NASLOV
Lendavska pekarna pod streho
V intesovem tozdu Kruh — pecivo v Lendavi so se že lani odločili za gradnjo nove pekarne, še pred novim letom pa so z glavnimi gradbenimi deli tudi končali. Nova pekarna bo veljala 10 milijonov dinarjev, v eni peči pa bodo lahko spekli 600 kilogramov kruha na uro. Foto: Szunyogh .

Leto XXXV
Št.1
Murska Sobota
12.januar 1984
CENA 13 DIN

VESTNIKU NA POT
Pred vami — spoštovani bralci — je 1. številka VESTNIKA v letu 1984, ki ■ je za Vestnik obenem tudi jubilejno leto, saj bo /e-ta v mesecu februarju zaokroži! že 35 let nepretrganega izhajanja.
Če se na pragu jubileja na kratko ozremo na njegovo razvojno pot, ugotovimo, da je domači tednik začel izhajati 18. februarja 1949. leta pod naslovom LJUDSKI GLAS kot glasilo Osvobodilne fronte obmorskih okrajev, na štirih straneh v 12.000 izvodih, v okviru podjetja Pomurski tisk.
Ljudski glas se je leta 1952 preimenoval v OBMORSKI TEDNIK, ta pa leta 1955 v POMURSKI VESTNIK, ki je izhaja! na šestih straneh.
Leta 1966 je prišlo do združitve Pomurskega vestnika in lenarških Domačih (novic — po tej združitvi pa je naš tednik dobi! naslov VESTNIK, ki je zače! izhajati v nakladi 13.000 izvodov.
V prizadevanjih po na-da/jnjem razvoju sistema obveščanja delovnih ljudi in (občanov v Pomurju so občinske konference SZDL Pomurja leta 1967 ustanovile Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, v okviru katerega je v istem letu Vestnik prvič izšel na 20 straneh.
Tako kot naslove pa je domači tednik skozi svoj razvoj spreminjal in dograjeval predvsem tudi svojo vsebino, podobo, obseg in naklado.
Treba je reči, da je v to 35-letno pot Vestnika vlo-
ženih mnogo resničnih prizadevanj njegovih ustvarjalcev, ustanoviteljev, sodelavcev in dopisnikov ter zvestobe njegovih bralcev, kar potrjuje tudi dejstvo, da naš domači tednik trenutno izhaja v nakladi 21.000 izvodov poprečno tedensko na 22 straneh.
Vestnik je na svoji poti do danes prestajal različne za njegovo pot'celo stresne situacije, zlasti materialnega značaja, ki so pogojevale neusmiljeno krčitev njegovega obsega in ki so kljub zagnanosti v določeni meri negativno vplivale na uresničevanje pobud, idej in ambicij uredniškega odbora.
Žal se je tudi letošnje leto, ko bi se spodobilo, da bi mu kot jubilantu na pot zapisali kaj bolj smelega, začelo s precejšnjimi podražitvami časopisnega papirja in z napovedmi papirnice o pomanjkanju roto papirja. Vse to pa pogojuje, da bo Vestnik tudi v jubilejnem letu svojega izhajanja moral ponovno dokazovati svojo klenost.
V uredništvu si bomo kljub omenjenim težavam prizadevali, da bo Vestnik s svojo vsebino tudi v prihodnje opravičeval zaupanje in ohranjat zvestobo svojih bralcev, ki je vsem ustvarjalcem domačega tednika vedno pomenila pomembno moralno moč in oporo.
Zatorej mu ob zaokroževanju petintridesete obletnice izhajanja zapišimo in zaželimo: „Pa srečno na poti do naslednjih jubileje-jevt"
Stefan DRAVEC
DA NE BOMO POCENI DELOVNA SILA
tehniško-pedagoške usme-
PRIPRA VLJENINA ZIMSKO VESELJE
V Pomurju delujeta smučarska kluba v Gornji Radgoni in Murski Soboti, ki že nekaj let skrbita za aktivnosti na snegu tako za mlade kot starejše. Tudi na letošnjo zimo sta se dobro pripravila. Prej pa sta že tudi uspešno organizirala sejem zimskošportne opreme s strokovno svetovalno službo, kjer je bilo mogoče zamenjati staro ali kupiti novo opremo. Osnovna usmeritev obeh klubov pa je množična rekreacija.
imajo 20 mest, smučarske tečaje za odrasle. Prav tako pa imajo urejeno bivanje v času zimskih počitnic v Mežici, kjer bodb organizirali smučarski tečaj za šolsko mladino. Če pa bo dovolj snega doma, bodo organizirali vadbo smučarskega teka, prvo pomursko prvenstvo v smučarskih tekih, klubsko prvenstvo v veleslalomu in smučarski tečaj za najmlajše: Klub ima tri prenosne vlečnice in deset kompletov tekaške opreme, ki jih lahko člani koristijo brezplačno. Člani kluba pa so na Noričkem vrhu pri Radgoni tudi uredili novo drsališče, ki ga že uporabljajo. Smučarski klub Gornja Radgona bo ob pomoči Radenske, s katero ima podpisan samoupravni sporazum o sodelovanju, organiziral tudi ogled drugega teka veleslaloma na olimpijskih igrah v Sarajevu 16. februarja. Cena za člane je zelo ugodna, saj znaša le
2.450 dinaij ev, za nečlane pa 4.000 dinarjev.
