Maj 2018, letnik IV., št. 7 Bilten Krajevne skupnosti bratov Smuk Izpostavljamo: obrazI naše Ks: peter šalamon UlIce naše Ks IdejnI projeKtI prenove sosesKe planIna organIzacIje naše Ks novIce Iz naše Ks - Čistilna akcija 2018, PostajališČe kRskolesoM 2 Kolofon Glavna in odgovorna urednica: Manja Zorko Pisci prispevkov: Manja Zorko, Tina Žalec Centa, učiteljici Milena Čuden in Maja Papler (OŠ Matije Čopa), Darja Šuster (vodja Plesne šole Urška Kranj), Rok Trošt, Sara Aranel (Tok ženske), Izidor Vrhovnik. Križanka: Zdravko Kovač - Koki Naslov uredništva: ks.bratovsmuk@gmail. com Izdajatelj: Krajevna skupnost bratov Smuk Likozarjeva 29 4000 Kranj Tisk: Tiskarna GTO Košir, Zg. Bitnje Naklada: 1400 izvodov Bilten Smuk prejmejo vsa gospodinjstva v Krajevni skupnosti bratov Smuk. Prispevke za naslednjo številko sprejemamo v uredništvo na naslov ks. bratovsmuk@gmail.com ali po pošti na naslov KS bratov Smuk, Likozarjeva 29, 4000 Kranj. Pred vami je že 7. številka biltena Smuk, morda tudi zadnja v takšni obliki. Tokratna številka je nekoliko daljša, zahvaljujoč vsej vsebini, ki ste nam jo posre- dovali. V rubriki obrazi naše krajevene skupnosti se nam tokrat predstavlja Peter Šalamon, radijski novinar, žametni glas Kranja. Ste vedeli, po katerih osebnostih so dobile ime ulice v naši soseski. Kdo so bili Lojze Horvat, Rudi Papež, in drugi. Če boste prelistali tokratno številko biltena, boste zagotovo vedeli. Izvedeli boste tudi, kaj vse počno in ponujajo or- ganizacije v naši krajevni skupnosti in kateri idejni projekti Prenove soseske Planina so načrtovani za našo Planino 2. Tudi v tej številki boste našli nekaj za svoje možgančke in smeh. Verjamem, da nam boste kakšen vaš vic zaupali tudi vi, v živo na letošnjem Smukfestu. Vabljeni k prebiranju! Manja Zorko, glavna urednica 3 Kazalo vsebIne stRan 4 sPoRoČila vodstva ks stran 5 obrazI naše Ks - peter šalamon stran 9 UlIce naše Ks stRan 13 idejni PRojekti PRenove soseske Planina stRan 15 noviČke iz osnovne šole Matije ČoPa stRan 18 oRganizacije naše ks stRan 18 Plesni klub iMPulz kRanj stRan 19 klub dviganja uteži kaRantanija stRan 20 skuPinska - funkcionalna vadba stRan 21 tok ženske stRan 22 lIKovna seKcIja KUltUrnega drUštva sava Kranj stRan 23 dogodki in novice naše ks stRan 26 vicoteka stRan 27 zadnja Plat stRan 23 Čistilna akcija 2018 stRan 25 kRižanka stRan 24 naša ks - naša skRb Podhod, Poškodbe na PloČnikih, nova Postaja kRskolesoM 4 Drage krajanke in krajani Krajevne skupnosti (KS) bratov Smuk! Nahajamo se, v meni najljubšem letnem času, pomladi. To je čas, ko je naše okolje čudovito zeleno. Obdajajo nas košata zelena dreve- sa, zjutraj pa nas prebuja petje ptic. Včasih je kar težko verjeti, da živimo skoraj v centru mesta in ne na vasi. Bilten, ki je pred vami, je zadnji bilten, ki ga izdaja svet KS v da- našnji sestavi. Hvala Manji Zorko, ki je poskrbela, da ima naša KS lep bilten, poln bogatih in zanimivih vsebin ter hvala vsem, ki ste pri tem sodelovali. Jeseni bodo po štirih letih ponovno lokalne volitve, ko bomo volili župa- na in tudi predstavnike svetov KS. Kot predsednica sveta KS sem ime- la v preteklih letih čast spoznati kar nekaj vas, ki ste aktivno sodelovali in veliko pripomogli k temu, da živi- mo v lepšem okolju. Hvala vsem! V planu pa je še nekaj projektov, ki bodo bivanje pri nas v prihodnje še izboljšali. V letošnjem letu bodo obnovljena otroška igrišča, v prihod- njih letih pa se bodo na naša igrišča vnesle še dodatne vsebine, ki bodo v veselje vsem generacijam. Foto: Fotomorgana Andraž Muljavec Naj vas še povabim na praznovan- je našega krajevnega praznika, ki smo ga poimenovali Smukfest 2018. Letos bo v soboto 26. 5. 2018 ali v primeru slabega vremena en teden kasneje. Pridite, veselo bo! Na koncu naj vam zaželim le še vse dobro in vas z mesta predsednice sveta KS bratov Smuk še zadnjič pozdravljam. Tina Žalec Centa Predsednica KS bratov Smuk Za vas smo dosegljivi preko: Telefonska številka: 030 763 186 (predsednica KS) Enaslov: ks.bratovsmuk@gmail.com Facebook: Krajevna skupnost bratov Smuk Spletna stran: www.bratov-smuk.si sP o R o Č il a v o d st va k s o b r a zI n a še K s 5 PeteR šalaMon: žaMetni glas kRanja Petra Šalamona večina Kranjčanov pozna preko žametnega glasu na Radiu Kranj, mi pa smo lahko ponosni, da je naš sosed in sokrajan na ulici Lojzeta Hrovata, kjer živi že vse od izgradnje našega naselja. Zagotovo je Peter eden tistih, ki je v soboto spremljal v živo kralje- vo poroko v Veliki Britaniji, saj je velik poznavalec britanske kraljeve družine in skoraj vsako leto obišče London. Je tudi velik navdušenec nad gledališčem in odrsko umetnostjo nasploh. Velja namreč za re- korderja po ogledu predstav med Tednom slovenske drame. Če prik- lopite na Radio Kranj, ga boste lahko slišali v novicah, sobotnem in nedeljskem popoldanskem programu ter v njegovi oddaji o gledališču. Glede na to, da Peter sodi