Listek. Boji in krone. (Povest. Prevel Anton Jerovšek.) (Dalje.) Mu6enca odpeljejo potem zopet v je6o, kjer sla še trpela celi mesec. 28. aprila leta 1859. pa sta dobila krono mu6eniško. Ko ju peljejo na moriS6e, je nesel vojak pred njima obsodbo napisano na veliki deski. Vzrok obsodbe pa je bil, ker sta u6enca tuje (krš6anske) vere. Veliko je bilo njihovo veselje, da morata za Kristusa umreti. Posebno se je radoval mali Dominik. Na vprašanje, ali se nič ne boji smrti, je odgovoril one besede, na katere se je spomnil umirajo6i Tidik: »Misliš, da bodeš ve6no živel in ne bodeS nikdar smrti gledal v obraz?» Pred smrtjo še ponudijo de6koma pri neki hiši okrep6ave. Pa mu6enca se ni6esar ne dotakneta, mene6a, da ju 6aka nebeška ve6erja. Na moriS6u morata sle6i zgornjo obleko. Mali Dominik vrže svojo suknjo sr6no od sebe, tako da vsi strmijo. Na to ju privežeio na steber in z jednim mahom prejmeta mučeniško krono. To je mati natanko pripovedovala mlademu Francu. Potem mu da križ mu6enika Dominika reko6a: «Moj rajni brat je ta križ odkupil rabelju. Spošluj ga, da tudi ti z božjo milostjo stanoviten ostaneš v veri.» «Da, mati,» odgovori de6ek iD poljubi križ. «Vsi sv. anamski mu6eniki in kraljica mu6enikov naj mi sprosi milost stanovitnosti do konca!> 3. N o v i c a. Med tem se je storila no6. Udova prižge krasno svetilnico, da razsvetljuje sobo. Pohištvo krš6anske udove je bilo sicer priprosto, a razodevalo je imovitost in redoljubnost. Le v enem se je bistveno razlo6evala udovina hiSa od drugih; namesto grdih raalikov in paganskih podob je krasilo sobo krasno razpelo nad posteljo bolnega Franca. Na jedni strani križa je bila podoba matere božje, na drugi pa sv. Fran6iška Ksaverija, apostola indijskega. Pred temi podobami je bilo zagrinjalo, da so se mogle zakriti pred paganskimi obiskovalci. Takrat pa je bilo zagrinjalo odgrnjeno in udova je prižgala malo svetilnico, ki je bila pod podobami. Potem se mati zopet vsede k de6kovi postelji. Hladi mu z mrzlimi prtiči ote6eno glavo in zraven moli s Francem na polglasno sveti rožnivenec. Ko za6neta moliti drugo skrivnost žalostnega dela: «Ki je za nas bi6an bil» potrka nekdo rahlo na hišna vrata, trikrat zaporedoma. «Kdo le je?» re6e vsa vesela, ko spozna plemči6a, ki je z njenim Francem stal ob postelji umirajo6ega Tidika. «Ni res, Lu, ti prideš pogledat k svojemu bolnemu priiatelju? To je lepo, le vstopi!> «Da, da. Na tihem sem zapustil svojo posteljo in sem preplezal v vrt. Doma me ne bodo pogrešali. Seveda 6e bi me zasa6ili, potem bi tudi jaz dobil z jermenom. Dobro zaprite vrata, kajti znamenite novice vam moram sporo6iti.» S temi besedami stopi Lu v hišo in v sobo. Lu je bil kaki dve leti mlajsi od Franca, in je ravno izpolnil dvanajsto leto. Po velikosti pa sta si bila jednaka. Lu je sr6no omiloval svojega bolanega tovariša. «Ubogi Tuan,» mu re6e, «kako strašno so te zdelali! Zakaj si jih tako razdražil? In iaz skoraj verjamem> — pristavi tiho — «da je podoba tvojega Boga povzro6ila cesarjevo smrt. Sre6a za tebe, da si §e sploh življenje odnesel.» <Tudi življenie bi bil rad žrtvoval, ljubi Lu, ker bi bil zdaj že v nebesih in ve6no sre6en.» «Da, to vse si mi že pravil. Vse to je lepo in mi bolj dopada, kakor nauki naših boncev. Izmed naSih bogov ni nobeden za ljudi umrl in naši duhovi-varuhi niso tako ljubeznjivi kakor vaši angelji. Tudi matei: nimamo v nebesih, ki bi za nas molila, kakor je ta-le lepa gospa z zlato krono, koje