V Pomurju bo letos končalo osnovno šolo okrog 1.750 učencev. Prav kmalu se bodo morali odločiti, čez kateri prag dalje. Kot kažejo podatki, ki jih je zbrala strokovna služba za poklicno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje Pomurja, jih namerava večina (1.527) šolanje nadaljevati, in to v glavnem na 7 srednjih šolah v Pomurju, ker so jim le-te pač najbližje in dostopne.
Tako kot lani se jih tudi letos, namerava največ vpisati v kovinsko usmeritev srednjega usmerjenega izobraževanja (263), sledijo tekstilno-konfekcijska (224), kmetijsko-gozdarska (175), pedagoška (124). naravo-slovno-matematična (105), elektro usmeritev (100) itd.
Kaj kaže podrobnejša analiza poklicnih namer in katere dileme se porajajo y tem času nasploh na področju srednjega usmerjenega izobraževanja? O tem je tekla razprava na ponedeljkovem regijskem posvetu v Murski Soboti, ki gaje pripravil Pomurski medobčinski svet SZDL.
Najprej velja ugotovitev,, da je opazen ponoven premik poklicnih interesov od dosedanjega prevladovanja namer za izobraževanje na V. stopnji (tehniki idr.) na nižje stopnje, tako da bi čimprej končali šolo in se zaposlili. Zakaj je temu tako, ni treba dolgo, razmišljati. Mladim je namreč vse bolj jasno, da so zaposlitvene možnosti omejene, da delovne organizacije iščejo predvsem kvalificirane in celo nekvalificirane delavce, medtem ko je kadrov na
ravni tehnika že zdavnaj preveč. Le-ti neradi sprejmejo delo v neposredni proizvodnji, torej za strojem in podobno, kar prav gotovo ni nič manj vredno, vendar bo potrebno spremeniti miselnost, daje res tako. Seveda pa ne moremo biti povsem zadovoljni s takšnimi gibanji, saj pomenijo hkrati tudi zniževanje strokovne usposobljenosti ter sploh kulturne in socialne ravni mlade generacije v Pomurju.
Nesmiselno bi tudi bilo, da bi večino mladih Pomurcev usposabljali za delo v tekstilni in kovinski industriji, čeravno so trenutno v teh dveh panogah zaposlitvene možnosti največje. V razpravi je namreč prevladalo mnenje, da je Slovenija enoten družbenoekonomski prostor in da bi bilo zgrešeno. če bi iz Pomurja odhajala na druga območja neizobražena mlada generacija, torej kot poceni delovna sila za razvitejša območja. Potemtakem. četudi bodo mladi v Pomurju pokončani srednji šoli ostali brez zaposlitve, ne kaže, zmanjševati možnosti za njihovo izobraževanje. Zato bi na srednješolskem centru za
aktualno doma in po svetu
Vsekakor svetel žarek pono-vnletnega svetovnega dogajanja je sirijska izpustitev ameriškega pilota Roberta Goodmana. I spel) za to gre nesporno ameriškemu duhovniku in predsedniškemu kandidatu demokratske stranke, odslej nespornemu voditelju ameriških Črncev, Jessu Jacksonu, ki je s svojim posredovanjem vsaj nekoliko odprl vrata za ameriško-sirijska dogovarjanja. Jacksona je rad ali nerad — pohvalil celo predsednik Reagan. Goodmanovo letalo so Sirijci sestrelili 4. decembra lani. l evo ameriški ambasador v Siriji Paganelli. v sredini pilot Goodman in desno Jesse Jackson.
VPRAŠANJA 0 MOČ? SAMOUPRAVLJANJA
Spomnim se Še, da sem v prvem beograjskem pismu Vestnikovim bralcempisal o tem, daje v »Zgodovini človeštva«, ki jo pišejo v okviru UNESCO zgodovinarji vseh dežel sveta (zdaj pripravljajo že drugo ■izdajo), rečeno, da je to naše sedanje stoletje čas moči velikih tehnoloških, administrativnih služb, ki več ali manj odločilno vplivajo na politiko narodov, držav, blokov .. .
Če v tej novoletni bilanci dogajanj, ki sem jih opisoval nekoliko podrobneje osvetlim elektrpdistributerstvo, kakršno doživljamo v Beogradu, se to ujema z ugotovitvijo zgodovinarjev o moči tehnokratskih kolosov nad oblastjo ali vsaj o moči vplivanja na oblast.
Ta primer je silno ilustrativen in aktualen, med tem ko p čem takšnemu s stališča statističnih, planskih in drugih služb, ki sp prav tako vplivni administrativni tehnološki kolosi, tokrat še ne morem govoriti tako ilustrativno, ker je njihovo delovanje bolj specifično in manj otipljivo.