med »stare« planince, sem ga najprej povprašala o njegovem otroštvu na Planini. Imam zelo lepe spomine, veliko smo se družili s prijatelji iz bloka, bili zunaj. Tudi osnovno šolo sem obiskoval tu, na »Čopovi«, ki se je ravno odprla, ko sem šel sam v prvi razred. Sošolci so bili iz Planine in je bilo lažje navezati stike. Spomnim se, da je bilo takrat otroštvo precej brezskrbno, veliko smo se igrali za blokom, na hribu, pozimi smo se sankali na hribčkih, mame pa so nas z balkonov klicale na kosilo, ker takrat še ni bilo telefonov. Poznamo te predvsem po tvoji radijski vlogi, zato me zanima, kaj te najbolj veseli v tem poklicu? Zadnja leta sem sicer bolj v novičarskih vodah, veselijo pa me predvsem pogovori s kakšnimi zanimivimi sogovorniki, znanimi osebami, igralci, vse kar je v zvezi z gledališčem, tako da imam sedaj tudi svojo oddajo prav o gledališču. Zelo rad imam pogovore s politiki, predsedniki vlad, države. Koga od teh znanih oseb, s katerimi si imel pogovor bi izpostavil? Izpostavil bi kardinala Franca Rode- ta, ki sem ga šel snemat v Vatikan, na njegov dom, takrat ko je še opravl- jal funkcijo prefekta kongregacije. Zanimivo je bilo to, da sem prišel na intervju ob dogovorjeni uri, nihče ni prišel po mene. Bila pa je tam švic- arska garda, ki me je spustila noter, kjer me je sprejel najprej njegov tajnik in me pospremil v sprejemno pisarno. Kar nekaj časa sem sedel sam v tej veličastni pisarni, kjer je bilo vse v zlatu. Potem je prišel kardinal Rode iz druge sobe in sva posnela intervju. To je bila ena taka zanimiva izkušnja. iz terena. Intervju s kardinalom Francem Rodetom v Vatikanu o b r a zI n a še K s 6 Torej praviš, da ni delo radijskega novinarja le v studiu? Ne, veliko stvari se posname tudi na terenu. To je tudi eden od čarov tega poklica, da nisi zaprt v prostoru, ampak greš lahko na teren. Je bilo novinarstvo in radio izbira že, ko si se odločal za študij in poklic? Ne, tudi nisem študiral novinarstva. Najprej sem študiral geografijo in španščino, potem sem šel študirat politologijo. Zakaj nisem šel študirat novinarstva, pa je tudi zanimiva zgodba, kjer je imela pomembno vlogo Miša Molk, ki mi je svetovala, da si novinar lahko tudi brez samega študija novinarstva, hkrati pa tako pridobiš kakšen drug pogled, ki ga lahko kasneje v novinarstvu izkoristiš. In kaj lahko uporabiš iz študija politologije v novinarstvu? Zagotovo veliko več vem in lažje delam politične teme za radio, sploh v času volitev. Veliko spremljam aktualno dogajanje in imam veliko vprašanj, pokrivam tudi seje kranjskega mestnega sveta, zato sem na tekočem in vem kaj se dogaja. Bi lahko potem tudi rekel, da imate novinarji neko odgovor- nost, da morda lahko preko radia oz. medija vplivate na mnenje ljudi? Ključno je, da predstaviš vse stra- ni. Ko pripravljaš novico, ne moreš predstaviti le eno stališče, kot tisto pravo. Skratka, skušaš uravnotežit takšno novico. Se pa tudi zgodi, da to ne gre, saj nekateri tudi niso pripravljeni odgovarjati na tvoja vprašanja. Še vedno pa smo novinarji dostikrat napadeni, da smo za ene bolj kot za druge. Do kje so torej za tebe meje novinarja, ko lahko preko radia razgališ tudi samega sebe in svo- je mnenje? Jaz se poskušam resnično držat tega, da ne kažem svojih stališč. Včasih pa te kakšna tema malce razjezi in se to tudi čuti, da hočeš dati tudi svoje stališče, čeprav ga skušaš zadržat. A tudi to se zgodi. Kakšna je bila tvoja poklica pot na radiu? Začelo se je z avdicijo leta 2001. Takrat smo morali pripraviti eno novico iz treh strani v le pet vrstic in jo prebrati. Ocenjevala nas je Ajda Kalan, na katero imam zelo lepe spomine, ker smo imeli potem pri njej tudi govorne vaje. Zaradi tega, ker mi je šlo vedno na smeh, je Ajda govorila, da zaradi mene hodi utru- jena domov, čeprav je bilo ponavadi ravno obratno. Po sprejemu na avdiciji sem potem približno čez pol leta prišel tudi v eter. Šlo je počasi, najprej z anketami, novicami, do tega, da sem bil v etru vsak dan. Zdaj sem se zopet vrnil na novice in pripravljam bolj lokalne novice, ob vikendih imam popoldanski pro- gram. Priznam, da je vse posneto (smeh). 7 Kaj te poleg radia še definira? Radio mi res vzame precej časa. Moja druga strast je gledališče, ki mu posvetim res veliko svojega časa, saj sem njegov redni obiskovalec, že eno leto sem tudi član Sveta Prešernovega gledališča Kranj. Redno obiskujem tudi Dramo in MGL v Ljubljani in obvezno Teden slovenske drame, kjer si ogledam prav vse predstave. Recimo 16 predstav v 12 dnevih, kar je več kot eno na dan. Naslednja strast pa so potovanja, sem tudi turistični vodnik. V London se vedno rad vračam, saj so mi zelo pri srcu življenje, kultura, arhitektura pa tudi muzikali in gledališče. In katero nasednje potovanje načrtuješ? Najprej morje, potem pa v tople kraje, razmišljam o križarjenju pri Dubaju, Abu Dhabiju. Mogoče me kdaj odnese tudi v Azijo. Zagotovo