijo s trgovino tehnične opreme za kino-gledališča,
Št. 2. — Miinchen: inženir išče zvezo z našo mehanično delavnico, ki bi prevzela licence njegovega patenta za stavbene odre, gasilske in navadne lestve, ki bi se mogle proizvajati v serijah in dobavljati v vse balkanske države.
Št. 3. — Le Caire: poročevalska agentura nudi našim interesentom za Egipt svoje usluge glede vseh mogočih informacij (boniteta firm, naslovi uvozniških in izvozniških 1;vrdk, statistični /podatki, navodila glede sodnega postopanja itd.).
*
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3, način embalaže z ozirom na tržne uzance,
4. količino razpoložljivega blaga,
5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in
7.	rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči.
Nove knjige
telegraf; javna uprava in. samouprava; pravosodje in strokovno šolstvo; sociologija in socialna politika; turizem in gostinstvo; tehnologija in birotehnika; statistika.
To delo, ki je edino te vrste v naši književnosti, je opremljeno s potrebnim. pomožnim kazalom in je zelo pripraven priročnik ne samo za strokovnega pisatelja in ekonoma, temveč bo obenem tudi važen informativen vir za vsakega našega gospodarskega praktika.
Knjiga stane 20 dinarjev in se dobiva v vseh večjih knjigarnah, kakor tudi v uradu zagrebške Trgovsko-industrijske komore,Wil-sonov trg 2.
Črna kronika
ms
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to
okrožnica o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od 1. junija do 15. junija:'"
OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: Obradovič D jura, trg., Bruvno.
Drinska banovina: Vilanji Sel-ma, Srem. Mitroviča.
Vardarska banovina: Valentič Zlatko, zapuščina, Prizren.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Smerdel Josip, Sušak.
Donavska banovina: Vajmer Gabor, Subotica.
KONČANI KONKURZI: Savska banovina: Goldstein Bela, Sla,v.,, Požega; Mali Magazin J. Moisses, Zagreb.
Drinska banovina: Grunbaum Armin, Vinkovci; Stankovič Brača, Bijeljina.
Donavska banovina: Corič Milo-rad, Subotica; Djordjevič J. Čedo-mir, Tomislavac; Satler dr. Matija, zdravnik, Novi, Sad; Vrtipraški Darinka, Mokrin.
Beograd, Zemun, Pančevo: Kal-mič David, Beograd; Mašter Franjo, stolar, Beograd; Stefanoviča Dušana žena Zorka, Beograd.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Zahradka Pa-vao, Karlovac.
Donavska banovina: Dembic Jelena, Vršac.
Beograd, Zemun, Pančevo: Stankovič M. Todor, Beograd.
Bibliografija jugoslaven-ske privredne književnosti
za leto 1936. (Zagreb 1937, 70 str.) je pravkar izšla v založbi Trgovin-sko-industrijske komore v Zagrebu. Delo obsega pregled celotne naše gospodarske književnosti za preteklo leto. Sistematično je obdelanih v tej bibliografiji naslednjih trideset področij naše gospodarske književnosti: poljedelstvo, živinoreja in njeni proizvodi; šu-marstvo in lovstvo; rudarstvo; vinogradništvo in kletarstvo; sadjarstvo, vrtnarstvo in povrtninstvo, perutninarstvo in njegovi proizvodi; ribarstvo; čebelarstvo; svilar-stvo; zadružništvo; trgovina; industrija; obrt; finance; denarstvo; davki in dajatve; carine; mednarodni odnošaji; promet; pošta in
* Podatke za dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, ko o rokih, kvotah itd., v tajništvu društva.
Doma in pn svetu
Nj. kr. vis. knez namestnik Pavle
se je pripeljal v soboto z Brda na Bled, kjer je pregledal novo igrišče Golf-kluba.
Profesorski kongres se je pričel v nedeljo v Mostaru ob navzočnosti vladnih zastopnikov. Po preči-tanju referatov so udeleženci položili vence na grobove pesnikov A. šantiča, čorovida in Osmana Dji-kiča.
Angleščina se uvede na naših srednjih šolah v tretjem razredu, in sicer že prihodnje leto na realnih gimnazijah in realkah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in ostalih večjih mestih.
Občni zbor »Gospodarske sloge« se je vršil to nedeljo v Ljubljani in izvolil nov odbor, v katerem skupina dr. Kukovca ni več zastopana. V razsodišče je bil namesto njega izvoljen poslanec dr. Dobovišek. Dr. V. Maček je poslal zborovalcem pozdravno brzojavko, zagrebško G. slogo pa je zastopal Dragan Davi-dovski.
Kongres gledaliških igralcev je
bil te dni v Beogradu. Slovenske igralce sta zastopala g. Kovič iz Maribora in g. Drenovec iz Ljubljane.