BEOGRAJSKO PISMO
PRVI RUBIKI PLINA
Z novim letom so v zahodnoevropsko plinsko omrežje stekli prvi kubiki sovjetskega plina — namenjeni Franciji. Plinovod Urengoj — Užgo-rov. dolg 4500 kilometrov so položili v rekordnem času, čeprav se je ob gradnji precej zapletalo. Po vesteh iz Moskve naj bi ZR Nemčija letos dobila 3 milijarde kubičnih metrov plina, do konca desetletja pa naj bi se po trditvah iz Bonna ta količina-povečala na lO.o milijarde kubikov na leto.
Kaže, da se zahodnoevropskim odjemalcem ne mudi za nakupom plina iz SZ, predvsem zato, ker jih k temu ne sili energetska stiska. Po pogodbi naj bi Francija dobila letos 2, prihodnje leto pa že 8 milijard kubikov plina. S
to količino bi krili tretjino svojih potreb po naravnem plinu. Avstrija seje obvezala, da bo letno kupila poldrugo milijardo kubikov, Švica pa 360 milijonov kubikov. Nizozemska in Italija sta se premislili, ker sta smatrali, da je sovjetski plin predrag.
Zaradi »posla stoletja«, kot so imenovali sibirski plinovod. so se med ZDA in zahodnoevropskimi državami vnemali srditi politični spori. Washington je nasprotoval celotnemu projektu, zlasti pa prodaji novejše opreme za kompresorske postaje. Njegov poglavitni arumentje bil v tem. da bodo ZRN. Francija, Avstrija in Švica postale preveč energetsko odvisne od Sovjetske zveze. Američani so
tudi trdili, da bodo Sovjeti z devizami, kijih bododobiliod plina, krepili svojo vojaško moč. Zahodnoevropske države so na te pripombe odgovarjale s-trditvijo, da so količine sovjetskega plina zanemarljivo majhne.
Najvišjo temperaturo je dobil spor leta 1982. ko je ameriška vlada prepovedala vsem svojim družbam doma in v Evropi, da bi prodajale SZ opremo za sibirski plinovod.
Sovjetski graditelji so s skrajnimi napori končali plinovod že lani poleti, pri čemer jim je šlo tudi za ugled sovjetske tehnologije. Ameriško prepoved je koristno izkoristila japonska industrija, ki je SZ prodala posebne goseničarje za polaganje cevi.
SEST JUGOSLOVANSKIH
OGLEDALO TEDNA
NESMISLOV
Iz dnevnih vesti v časnikih ste gotovo obveščeni, dase je v Beogradu zgodilo, da so elektrpdistributerji že nekajkrat priredili električni mrk, ki ga sicer imenujemo redukcija električne energije, pojasnjujejo pa ga kot varčevanje. To je seveda samo z njihovega gledišča res, ljudje to čutijo kot jemanje.
To zimo pa so si omislili celo elektriko na karte. Popisali so nas kot številke s števcev in nam dovolili porabiti elektrike za 13 odstotkov manj kot leto dni poprej, tako da smo varčni zopet kaznovani v primeri s potratneži, ki imajo tudi v prihodnje dovolj elektrike za vsakdanjo uporabo.
To je videti, kot da bi bili vsi sumljivi, nekakšni tatovi, med katerimi bodo spoznali za poštene tiste, ki bodo to dokazali. Vsak, komur je odmerjeno premalo električne energije za mesečno porabo, mora namreč dokazovati upravičenost za več elektrike z najrazličnejšimi potrdili ali pa s pričami, ki jih mora potrditi hišni svet in na podlagi česar potem dovoljuje povečano porabo elektrike krajevna skupnost.
Zgodilo se je torej tako kot v nekem južnem mestu po Titovem znanem govoru v Splitu, ko so tamkaj vse direktorje pozaprli, češ da bo tisti, ki je pošten, to že dokazal. To pa zopet spominja na tiste čase, ko so v šolah sumili vse učence, dokler niso odkrili tistega, ki je nekaj ukradel ali kako drugače zagodel vsem.
Tito je kajpak mislil, da je treba izključiti vsako možnost napačnega ravnanja, ne pa vseh aktivnih, ki so najbližje temu, da delajo napake, ker tistih, hi sp že najboljši, nikakor ne kaže vnaprej kaznovati, kakor je to v primeru grožnje o izključitvi elektrike tistim, ki že doslej niso preveč porabili.