bi šel zelo rad spet v Ameriko, bil sem že v New Yorku, Washingtonu, mogoče bi šel tokrat v Los Angeles. Imam pa že načrt za potovanje čez eno leto ob prvem maju za zaključe- no družbo. Letos smo bili v Budim- pešti, lani v Rimu, naslednje leto pa bi šli v Lizbono...kriv je Eurosong (smeh). Torej te navdušuje tudi Eurosong? Tudi, verjetno je to povezano tudi s tem, da je bila v času otroštva prav Eurosong edina oddaja, ki sem jo lahko gledal do konca, do polnoči, da sem bil lahko tako dolgo pokonci. Morda jo zato redno spremljam vse od takrat. Sem pa tudi profe- sionalno na radiu pokrival slovenski izbor za Eurosong, Emo. o b r a zI n a še K s Gledališče je Petrova velika strast. Velja za rekorderja po ogledu gledaliških predstav v času Tedna slovenske drame. Je tudi član Sveta Prešernovega gledališča Kranj. Na Radiu Kranj ima svojo oddajo o gledališču. o b r a zI n a še K s 8 Nam lahko zaupaš koliko pro- grama na radiu je v živo in koliko je posneto vnaprej? V živo je večina programa med ted- nom, razen novic, ki se posnamejo vnaprej. Med prazniki in vikendi je popoldanski program ponavadi vnaprej posnet, dopoldnevi so običajno v živo. Radio Kranj v svojem programu ponuja veliko vsebine in ra- zličnih oddaj, ne le dobre glasbe in atraktivnih vsebin drugih bolj komercialnih radijskih postaj. Kako pridobivate poslušalce? Radio Kranj približno tri leta že spada pod okrilje Infoneta oziro- ma Združenja Radio 2. V Ljubljani tako skrbijo za raziskave, glasbo in od takrat se je tudi program Radia Kranj precej spremenil. Dvignila se je poslušanost, marsikaj nove- ga smo se naučili tudi zaposleni na radiu, ob pomoči mednarodnih strokovnjakov glede novih tren- dov modernega radia. Pri tem je res pomembno, kako se načrtuje program glede na čas, ko poslušalci največ poslušajo radio. Takrat ima ponavadi prednost glasba in ko- ristne informacije, kot lokalni radio tudi lokalne novice. Pomembna je tudi dolžina govora in novic, to je največ 3 minute, kar je tudi izziv za nas, kako nek pogovor, dolg 30 min, spraviti v 3x3 minutni prispevek, sploh pri sogovornikih, ki zelo radi govorijo. Res se trudimo spremljati in poročati o tem, kaj se dogaja v lokalnem okolju. Če bi pripravljali radijski prispe- vek o naši soseski, kaj bi iz- postavili? Izpostavil bi, da se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo in naredilo, veliko je tudi vsakoletnih dogodkov. Me je pa zmeraj ena stvar zmotila, in sicer da je bila Planina 2 vedno malce zapostavljena. Ko spremljam lokalno politiko, se mi zdi, da je vse, kar se dela pri oživljanju soseske Planina, vezno na Planino 1, kjer je bilo v zadnjih letih že marsikaj narejeno, od otroškega igrišča, fitnesa na prostem, medtem pa se na Planini 2 ni še kaj posebnega uredilo, čeprav je načrtovano. Intervju s Terezo Kesovija, ki ga je na Splitskem festivalu. Zapisala: Manja Zorko Fotografije: osebni arhiv Petra Šalamona U lIc e n a še K s 9 V prvi številki biltena Smuk smo že pisali, da je naša krajevna skupnost dobila ime po dveh bratih. To sta bila Drago in Lado Smuk, ki sta se med 2. svetov- no voljno borila proti Nemcem v Jami nad Okroglem pri Naklem. Vendarle je v naši soseski še 8 ulic, ki nosijo imena po manj ali bolj znanih prebivalcev iz zgodovine Kranja. Krajevna skupnost bratov Smuk obsega območje naslednjih naselij in ulic: • Cesta Jaka Platiše (del: hišne številke 1, 3, 5), • Cesta Rudija Šeliga (severni del), • Cesta talcev (del: neparne hišne številke 37-89), • Likozarjeva ulica (del: neparne hišne številke 23-29), • Ulica Juleta Gabrovška, • Ulica Lojzeta Hrovata, • Ulica Rudija Papeža, • Ulica Tuga Vidmarja. Imena UlIc v našI sosesKI Ulica Tuga Vidmarja Ta naša avenija je dobila ime leta 1981 po Tugomirju Ivanu Vidmarju (1919 - 1942), rojenem v Ložu pri Starem trgu. Bil je kadet vojno pomorske ak- ademije v Dubrovniku. Ob pričetku vojne se je vrnil v Kranj, kjer je postal sekretar SKOJ-a. Bil je član mladincev, kjer so v gozdičku za pokopališčem imeli prvi sestanek skojevcev, na katerem so sprejeli sklepe: zbiranje orož- ja, organiziranje mladine in vseh poštenih rodoljubov za neizprosen boj proti fašističnemu okupatorju. 22. avgusta 1941 je sodeloval pri izvedbi prve večje, vsem vidne akcije. Na betonsko cesto od Kranja do Naklega so izpisali velike protifašistične parole, na obcestnih kamnih pa narisali srpe, kladiva in petero- krake zvezde. Bil je aretiran in ustreljen kot talec v Begunjah, star le 23 let. U lI c e n a še K s 10 Cesta talcev Ta cesta/ulica je svoje ime dobila že leta 1958. Pred tem je spadala pod ime Huje. V svojem poimenovanju, cesta nosi spomin na žrtve - talce iz Kranja med 2. svetovno vojno. Prav na tem območju so živeli Ivan Urbane, Franc Novak, Anton Remec, Kon- rad Bakovnik, Jože Arhar, Pavle Jezeršek in Drago Brezar, ki so bili ustreljeni kot talci. Likozarjeva ulica Likozarjeva ulica se imenuje po Antonu Likozarju, ki se