podoba tukaj visi. Res škoda, da Anamci nimamo tako ljubeznjivih bitij v svoji veri; pa vendar moramo svojo vero vzeti, kakor je. Tuja vera je za tujce; anamska vera pa je dobra za Anamce. Ne bilo bi prav, ako Anamec sprejme francosko vero. Tako trdi visoki mandarin za obrede. Ta mandarin je dolgo govoril o tem, ko so tebe odnesli. Rekel je tudi, da so kristjani izdajice svoje domovine. Vsi drugi so rau pritrjevali in mislili, da ne bode prej miru v Anamu, dokler ni zadnji kristjan umorjen. Potem se tudi Francozov ni treba ve6 bati. In princ Dikdik je sveto prisegel pri duhu svojega strica, da ne bode miroval, dokler ni zadnji kristjan v Anamu iztrebljen. In zato», sklenil je žalostno Lu, «ne morem kristjan postati, dasiravno bi rad bil in dasiravno bolj 6astim nebeško mater kristjanov, kakor Tidikovega duha, kojemu moramo zdaj zažigati kadilo.» «Mati, to me najbolj boli, da nas imajo za izdajice,» pravi Franc. «Ali so se res v Tonkingu kristjani s Francozi bojevali proti našemu cesarju?* «Niso se bojevali proti cesarju, temve6 proti roparskim 6etam 6rnoprapornikov in proti Kitajcem, ki so nam veliko bolj nevarni kakor Francozi,* odgovori udova. «Vidiš torej, ljubi Lu,» re6e Franc svojemu prijatelju. «Zato poslušaj glas svoie vesti in postani kristjan. Glej strašna smrt cesarjeva, koje si bil danes pri6a, bi te pa6 morala nagibati, da si poiš6eš vero, v kateri se da mirneje umreti.» «Seveda, tako bi ne umrl rad. Pa tudi od rabeljna bi ne bil rad umorjen, kakor kristjani,> odgovori Lu. «In taka smrt 6aka tebe in tvojo mater, ako ne bodeta jutri pri Tidikovem pogrebu, njegovemu duhu in duhovom njegovih prednikov darovala kadila. To sem vama hotel naznaniti. Slišal sem to od princa samega, ki se bo kot cesar imenoval Tudak. Naročil }e namre6 mandarinu za obrede, da se moraio vsi prebivalci notranje trdnjave udeležiti pogreba in žrtev. Kdor bi se branil, naj se takoj s smrtjo kaznuje. To sem vama hotel sporo6iti, da Se moreta v pravem 6asu zbežati.* «Dobro srce imaS, Lu,» re6e udova, «in midva ho6eva moliti, da te nebeška kraljica, katero 6astiš, sprejme med svoje otroke. Vzemi njeno podobo v spomin na Franca in mene. Imej jo v visoki 6asti in prosi jo za njeno varstvo. Pa moliti ne smeS te podobe, kakor delajo pagani. Ako naju rabelj usmrti, ne žaluj za nama, temveč bodi vesel, kajti taka smrt nama odpre vrata ve6nega veselja.* De6ek je bil ves sre6en, ko ie imel v rokah podobo Marijino z božjim detetom v naro6ju. Dolgo jo poljubuje in potem skrbno skrije v prsnem žepu. «Ta podoba bode moj naivečji in najljubši zaklad. Vsak dan ho6em pred njo na kolenih opraviti tisto molitev, katero si me ti, Franc, nau6il. In Lu zmoli pobožno in s sklenjenimi rokami «Ceš6eno si Marijo.> Nato se s žalostnim srcem poslovi: «Sre6no, Franc; sre6no, gospa Tuan. Za6elo se je že daniti, in 6as je, da se zopet tiho priplazim domov. Sre6no, sre6no!» «Bog bodi s teboj!» re6e Franc in naredi na 6elo svoiega prijatelja znamenie sv. križa. «Tako, zdaj pa pojdi v miru!» (Dalje pride.) Smešnice. Ko pride Peter iz šole domov, odloži torbico, ste6e k o6etu ter .vpraSa: «O6e, kakšno slamo pa imate vi v glavi? Meni so danes gospod učitelj rekli, da imam letošnjo ajdovS6ino!» Učitelj vprašavSoli: »Koliko ie polovica od pet?» Brž sune u6enec svoiega soseda, reko6: «Vidiš, kaj sem ti rekel, da so u6itelj sitni! Ce jim odgovoriS, da ie ,dve\ zdelo se jim bo premalo; 6e pa re6eS ,tri', pa jim bo preve6!»