Gre torej za veliko napako v ravnanju, v načinu mišljenja, ki ima za posledico napačno uresničevanje ciljev in oblasti hkrati. Nesmiselno je namreč prenašati elektrpdistribucijske posle na krajevne skupnosti in hišne svete, ker je to vračanje k nekdanjemu centralističnemu načinu deljenja in vladanja po načelu »deli in vladaj«. Namesto da bi spregovorili o dejanskih problemih pomanjkanja električne energije (prepočasna izgradnja elektrarn naprimer), zdaj povsod govorijo le o tem, kako ima en sosed na voljo dvakrat več elektrike kot drugi. Posledica je tekanje od urada do urada po potrdila o nakupu termoakomulacij-skih peci, o odstotnosti družinskih članov in oodobnem. kar zagotavlja povečanje porabe električne energije po odobritvi krajevne skupnosti, kjer zopet dajejonekomu600, drugemu 400, tretjemu 200 kilovatnih ur mesečno več. pač tako »od oka« in glede na poznanstvo. Seveda bo to končnoprivedlo do povečanja, ne pa zmanjšanja porabe, saj so se ljudje spametovali: če porabiš več, si več zagotoviš.	w
To pa je administrativni način mišljenja, ki ga lahko spremenimo le z dosledno samoupravno organizacijo krajevnih skupnosti in stanovanjskega samoupravljanja. Distribucijsko »delovanje« točk in kart je torej treba zamenjati z močjo samoupravnega delovanja, ki človeka ne bo spreminjalo v številke.	Viktor Širec
globus
TOKIO — Prebivalci nekega majhnega otoka na Japonskem so z demonstracijami izsilili, da vlada ne bo dovolila gradnje letališča za ameriška vojaška letala.
BEOGRAD — Od začetka januarja do 20. decembra lani je jugoslovanski turizem ,,prinesel" 919 milijonov dolarjev prihodka. Po podatkih Narodne banke Jugoslavije je to za četrtino več kot v enakem predlanskem obdobju.
MELBOURNE - Tu so se rodili četverčki, spočeti z umetno oploditvijo.
MOSKVA - ZSSR bo vzhodno od estonskega glavnega mesta Reval zgradila novo pristanišče, ki bo eno največjih v Evropi. Gradnjo so zaupali nekemu finskemu gradbenemu konzorciju.
NlS - Niški »vetji ne bodo izkoristili pravice, da bi svoje izdelke podražili za 20 odstotkov. Čeprav računajo na podražitev re-promateriala in energije bodo svoje izdelke prodajali po starih cenah. Pravijo, da bodo težave prebrodili z boljšim delom.
BUDIMPEŠTA - S 1. januarjem so na Madžarskem ukinili preko devetdeset dosedanjih okrajev. Odprava okrajev izpričuje prizadevanja za poenostavitev strukture oblasti in uprave ter za zmanjšanje administracije.
PARIZ — Francosko finančno ministrstvo je dovolilo domačim proizvajalcem avtomobilov, da lahko ceno vozil zvišajo za 1,8 odst.
WASHINGTON - Nekatere zvezne države ZDA je ob novoletnih praznikih zajel pravi polarni mraz. Živo srebro je zdrknilo celo na 50 stopinj pod ničlo. Okoli 200 ljudi je zmrznilo, 230 pa jih je zgubilo življenje v različnih nesrečah zaradi poledenelih cest. V Teksasu in na Floridi je mraz povzročil velikansko škodo na plantažah zelenjave in pomaranč, ki bi bile v kratkem zrele. Takšne zime v ZDA v tem stoletju še niso imeli.
■ Pavliha, »list za pometene Slovence,« kot piše v podnaslovu številke 53. tedna prejšnjega leta, je šest jugoslovanskih nesmislov takole ugotovil: PRVI: vsi so zaposleni I (Jugoslovani namreč), nihče pa nič ne dela; DRUGI: Nihče nič ne dela, a proizvodnja ■
_ raste; TRETJI: proizvodnja raste, toda ničesar ni; ČETRTI: ničesar ni, a vsi imajo vse;
I PETI: vsi imajo vse, a nihče ni zadovoljen; ŠESTI: nihče ni zadovoljen; a vsi glasujejo za. I
Drina—najbolj ZA TA izzivalna LJUBI KRUH
Natovski rekord
0 „IZV0ZU ZA VSAKO CENO”
V obsežnejšem intervjuju za Stopanski vesnik o mednarodnih gospodarskih razmerah in naših gospodarskih odnosih s tujino je dr. Aleksandar Grličkov v zvezi z asketsko tezo »izvoz za vsako ceno« dejal, da se mu zdi ta teza ali njena poenostavljena ra JUica »izvažati ali umreti« prispodoba, ki najbolj sintetično, h-.rati pa tudi najbolj preprosto izraža pomen strateškega vprašanja naših trenutnih gospodarskih razmer, ki so še zlasti težavne zaradi velikih dolgov v tujini, ki jih je treba nujno poravnati.
V skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva vedo povedati, da koristimo v Jugoslaviji le 38 odst, vseh rečnih zmogljivosti. Ob tem ni najbolj razumno, da gradimo trenutno ledvesrednjeveliki in tri manjše elektrarne, ki bodo izkoristile le tri odstotke razpoložljive vodne energije.
Zadnje čase se veliko govori o neizkoriš-čenosti reke Drine, na kateri so načrtovali 25 hidroelektrarn, zgradili pa so jih le sedem. Vodni potencial te reke je tako izkoriščen le • 25-odstotno. v njenem rečnem toku pa je neizkoriščenih deset milijard kilovatnih ur. V rečnem toku Save je neizkoriščenih 3,9 milijarde kilovatnih ur. v Vardarju 2,9, v Dravi in v Muri pa 2 milijardi kilovatnih ur. Najmanj vodne moči, ustrezne za pridobivanje električne energije, izkoristijo v BiH. Veliko neizkoriščenih možnosti pa je še v Makedoniji in v Črni gori. Prav v teh republikah pa je tudi največje pomanjkanje električne energije.