je rodil leta 1857 na Primskovem pri Kranju. Za učitelja se je izšolal v Ljubljani, svojo prvo službo pa je nastopil v Velesovem. Pozneje je bil dolga leta učitelj v Preser- ju pod Krimom, leta 1904 pa je prevzel vodenje salezijanske šole na Ra- kovniku, kjer je ostal do svoje upokojitve. Na njegovo pobudo je bila zgra- jena osnovna šola na Prulah. Bil je napreden učitelj, gospodar in čebelar. Kmečko mladino je navajal k umnemu gospodarjenju. Zanj je veljalo, da svoje dolžnosti vedno opravi z odliko in stori več, kot bi bilo treba. »Na vseh svojih službenih mestih se je zavedal nalog naprednega slovenskega učitel- ja, zato je deloval in deluje še danes v šoli in zunaj nje, kakor mu to ukazuje ljubezen do mladine in naroda,« so leta 1917 ob njegovi šestdesetletnici zapisali v časopisu Učiteljski tovariš. Slovel je po tem, da ni poučeval le učencev, temveč tudi njihove starše, saj so bili njegova strast kmetijstvo, vrtnarstvo in čebelarstvo. O čebe- larstvu je veliko predaval, z obdelo- vanjem svojega vrta je ljudem poka- zal, kako teorija deluje v praksi. Uredil je tudi šolski vrt in mesečno objavljal navodila za obdelovanje ljubljanskih šolskih vrtov. Leta 1908 je postal ljubljanski občins- ki svetnik in to ostal do svoje smrti, saj je bil med meščani tako spošto- van, da so ga vedno znova. Za ves njegov trud so mu podelili naziv častnega meščana, ker je ostal svetel zgled neumorne ter nesebične požrt- vovalnosti. Anton Likozar (1857 - 1933) U lIc e n a še K s 11 Cesta Jaka Platiše Poimenovanje je dobila leta 1981. Jaka Platiša - Franc Medved (1910 - 1943) je bil pred 2. svetov- no vojno delavski zaupnik in član mestnega komiteja KPS Kranj. Pred vojno je odšel v Zagreb, po okupaciji pa vstopil v partizane in bil komisar Tolminske čete. Padel v boju z nemško policijo v Trstu. Ulica Juleta Gabrovška Ime je dobila leta 1981 po dr. Juletu Gabrovšku (1912 - 1940), rojenem v Ljubljani, znanem odvetniški prip- ravnik v Kranju in slovenskem ša- hovskem amaterju. Bil je koncipient v advokatski pisarni dr. Jožeta Vilfana v Kranju. Opravljal je dolžnost sekretarja MK KPS Kranj in vodil tečaje za delavske zaupnike. Smrtno se je ponesrečil, star le 28 let, ko je nameraval preplezati steno Razora iz Krnice, in sicer po znani Kugyjevi poti. Nekako 20 m pred izhodom s stene je priplezal v kamin, v katerega se z vrha Razora zelo rado vsipa kamenje. Zaradi slabega vremena je dr. Ga- brovšek najbrž izgubil orientacijo in hotel priti naravnost po kaminu na vrh stene. Pri tem pa je zgrmel plaz kamenja izpod vrha in ga najbrž toliko poškodoval na glavi, da ga je omamilo in je nesrečno omahnil v prepad. Ulica Rudija Papeža Tudi ta ulica je dobila ime leta 1981 z izgradnjo naselja po Rudiju Papežu (1912 - 1942), ki je bil rojen v Knezi na Primorskem in po poklicu čevljar. Znan je bil kot predvojni komunist, eden od organizatorjev vstaje na Gorenjskem. Zaradi izdaje je bil ujet in po mučenju usteljen kot talec v Begunjah. Dr. Jule Gabrovšek Rudi Papež U lI c e n a še K s 12 V Kranju je postal delavski zaupnik, član plenuma sindikata gradbenih delavcev Slovenije in član KP. Zaradi njegovega revolucionarnega delovanja je družina živela v zelo težkih razmerah. Deloval je tudi v društvu Svoboda oz. Vzajem- nost. Leta 1937 je bil po nalogu Partije poslan v Maribor za tajnika sindikatov gradbenih delavcev. V Mariboru je podpisal znan proglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije Kaj hočemo. Januarja 1941 so ga nameravali internirati v Ivanjico, pa je odšel v ilegalo. Po okupaciji se je vrnil na Gorenjsko in junija 1941 postal član okrožnega vojnorevolucionarnega komiteja Jesenice, avgusta pa politkomisar Jelovšk- ove čete Cankarjevega bataljona. Sodeloval je v številnih bojih Cankarjevega bataljona in tudi v dražgoški bitki. Februarja 1942 se je pridružil Kokrški cesti in konec marca 1942 postal njen komandir. Kot komandir je vodil tudi skupino borcev v Okrogelski jami. Drugi dan boja v jami se je sam ustrelil. Cesta Rudija Šelige Ulica je z občinskim odlokom dobila ime leta 2009 in je torej naša najmlajša cesta v naši soseski. Ime je dobila po Rudiju Šeligu (1935 - 2004). Bil je povsod. V gledališču, kjer so igrali njegove drame, in kjer je načeloval “Borštnikovim srečanjem”. Na televiziji, bodisi kot gost televizijskih oddaj bodi- si kot avtor radijskih in dramskih iger, ali pa kot predsednik Sveta RTV (1990- 1994). V politiki je bil soustanovitelj Slovenske demokratične zveze, vodja parlamentarnega odbora za kulturo 1990-92 in minister za kulturo v Bajukovi vladi. V literaturi velja za popularnega pisatelja, nagrajeni romanopiseca, ured- nika “Problemov” in “Nove revije”. V institucijah pa je deloval kot profesor na Visoki šoli za organizacijo dela, kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) in kot izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ulica Lojzeta Hrovata Ulica