Katastrofa v rudniku pri Che-stertonu je zahtevala že 30 mrtvih. Požara v rovih še niso mogli pogasiti in ni nobenega upanja, da bi mogli pravočasno rešiti osemnajst rudarjev, ki so še v rovu.
Atentat na jeruzalemskega župana so izvršili neznani storilci. Oddali so skozi okno njegovega stanovanja več revolverskih strelov, žena in obe hčeri župana so težko poškodovane. Atentatorjem je uspelo pobegniti.
Načelnik poljskega generalnega štaba je z več drugimi višjimi oficirji prispel v Bukarešto.
Mezdno gibanje tekstilnih delavcev se je začelo v Lodzu. Delavci zahtevajo 20%no zvišanje mezd in 40umi tednik. Ker so industrialci obe zahtevi odklonili, grozi stavka
130.000	delavcev.
Mirovni paviljon na pariški svetovni razstavi bodo odprli 9. julija in bo zastopal pri svečanostih vlado Blum. Pretežni del paviljona je posvečen mirovnemu delu Zveze narodov.
Ameriška letalka Amelia Ear-hardt, ki je na poletu iz San Frančiška na Havajsko otočje, je padla z letalom v morje. Rešil jo je nek angleški parnik.
Protižidovski pogromi so izbruhnili v Dombrovskem okrožju na Poljskem.
V Philadclphiji je stopilo v stavko 25.000 šoferjev tovornih avtomobilov.
V pariški hotelski industriji je prišlo do sporazuma in je nevarnost, da bi zaprli v Parizu hotele in gostinska podjetja, odstranjena.
Iz političnih razlogov so bili v Stuttgartu obsojeni na smrt trije moški in 271etna ga. Herman, slušatelj ica tehnične visoke šole in mati 21etnega otroka.
Radio Ljubljana
Truplo knezonadškofa Jegliča so
v petek popoldne prepeljali iz Stične v Ljubljano in ga položili na oder v škofijskem dvorcu, kjer so ga potlej obiskale velikanske množice vernikov, do 50.000 oseb. Brale so se žalne maše. Vse mesto je v črnih zastavah. Listi so posvetili pokojniku dolge spominske članke, »Slovenec* pa je objavil posvetila cerkvenih dostojanstvenikov in pesnikov, med katerimi objavlja zlasti pisatelj Finžgar zanimive razgovore s pokojnikom. K današnjemu pogrebu so bili povabljeni Vši stanovi. Novica o nagli smrti vladike je segla naglo tudi v inozemstvo, od koder se je prijavilo mnogo odličnikov. A. B. Jeglič je bil 28. ljubljanski škof.
Sožalne brzojavke in pisma so poslali; kraljica Marija, kraljevski namestniki in dvor, mnogi tuji vladarji, vsi naši in mnogi tuji ministri ter razni, zlasti cerkveni in državni odličniki, tako nuncij Pel-legrinetti in vsi jug. škofje, pa tudi druge cerkve in univerze, dalje mnoga mesta, društva in zasebniki. Pogreb pokojnega vladike Jegliča je bil danes dopoldne ob nenavadno veliki udeležbi; zlasti mnogo ljudi se je zbralo z dežele in iz gorenjskega kota.
Stanje patriarha Vamave je po biltenu zdravnikov že tri dni ne-izpremenjeno.
Torek, 6. julija. 12.00: Kmečka godba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Dalmacija ob koncu 19. stol. — 19.50: Deset mnut zabave — 20.00: »The Boswell sisters« pojo (plošče) 20.10: Strokovna vzgoja vajencev (ing. arch. Rado Kregar) — 20.30:	VSjolinski koncert:	prof.
Karlo Rupel, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 21.10: Zbor praških učiteljev (plošče) — 21.20: Skladbe finskega skladatelja Jeana Sibe-liusa (radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Mojstri ritma (plošče).
Sreda, 7. julija. 12.00: Operni odlomki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Naše morje — izvor zdravja — 19.50: šah — 20.00: Nedbal: Od bajke do bajke, potpuri (plošče)— 20.10: Kočevska in njene pravljice (Marjan Tratar) — 20.30: Koncert koroškega pevskega zbora — 21.20: Koncert na harmoniki, Rudolf Pilih   22.00: čas, vreme, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Štev. 6608/37.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 28. VII. 1937 za Prometno upravo drž. rudnika Zabukovca pismeno neposredno pogodbo za dobavo 1 elektromotorja 33 KW, z reverzir. kontrolerjem, uporom in autom. sklopko. Ostali pogoji pri podpisanem.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 1. julija 1937.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Mirko Celar, abs. iur., tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.