Tik pred novim letom so v Tuniziji izbruhnili nemiri. Porieuradnih virih naj bi bilo tudi dvajset mrtvih. Demonstranti so razbijali izložbe, prevračali in zažigali avtomobile in avtobuse. Uvedli so policijsko uro in izredno stanje. Neredi v Tuniziji so izbruhnili, ker so čez noč za več kot sto odstotkov podražili kruh in druge močne izdelke. Državaje morala lani odšteti veliko dolarjev za nakup žitaric. Podražitev naj bi naredila konec temu proračunskemu bremenu.
Nekaj dni po silovitih neredih je alžirski predsednik Burgiba po radiu in televiziji osebno sporočil, da je razveljavil odlok o podražitvi kruha, testenin indrugih izdelkov iz moke. Pojasnil je, da bodo denar, potreben za uvoz žitaric, zbrali z obdavčevanjem nekaterih drugih izdelkov, med katerimi je posebej omenil alkoholne pijače.
Demonstracije in nemiri so se ob tem predsednikovem sporočilu sprevrgli v navdušeno odobravanje, pač — vse za ta ljubi kruhek.
Konec omejitev za posojila
Italijanska centralna banka je konec minulega leta odpravila formalno omejitev za bančna posojila gospodarstvu, ki je veljala 10 let. Poslej sojo banke dolžne le obveščati o gibanju posojil gospodarstvu niso pa več dolžne vsako
leto vnaprej načrtovati gibanja posojil in pri odobravanju posojil upoštevati omejitve, ki si jih je kot cilj postavila centralna banka, t. j. naj bi obseg posojil, ki jih bodo letos odobrili gospodarstvu, ne
presegel zneska 38.000 milijard lir. Ta cilj bo centralna banka skušala doseči z uravnavanjem eskontne stopnje in drugimi ukrepi, ki sodijo v okvir normalnega bančnega poslovanja.
Ta teza je teoretično in strateško-politično. načeloma. pa tudi dejansko, gospodarski nesmisel, sodi Grličkov. Če izvažamo za vsako ceno, obstaja teoretična, pa tudi docela praktična možnost. da ne izvažamo le presežnega dela, temveč tudi precejšen delež potrebnega dela. To ogroža smisel proizvodnje. smisel življenja nekega naroda. V šali bi lahko rekli, da je tedaj mogoče tudi »umreti za vsako ceno«.
Nimamo druge možnosti, kot da se veliko bolj kot doslej vključimo v mednarodno delitev dela. Temu je treba podrediti ne le sedanjo kratkoročno in srednjeročno razvojno politiko, temveč tudi razvojno politiko v daljnji prihodnosti. Zato se nujno zastavlja strateško vprašanje: na podlagi kakšnih naravnih in človeških zmogljivosti in virov se lahko razmeroma majhna država, kakršna je naša, kar najbolje vključi v mednarodno delitev dela? Če na to vprašanje ne bomo odgovorili dolgoročno, je jasno, kakšne bodo posledice — neustrezna hitrost razvoja, nizka zaposlenost in nižja življenjska raven zaradi intenzivnejšega izkoriščanja industrijsko raz-vilih.držav. Sicer pa je to tudi
bistvo zakona neenakomernega razvoja.
Naše sedanje razmere, je dejal Grličkov, resno opozarjajo. da struktura našega gospodarstva ne zagotavlja ustreznega vključevanja v mednarodno delitev dela, še posebej spričo uporabe domačih surovin slabše kakovosti. manjšega deleža kovin v rudnem bogastvu od svetovnega povprečja in neustreznega izkoriščanja zmogljivosti v kmetijstvu.
Ne bi se smeli bati tega, da bi na nekaterih stopnjah razvoja postali »delavnica« za industrijsko razvitejše države, da bi sprejeli tudi industrijo, ki je pri njih čedalje manj donosna zaradi pomanjkanja delovne sile ali visokih cen. V tem procesu naj bi se usposobili tudi ža lasten tehnološki razvoj.
Na sedanji stopnji si ne moremo postaviti za cilj takšnega vključevanja v mednarodno delitev dela, da bi se docela znebili izkoriščanja industrijsko razvitejših držav, temveč si moramo želeti, da bi bili manj izkoriščani. To je cena gospodarskega razvoja v preteklosti tudi v sedanjih odnosih z industrijsko razvitejšimi državami.
STRAN 2
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na zadnji seji v koledarskem letu 1983 so člani izvršnega sveta skupščine občine obravnavali informaciji o predlogu resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SRS v fttu 1984 in o dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanje dohodka. Člani' soboškega izvršnega sveta’so sprejeli obe informaciji, ki natančneje opredeljujeta usmeritve gospodarskega razvoja naše republike v letu 1984. V razpravi so tudi potrdili predlog za določitev stopenj za obračunavanje amortizacije in popravkov vrednosti osnovnih sredstev sklada skupne porabe.