je dobila ime leta 1981 po Lojzetu Hrovatu (1902 - 1942), rojenem v Begunjah. Leta 1924 se je zaposlil v Kranju. Zaradi revolucionarne dejavnosti je kmalu izgubil zaposlitev v čevljarstvu, zato se je zaposlil kot gradbeni delavec. V novejši slovenski književnosti se je uveljavil predvsem kot avtor romana Triptih Agate Schwarz- kobler (1968). Z njim je korenito zarezal v sočasno romanopisje, in sicer tako odločno in drugače, da ni mogoče mimo njega. Rudi Šeligo 13 IdejnI projeKtI sosesKe planIna v našI KrajevnI sKUpnostI V začetku tega leta je Pisarna prenove soseske Planina predstavila idejne projekte za sosesko Planina in organizirala delavnice, na kateri so prebiv- alci Planine predlagali spremembe, dopolnitve in pripombe. V naši krajevni skupnosti so načrtovani naslednji idejni projekti: Nova urbana oprema na Planini, ki bo sestavljena iz klopi, smetnjakov, stojal za kolesa, količkov, pitnikov, korit in opor za vzpenjalke. Nameščene bodo tudi dodatne ulične svetilke, informacijske table in panoji ter avtobusna nadstrešnica. Ob prenovi bo odstranjenih veliko obstoječih elementov, ki jih želimo recikli- rati in ponovno koristno upora- biti na Planini. Povezovalna tematska pot med Planino 1, 2 in 3, ki ne bo zgolj fizična povezovalna površina, temveč je želja, da se jo spremeni v pot, ki bo dosto- pna za gibalno in seznorno ovirane prebivalce. Nekaj ovir so že prepoznali, nekaj se jih bo našlo skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Kranj. Tematska pot treh Planin bi po mnenju prebivalcev morala imeti hitrostne ovire, da bi upočasnila mlade z motorji. Opozorili so tudi na blato, ki se naredi, če med klopmi ni podlage. Predlagali so klopi brez naslonjal. Prebivalci v skupini za urbano opremo so predlagali številne spremembe, vezane na točno določene ulice in dele soseske. Predvsem si želijo večje število klopi in več večjih košev za smeti, opozarjajo na neurejene razmere s smetnjaki, manjkajoče količke, iz odslužene opreme in talkovcev pa bi radi oblikovali korita za vrtičke. Odsluženo opremo bi reciklirali tudi za popravila uničenih igrišč in neurejenih dostopov. Udeleženci omenjajo še problem vzdrževanja, tudi oglasnih tabel, ki so vedno bolj polepljene. Nova urbana oprema na Planini Id ejn I pr o jeK tI p r en o ve so sesK e p la n In a 14 Podhoda pod Cesto talcev in cesto Rudija Šeliga sta neosvetljena, neprivlačna in redko v uporabi. Njuna oživitev prinaša novo urbano opremo - klopi, razstavne površine ter druge funkcionalne in estetske ulične elemente. Vsi udeleženci so si bili enotni, da je podhode potrebno osvetliti. Predlagali so barvanje v svetlih odtenkih, če bo lepo, so tudi za grafite. Nujni se jim zdijo koši za odpadke, želijo pa si plezalne ali gibalne opreme, letvenike, drogove, stropne lestve ter koordinacijske igre za noge. Opozorili so na varnost v primerih srečevanja kolesarjev, velike hitrosti kole- sarjev, ostrih elementov in problema, ki ga predstavljajo motorji. Podhode bi bilo nujno prilagoditi slepim, slabovidnih, invalidom in staršem z vozički. Kot možne rešitve so predlagali klančine s podestom, dve klančini ter optične prevare, ki bi jih dosegli s talnimi označbami. Podhod pod cesto Rudija Šelige Podhod pod Cesto talcev Kolesarski poligon (pumptrack) bo razveselil otroke in mlade, ki se spo- gledujejo z urbanimi športi. Oblikovali bomo novo neformalno in za vse odpr- to točko druženja, ki bo na voljo za rekreacijo mladih. Pri skupini za kolesarski poligon so udeleženci delavnice opozorili na možnost odvodnjavanja v obstoječi jašek ob hribu. Nujna se jim zdi names- titev košev za pasje iztrebke, ob hribinah pri igrišču za odbojko na mivki si želijo klopi ali tribune, v bližino poligona pa bo potrebno namestiti pirnik za vodo. Kolesarski poligon - Pumptrack Fotografije in Besedilo je povzeto po prispevku na facebook strani Pisarne prenove soseske Planina. Id ej n I p r o je K tI p r en o ve s o se sK e pl a n In a n o viČ k e iz o sn o vn e šo le M atije Č o Pa 15 noČ knjige 2018 V ponedeljek, 23. 4. 2018 (ob svetovnem dnevu knjige), smo na šoli že četrtič organizirali Noč knjige. Ker je Muca Copatarica dopolnila 60 let, smo ji namenili ta večer. Z učenci od 3. do 5. razreda smo imeli delavnico ročnih spretnosti (izdelovali so hišice, copatke in muce iz različnih materialov), literarno delavnico, kjer so nastale zanimive zgodbe in pesmi o mucah, pevsko in plesno delavnico (na temo muck). Posladkali smo se z mucinimi piškoti, ki so jih spekli učenci gospodinjskega krožka. Na zaključni prireditvi so učenci predstavili izdelke, ki so nastali v tem večeru. Učenci pa so zgodbo o Muci Copatarici pripovedovali tudi v svojem mater- nem jeziku – srbščina, makedonščina, ruščina, češčina, albanščina. Obiskala nas je tudi čisto prava Muca Copatarica. Dejavnosti se je udeležilo 50 učencev od 3. do 5. razreda. Vse so bile za- nimive in učenci so bili