MURSKA SOBOTA — Pred novim letom so se sestali tudi člani predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. V osrednji točki dnevnega reda so ocenili potek občnih zborov v osnovnih organizacijah zveze sindikatov soboške občine. Do zadnjih dni lanskega decembra sta bila opravljeni približno dve tretjini občnih zborov OO ZSS, nekaj pa jih bo še v prvi polovici letošnje januarja.
MURSKA SOBOTA — Člani predsedstva OK ZKS so menili, da se s sprejemom občinske resolucije za leto 1984 ne končujejo naloge komunistov, ampak se v bistvu začenjajo akcije, ki naj spodbudijo hitrejši razvoj občine in doslednejše uresničevanje politike dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Govor je bil tudi o kadrovskih pripravah na programsko-volilno konferenco ZKS Murska Sobota, predvsem o postopku evidentiranja kandidatov za najodgovornejše funkcije v predsedstvu občinskega komiteja, OK ZKS in za predsednika OK ZKS.
DOLGA VAS — V krajevni skupnosti predlagajo, da se del zemljišč ob glavni cesti, ki pelje do mednarodnega mejnega prehoda in ki sedaj kvari estetski videz naselja, dovoli za gradnjo stanovanjskih hiš. O tem bodo v krajevni skupnosti kmalu pripravili javno razpravo in se dogovorili za izdelavo zazidalnega načrta za to območje. Predlog o tem so že poslali na občinsko skupščino in upajo, da bo sprejet že v tem letu.
ODRANCI — Predvidoma v juniju letošnjega leta je načrtovan začetek izgradnje prizidka k osnovni šoli. Po programu razvoja mreže šol je delež krajevne skupnosti nekaj nad 8 milijonov dinarjev. Ker je bil krajevni samoprispevek v Vasi sprejet šele v minulem letu za dobo 5 let, bo potrebno zagotoviti premostitvena sredstva, da bi z gradnjo lahko začeli. Ta sredstva bo krajevna skupnost dobila iz naslova samoupravnega sporazuma o razvoju krajevnih skupnosti za letošnje in prihodnje leto, dolg pa bodo vrnili na zbirni račun krajevnih skupnosti v letu 1986.
LENDAVA — Po podatkih kmetijsko-zemljiške skupnosti občine Lendava je bilo od uvedbe zakona o preživninskem varstvu kmetov do lani v občini urejenih 18 preživnin kmetovalcem, to pa je 20 odstotkov vseh preživnin v republiki. Povprečna preživnina znaša 5321 dinarjev, ta znesek pa je vsako leto valoriziran. Za uveljavitev preživnine je tako podružbljenih nekaj nad 42 hektarjev kmetijskih zemljišč ali od 2 do 2,37 hektarja na uveljavljeno preživnino. Na kmetijski zemljiški skupnosti menijo, da bi bilo preživnin še več, če bi zakonska določila bila bolj enostavna.
ČENTIBA — V krajevni skupnosti ugotavljajo, daje na njihovem območju ne glede na bližino Lendave obrtna dejavnost preslabo razvita. Za zadovoljitev potreb občanov bi potrebovali avtomehanika, kovača, strojnega ključavničarja, mizarja, krojača, pleskarja, frizerja in nekatere druge obrtne storitve. Žal krajevna skupnost sama nima prostorov, ki bi jih lahko dala v najem, sodi pa, da bi lahko občani, ki so na začasnem delu v tujini in ki zidajo dokaj velike stanovanjske hiše, lahko nekaj prostorov namenili tudi za obrtno dejavnost.
Odgovornost delavcev za usposabljanje!
V družbenopolitičnem usposabljanju in izobraževanju sindikalnega članstva v soboški občini je bil v izobraževalnem obdobju 1982/83 dosežen kvaliteten in številčen premik. To pomeni, da je tak način izobraževalnega procesa med sindikalnimi delavci naletel na dokajšen odmev in da vse bolj postaja sestavina kadrovske politike v zvezi sindikatov. Zato je potrebno smotrno in odgovorno izbirati in vključevati udeležence v ustrezne programe usposabljanja; pač v skladu z njihovimi nalogami in predvideni mi obveznostmi v sindikalni organizaciji. V tem smislu so v pretekli izobraževalni sezoni izvedli številne oblike usposabljanja in izobraževanja sindikalnega članst-
Izkoristite ugoden nakup pocenjenega tekstilnega blaga v poslovnih enotah Mercator-Univerzal Lendava
—	cene nižje tudi do 40 %
—	razprodaja traja od 15. januarja in do 15. februarja
—	pocenjeno blago je kvalitetno in so cene znižane zaradi sezonskega značaja tekstilnega blaga
OBIŠČITE NAS V POSLOVNIH ENOTAH:
— Blagovnica Lendava
— Blagovnica, otroški oddelek Lendava
- Tekstil Crenšovci
— Moda Lendava
— Tekstil in Tkanina Mursko Središče
Priporoča se Mercator-Univerzal Lendava!
Mercator,
do tedna
va. Omenimo temeljni program za usposabljanje članov osnovnih organizacij, problemske obravnave aktualnih tem v organizacijah združenega dela, občinsko politično šolo zveze sindikatov, seminar za vodje in člane delegacij v združenem delu, seminar za predsednike in člane organov samoupravne delavske kontrole, za predsednike in člane disciplinskih komisij in druge oblike usposabljanja.