zadovoljni. Prav dobro je izpadla zaključna prireditev, saj so na njej sodelovali vsi prisotni učenci. Milena Čuden, Maja Papler, vodji Noči branja PESEM O MUCIMuca je bela, vsako jutro je vesela.Zelo rada vzame copatke,ki so kratke.Otroci so iskali copatke, ker jih niso pospravili v vrečke kratke. V mucini deželi je bil maj,zunaj je letel en zmaj. Zoja in Taj, 3.a MUCA MACA Muca M aca je z aspana , ker je m amica p ostala. Mucke štiri je dobila in jih h itro po d odejo skrila. Muca s e je ves elila, ker je m ucice do bila. Taja Mislej, 4.a 16 n o vi Č k e iz o sn o vn e šo le M at ij e Č o Pa MUCA MICIKA Moja majhna mucka skače sem ter tja, a najraje mene ima. Skupaj se igrava traparije, zmeraj pleševa v ritmu melodije. Imam jo rada kakor ona mene, na njo prav nič NE vpliva slabo vreme. Eva Subotić, 5.b MOJA MUCA IN JAZ Moja muca zjutraj me zbudi in me s postelje zvali. Radi se igrava, da prava je zabava. Mijavka pozno v noč, da ji dam mleko za lahko noč. Hana Radončić, 5.b MUCE IN MACE Mace so male face, ki jedo kurje tace. Mace so lene in popraskajo vse pene. Obe radi pijeta mleko, da hitro preplavata reko. Adrian Tunuković, 4.a MOJA MUCA Moja muca je vesela, kadar je na travi veliko plevela. Z njim se rada igra, pri tem se ves čas smehlja. Laura Robida, 5.b 15 n o viČ k e iz o sn o vn e šo le M atije Č o Pa 7 MAČKE Mačke imajo tačke. Potem pa dobro vidijo miš, Mačke so lepe, malo miško Lidijo čaka križ. a ob rojstvu so slepe. Matija Bačič, 4.a V sredo, 11. 4. 2018, smo v okviru projekta Zdrava šola organizirali pohod po kanjonu reke Kokre. Namenjen je bil učencem OŠ Matija Čopa in njihovim dedkom ter babicam. Pohoda se je udeležilo okrog 50 udeležencev in je po- tekal v prijetnem vzdušju. Učitelji OŠ Matije Čopa pohod z dedKI In babIcamI Pesmi - nekaj prispevkov, ki so nastali v tem večeru. Foto: OŠ Matije Čopa 18 o r g a n Iz a c Ij e n a še K s Plesni klub Impulz Kranj je nosilec franšize plesne šole Urška. Svoj sedež ima v Kranju, na Planini, na Cesti talcev 67. V Impulzu trenirajo tako tekmov- alci kot rekreativci. Za vsakogar se nekaj najde, pa naj bo začetnik ali izvrstni plesalec, naj bo mlad ali v zrelih letih. Največji poudarek je na hip hopu in jazz baletu za šolarje in dijake, prav tako pa lahko vpišete otroke v predšol- ski plesni program. Tudi za odrasle boste našli marsikaj. Lahko se vpišete v družabne plese in se zavrtite v paru, se naučite salso v paru ali ruedo, zumbo, reggaeton in hip hop ali pa si vzamete individulane ure. www. urskakranj.com, tel. 041 684 006 Fotografije in besedilo: Plesna šola Urška Kranj o r g a n Iza c Ije n a še K s 19 klub dviganja uteži kaRantanija V krajevni skupnosti Bratov Smuk deluje tudi Klub dviganja uteži Karantanija. Smo skupina navdušencev, ki nas povezuje enaka strast – dviganje uteži. Letos pa smo se odločili, da se še bolj povežemo in zato ustanovili Klub dvi- ganja uteži KARANTANIJA. Namen našega kluba je načrtno razvijanje powerliftinga in drugih športnih panog moči na tekmovalni, ljubiteljski in rekreativni ravni, razvoj lastnega strokovnega kadra, vzgoja in skrb za razvoj in uveljavitev mladih športnikov, organizacija športnih dogodkov in tekmovanj. Smo tudi člani Powerlifting zveze Slovenije. Našo ekipo sestavljajo tako moški kot ženske, različnih starosti, nekateri od njih trenirajo rekreativno, drugi pa se udeležujejo tudi tekmovanj. Zelo smo ponosni na nastope in uspehe naših članov na zadnjem državnem prvenst- vu v powerliftingu, ki je potekalo 17. marca 2018 v Domžalah. Nastopilo je 7 naših članov, večina drugih pa je sodelovala kot navijači in pomočniki pri pripravi tekmovalcev. Naši člani so dosegli odlične rezultate, in sicer: - Rosana Trost / veteranke III (-63 kg) / 1. mesto; - Nika Knific / članice (-57 kg) / 1. mesto; - Bobnar Matic / kadeti (-74 kg) / 1. mesto; - Krč Nejc / mladinci (-83 kg) / 2. mesto; - Prašnikar Saražin Tevž / mladinci (-93 kg) / 1. Mesto; - Drenovec Tim / mladinci (-105 kg) / 2. Mesto; - Štefe Kristian / mladinci (-105 kg) / 4. mesto. Predsednik kluba Rok Trost je eden od treh slovenskih powerlifting trenerjev z IPF licenco. Treniramo v fitness Kingu, radi se družimo in pomagamo drug drugemu pri treningih. Naš slogan je: “When one of us goes to war, we all go to war”. Če vas zanima powerlifting ali bi radi pridobili na moči, vas vabimo, da se nam pridružite. Naše aktivnosti si lahko ogledate na naši facebook strani @dkukarantanija. o r g a n Iz a c Ij e n a še K s 20 sKUpInsKa - fUnKcIonalna vadba Je namenjena vsem, ki želijo porabiti več kalorij v krajšem času in tako hitreje oblikovati svoje telo ter izboljšati vzdržljivost. Primerna je za ženske in moške vseh starostnih skupin, saj je prilagojena sposobnosti posameznika in skupine. Potrebujete samo udobno športno obutev, vodo in brisačo. FUNKCIONALNA VADBA NA KRATKO: - skupinska vadba, - primerna za vse starostne skupine, - prilagojena