Konkretni rezultati dokazujejo, da je bilo marsikaj odvisno od zavzetosti članov izvršnih odborov OO ZS ter pripravljenosti strokovnih in vodilnih delavcev v OZD. To velja še posebej za izvedbo temeljnega programa usposabljanja članstva, ki so ga uspešno
Previdno
pn regulaciji Črnca
Urejevanje prostora je sestavni del družbenega plana razvoja občine Lendava in po nekakem nepisanem pravilu manj zanimivo za občane.
Temu seveda ne bi smelo biti tako, saj' gre za pomembna vprašanja ohranjevanja okolja. v katerem živimo. Tako je tudi nerešeno vprašanje o ureditvi potoka Črnca, edinega. za katerega v lendavski občini še lahko rečemo, daje čist. Zakaj temu problemu tako velika pozornost? V letošnjem letu naj bi se začela pripravljalna dela za regulacijo tega potoka, z deli pa naj bi pričeli v prihodnjem letu. Opozoriti torej velja, da bo že v tej fazi potrebno uskladiti interese kmetijskih organizacij. kmetijske zemljiške skupnosti. komunalne skupnosti, krajevnih skupnosti, lovskih in ribiških družin ter ugotoviti vpliv na oskrbo s pitno vodo in varstvo okolja. Najbolj pomembna je seveda oskrba s pitno vodo. Osrednje črpališče lendavskega vodovoda je tik ob tem potoku, v njem živijo. na srečo še tudi postrvi, ob njem pa ima kmetijsko posestvo velike površine obdelovalne zemlje, to pa pomeni tudi veliko porabo umetnih gnojil in strupov. V la. še vedno čisti potok, se hodi napajat divjad, iz .njega črpa vodo tudi INA-Nafta za potrebe petrokemije. Naloga tistih, ki pripravljajo regulacijo. torej ne bo lahka, morajo pa biti predvsem previdni, da ne uničijo še tega, kar imamo, saj so drugi potoki tako ali drugače že popolnoma uničeni in onesnaženi.
Jani D.
opravili predvsem v večjih organizacijah združenega dela. Izmenjava političnih in samoupravnih izkušenj ter uveljavitev le-teh v praksi se je pokazala za nadvse koristno v okviru kluba samoupravljalcev, ki je organiziral vrsto okroglih miz v posameznih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Tudi občinska politična šola zveze sindikatov, ki so jo organizirali v treh skupinah, je izpolnila predvideni obseg pre-
W an nas »a nra h «£ on ram
J Kje so domači kooperanti? ■
Velika industrijska podjetja čedalje bolj potrebujejo tudi kooperante, torej drobno gospodarstvo, ki bi prevzelo proizvodnjo nekaterih delov, zlasti pri proizvodnji varilne tehnike, so med drugim ugotovili na razgovoru z zdomci v Gorenje — Varstroju v Lendavi. Lani je ta delovna organizacija ponudila za kooperacijo 7 milijard starih dinarjev, letos bo ta znesek še večji, od 8 do 10 starih milijard. Gre torej za velika sredstva, ki pa se žal odlivajo iz občine, saj delovni organizaciji ne uspe dobiti kooperantov
To, da je lendavska občina odprta za naložbe iz razvitejših območij, je že dolgo znano. Skoraj ni delovne organizacije ali temeljne organizacije združenega dela, ki ne bi bila povezana z gospodarstvom zunaj občine, toda to je še vedno premalo za hitrejši razvoj, saj so v zadnjem času investicije skorajda usahnile. Potem koje bila ukinjena gradnja nove rafinerije v Lendavi, je nastala še večja vrzel v razvoju gospodarstva. Posledice tega so celo zmanjšanje števila zaposlenih.
Občinska raziskovalna skupnost v Lendavi bo tudi letos nosilka aktivnosti za konkretno prestruk-tuiranje lendavskega gospodarstva. Znano je, da je občinsko gospodarstvo preveč odvisno od uvoženih surovin in premalo od vloženega dela delavcev in strokovnjakov; V letošnjem letu bodo prav zaradi tega namenili posebno pozornost predvsem naslednjim nalogam: spodbujanje inventivne in inovacijske dejavnosti, sofinanciranje raziskave termalnih voda v Pomurju in sodelovanje pri možnosti izkoriščanja tople vode oziroma industrijske pare ter termalne vode za ogrevanje prostorov in rastlinjakov. Sodelovala bo tudi pri proizvodnji fasadne opeke in pri izkoriščanju drugih naravnih
davanj, čeprav je bilo število udeležencev nekoliko nižje od pričakovanega. Enomesečno politično šolo ZSS, ki predstavlja najvišjo in vsebinsko najzahtevnejšo obliko družbenopolitičnega usposabljanja, pa je uspešno končalo 8 slušateljev iz soboške občine.