posameznikom, - razvijanje mišične moči in drugih motoričnih sposobnosti, - največja poraba kalorij v najkrajšem možnem času. Funkcionalni trening uporablja različna znanja in pristope, za izboljšanje prip- ravljenosti posameznika, pa naj bo to specifično uspešnost v nekem športu ali pa na splošno kvaliteto življenja. Gibanja so sestavljena (več sklepna), vedno vključujejo več mišičnih skupin naenkrat in nikoli niso izolirana. Cilj treninga je povezovanje vseh teh mišičnih skupin v gibanje, kar omogoča boljšo koor- dinacijo telesa. Če treniramo samo na trenažerjih, to ne pripomore k razvoju fukcionalnosti telesa, saj mišico treniramo v izolaciji, medtem ko so vsa naša gibanja v vsakdanjem življenju več sklepna in zahtevajo vključevanje in povezo- vanje več različnih mišičnih skupin. Če zadevo poenostavimo, uporablja iste gibalne vzorce, kot jih uporabljamo v vsakdanjem življenju (pobiranje stvari s tal, skoki, počepanje), le da stvari oteži z različnimi pripomočki, kot so proste uteži, elastični trakovi, medicinke, stabili- zacijske plošče. S tem oteži gibanje, pa naj bo to z dodatnim bremenom ali pa z zmanjšano uporno površino. Prednost treninga je, da ga lahko izvajamo v kolikor imamo le nekaj preprostih pripomočkov, kot so (armafleks, ravnotežna plošča, trx, elastični trakovi, žoge, obtežilni jopič itd.). URNIK: Vsak torek in četrtek 19.30h - 20.30h Vadba se od septembra do konca aprila izvaja v prostorih plesne šole URŠKA KRANJ, (Cesta talcev 67, 4000 Kranj, TC LISJAK), MAJA in JUNIJA pa v športnem parku Predoslje pri Kranju. V A B L J E N I !!! ROK TROST, TROST team, S.P. Ulica Tuga Vidmarja 8, 4000 KRANJ Tel.: 041/314-536 Email: trostteam@gmail.com Splet: www.trost-team.si 21 o r g a n Iza c Ije n a še K s Tok ženske (piše Sara Aranel) Septembra 2017 sva s prijateljico Matejo začeli s srečanji za ženske z naslovom Tok ženske. Mateja je porodna babica, jaz sem po izobrazbi antropologinja, a sem delala v vrtcu in osnovni šoli kot vzgojiteljica ter učiteljica v alternativnih pedagoških sistemih. Skupaj sva se našli v želji po podpori ženskam in ne nazadnje podpori življenju. Večkrat sva sanjali, kako ženske potrebujemo prostor, v katerem bi se lahko srečeva- le, pogovarjale o tem in onem, delile veselje in žalost, se ovijale v odejo podpornega, zaupnega, varnega duha. Dokler nisva nekega dne zaključili, da je dovolj sanjanja. Prišel je čas, da to dejansko narediva. Ustvariva podporni prostor ter vanj povabiva še druge, ki čutijo isti klic srca. Krajevna skupnost bratov Smuk nam je prijazno ponudila prostor, v katerem se lahko srečamo, za ostalo pa poskrbimo same. Prinesemo prigrizek, skuhamo čaj, predvsem pa pridemo z odprtimi srci in glavami. Odpiramo teme, ki zadevajo življenje ženske. Od porodnega ter poporodnega časa, do odnosa z mamo, zdravja hrbtenice in abdominalne votline, neskončne teme partnerstva in še kaj. Posebno se nam je v spomin vtisnila dobrodelna akcija presenečenja, kjer smo naletele na čudovito podporo naših prijateljev, družin, znancev in zaposlenih ter staršev vrtca Do- bra teta. Akcija je bila namenjena podpori ene izmed naših članic Toka ženke, ki je brez- poselna mama z dvema hčerkama. Odziv okolice nam je vzel dih, občutek hvaležnosti in sreče naše drage sočlanice pa se je za vedno vtisnil v srce. Druga priložnost hvaležnosti je bila zabava presenečenja, ki smo jo organizirale naši sočlanici za popotnico v novo obdobje materinstva tik pred porodom drugega otroka. Slikanje s kano kot znan element ob ženskih obredih prehoda, sladkanje z domačim pecivom na zelenici pred prostori krajevne skupnosti, pletenje venčka iz ivanščic, ma- saža stopal in oblikovanje frizure. Smeh, solze hvaležnosti in zavedanje, da smo postale skupnost ženk, ki prepoznava potrebe posameznice in prepoznava svojo moč, kako druga drugo lahko podpremo, da bomo vse skupaj živele življenja čim bolj v svojem polnem sijaju. Ko se ljudje povežemo v podporno skupnost, sprva sploh ne opazimo nekih velikih spre- memb. Življenje še vedno teče naprej, še vedno valovi v vzponih in padcih, še vedno pri- hajajo svetlejši ter temnejši dnevi. A nekega dne se človek za trenutek ustavi in ugotovi, da je dihanje nekje spotoma postalo lažje. Tam zraven je namreč mreža mojih ljudi, ki stoji za mano, ki ji je mar zame, ki sprejema moje sence in se radosti ob mojih uspehih, ki me bodri, ko potrebujem še malo dodatnega zagona in ki lahko samo je – je ob meni, je z mano. In jaz z njimi. To je skupnost. Naša srečanja se za to sezono počasi iztekajo, saj z njimi zaključimo v drugi polovici junija. Nadaljujemo pa z novim šolskim letom. Srečujemo se ob torkih na 14 dni ob 18. uri, srečanja so brezplačna, vesele pa smo dobrot, ki naredijo naša druženja še slajša. Dobrodošle ste nove ženske v toku. Za več informacij se lahko obrnete na: Sara Aranel: sara.aranel@gmail.com Mateja Kusterle: mateja.kusterle.jenko@gmail.com 22 o r g a n Iz a c Ij e n a še K s z veseljem do slIKanja In šIrjenja KUltUre Likovna sekcija Kulturnega društva Sava Kranj letos obeležuje 40. jubilej delovanja in ob takšni priložnosti predstavljamo člane, med katerimi sta tudi Branko Škofic in Izidor Vrhovnik iz naše KS. Ostali člani so še Slavica in Lojze Štirn, Marjan Burja, Jože Valenčič, Zdravko Purgar, Stane Kristan in Aleš Pičulin. Društvo deluje pod okriljem Mestne občine Kranj. Omenjena člana g. Škofic in g. Vrhovnik sta med ustanovitelji likovne sekcije pri takrat- nem KUD Sava Kranj leta 1978. Danes bi ju predstavil z namenom spozna- vanja zvrsti risanja karikature. Karikatura je hudomušno upodabljanje oseb, živali, predmetov. Karikature tako imenovanih glavonožcev, kjer je glava večja od telesa predstavljajo hudomušne poteze, ki osebo predstavljajo veselo in nasmejano. Najbolj pogoste so karikature za obletnice in jubileje. Morda bo katera od objavljenih nasmejala tudi vas. Pa še slikarski pozdrav. Najdete nas na naslovu likovnasava@gmail.com. Tekst in fotografije: Izidor Vrhovnik 23 d o g o d K I In n o vIc e n a še K sŽe tradicionalno smo se tudi v naši krajevni skupnosti letošnje leto pridružili vsekranjski čistilni akciji, ki je potekala v soboto 24. marca. Kratka statistika letošnje čistilne akcije: - Preko 20 prostovoljcev, - 3 ekipe, 3 kritične lokacije (garažni jaški, igrišča in gozdiček ob poko- pališču), - preko 25 vreč smeti. Hvala Balinarskem klubu bratov Smuk in vsem, ki ste pomagali narediti našo sosesko lepšo in varnejšo. Čistilna akcija 2018 Ekipa balinarjev, ki je čistila garažne jaške. Ekipa balinarjev, ki je čistila igrišča. Mešana ekipa, ki je čistila gozdiček ob pokopališču. 24 d o g o d K I In n o vI c e n a še K s Vsake toliko časa se tudi v naši soseski pojavijo žaljivi, nestrpni, prezira vredni grafiti. Smo soseska različnih narodnosti. Spoštujmo drug drugega, bodimo prijazni in si med seboj pomagajmo. Tako nam bo vsem lepše. Podhod pod Cesto Jaka Platiše. naša Ks - naša sKrb Dolga zima z obilico snega je pustila nekaj poškodb na naših ulicah. Tu sta dva primera takšnih poškodb, ki smo jih s pomočjo obvesti- la krajanov lahko uspešno sanirali. Zato pozivamo vse krajane, da v primeru, da opazijo ka- kšno nevarno poškodbo, naj nam sporočijo, da jo lahko uredimo. Nevarna luknja v pločniku na Cesti talcev. Poškodovan robnik pločnika na Cesti talcev nova Postaja kRskolesoM na Planini 2 Ob Cesti Rudija Šelige na križišču z Likozarjevo ulico (pri vhodu v garaže, bo kmalu zaživelo novo posta- jališče za izposojo kolesov. Več informacij o izposoji in registraciji lahko najdete na spletni strani www. krskolesom.si. 25 k R iža n k a Letos bo z nami na Smukfestu Kranjska pivovarna in pivnica s Kranjskim pivom. 26 vI c o te K a SOSEDI Sosedi se pogovarjata: “Kmalu bomo stanovali v lepšem okolju!” se je pohvalila prva. “In mi v mirnejšem okolju!” je rekla druga. “Ah, torej se boste tudi vi preselili?” “Ne, mi ostanemo tukaj!” ŠOFERJA Dva avta se zaletita. Šoferja izstopita, eden ima v roki steklenico, ki jo ponudi drugemu: “Namesto, da se prepirava, ga cukni- va, ostala sva živa.” Drugi dobro potegne, jo vrne in vpraša: “Ali vi ne boste?” “ Jaz bom potem, ko bo alkotest mimo.” LJUDOŽERCI Župnik preverja Janezkovo znanje: - Kdo smo krščani? - Ljudožerci. - Kako si drzneš tako nesramno obnašati! - Če je pa res. V cerkvi pri maši ved- no jemo Kristusovo telo in kri. CIK CAK Mož pride domov iz službe in na mizi najde listek: ‘’Dragi možek. Šla sem v trgovino. Pridem tik – tak domov.’’ Ko se žena vrne iz trgovine po nekaj urah, na mizi najde listek, ki ga je napisal mož: ‘’Draga ženka. Šel sem v bife. Pridem cik – cak domov!’’ MEGAFON Nimam twiterja ali facebooka, zato hodim okoli z megafonom in objavljam kaj delam in kaj se mi je dogajalo čez dan. Za enkrat mi sledijo trije, mislim, da sta dva policaja in tretji je psihiater! CUKR Janezek: “mami mami, cukr mi je padu.” Mami: “Pejd, pa pojej čokolado.” Janezek: “Mami noooo, cukr.” Mami: “Ja, pa pojej to čokolado !” Po eni uri pride mami v kuhinjo in se dere: “Kdo je stresu cel sladkor po tleh?” Janezek: “Ja pa sej sem ti reku, da mi je cukr padu, pa si rekla, da naj pojem čokolado.” GOLAŽ Po lovu so vsi lovci dali 2 evra za slasten golaž, ki jim ga je pripravil kolega, le lovec Jaka ni nikoli dal prispevka, raje si je prinesel mali- co od doma. Nekoč po lovu so mu kolegi izmaknili iz suknjiča malico. Pol krajnske klobase so mu zamen- jali z zamrznjenim pasjim iztrebkom in vrnili zavitek v žep suknjiča. Ko že vsi jedo golaž Jaka še vedno nemir- no hodi okrog in kadi. Pa ga le eden od lovcev privoščljivo vpraša: “Kaj je s tabo Jaka, a ne boš danes nič malical?” “Saj bi, pa sem pol klobase dal pogreti v golaž, sedaj je pa kuhar ne najde!” 27 z a d n ja plat Novoletno okraševanje in decembrsko druženje naše soseske. Čistilna akcija - KR počist 2018 Foto: KS bratov Smuk