Manj zadovoljni pa so z opravljenim seminarjem za vodje in člane delegacij v združenem delu, saj je v celoti izveden le program usposabljanja vodij delegacij in konferenc delegacij. Poglavitne vzroke za to vidijo zlasti v prepoznem začetku priprav in izvajanja programa, v težavah pri sestavljanju predavateljskih aktivov in tudi slabi udeležbi delegatov na seminarjih. Tudi z udeležbo na
in republike. Pri varilni tehniki je dokaj veliko delov, ki bi jih lahko proizvajali kooperanti, ki bi še morali seveda opremiti z orodjem in stroji ter se tesno povezati z delovno organizacijo. Gorenje — Varstroj je ponudil nekaj deset izdelkov, a v lendavski občini za to delo ni dovolj zanimanja, saj ima delovna organizacija kooperante celo z Reke in drugih krajev v Sloveniji. Tistih nekaj občanov, ki so na začasnem delu v tujini, si je razstavo izdelkov, ki jih delovna organizacija ponuja
Kaj ponuja lendavska industrijska cona
Izhod je možen s prenosom programov iz razvitejših občin, vendar pa se tu vselej zatika. Edina svetla točka pri tem je LEK iz Ljubljane, ki je v industrijski coni zgradil svoj obrat in ki, kot kaže, tudi v letošnjem letu namerava zgraditi novi obrat. Lendavska industrijska cona ponuja še vedno okoli 30 hektarjev površin, ne sicer popolnoma urejenih, vendar pa pripravljenih na priključitev na železnico, vodovod, elektriko in na industrijsko paro INA-Nafte. Bodočim
Več za raziskave in inovacije
bogastev: plina, premoga in gline. Pozornost inovacijski dejavnosti se je v zadnjih letih obrestovala. Vedno več je inovatorjev in tistih, ki s koristnimi predlogi skušajo izboljšati proizvodni proces. Občinska raziskovalna skupnost je v lanskem letu nagradila 22 inovatorjev, kar je za 150 odstotkov več kot v letu 1982. Gre za pomembne inovacije v INA-Nafti,
Vsaj nekaj dobrega je prinesel ta sneg. Ni več videti, katera zemlja je in katera ni čez leto obdelana.
VELETRGOVINA POTROŠNIK TOZD MERKUR MURSKA SOBOTA
vam nudi
RJAVI PREMOG-OREH, PO STARI CENI!
Navedena vrsta premoga je primerna za kurjenje v trajnogorečih pečeh in pečeh za centralno kurjavo. Na zalogi imamo tudi
RUSKI BRIKETIRANI PREMOG,
primeren za centralno kurjavo.
Količine navedenega premoga so omejene, zato pohitite z nakupom!
Podrobnejše informacije dobite v poslovalnici
KURIVO -GRADIVO
Ul. Lole Ribarja 4, Murska Sobota
dalo, toda vprašanje, je če se bodo tega dela tudi lotili. Praksa kaže, da se zdomci predvsem usmerjajo v gostinstvo ali v kmetijstvo, manj pa v tiste dejavnosti, ki so v občini stificitarne in ki jih tako občani kot industrija potrebujejo. Pred nedavnim ustanovljena obrtna zadruga v Lendavi naj bi bila nekakšna vez med industrijo in obrtniki, omogočala pa naj bi tudi razvoj drobnega gospodarstva.
Jani D..
investitorjem so na voljo tudi prostori nekdanjih strojnih delavnic INA-Nafte, ki so komunalno urejeni, prazna je tudi stara osnovna šola v Kobilju pa še vrsta drugih objektov. Tu bi se dalo z relativno skromnimi sredstvi organizirati proizvodnjo, kar bi bilo v korist ne le občanom lendavske občine, temveč celotne družbe. In na koncu — delovne sile je v lendavski občini še vedno dovolj.
Jani D.
Gorenje — Varstroju in drugih delovnih organizacijah. Nagrade so podelili Stefanu Robu in njegovi skupini v INA-Nafti in Jožetu Hozjanu inovatorjem Gorenje Varstroja in drugim. Tudi za letos so razpisali natečaj za inovacije. Za nagrade bodo namenili 150 tisoč dinarjev, nagraditi pa nameravajo 6 najboljših inovatorjev-	Jani D.
3. STRAN
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v srednjeročnem obdobju 1981—85 je prav gotovo pozitivno vplival na hitrejše in tesnejše povezovanje v Pomurju. To potrjujejo primeri, kot je bilo združevanje tekstilne industrije v okviru tovarne Mura, kmetijstva v SOZD ABC-Pomurka, zbiranje in združevanje sredstev za izgradnjo kirurškega bloka ter skupne akcije na drugih področjih. Potemtakem je potrebno na pozitivnih izkušnjah graditi tudi naprej. Zdaj je namreč že čas, da začnemo oblikovati skupne temelje družbenoekonomskega razvoja za naslednje srednjeročno obdobje.
I S samoupravnim sporazumom o ustano-
Ivitvi medobčinske zdravstvene skupnosti Pomurja so se občinske zdravstvene skupnosti ■ dogovorile za nekatere skupne naloge. Ena od teh je tudi združevanje in delitev solidarnos-
Itnih sredstev v regiji. Po sprejetem samoupravnem sporazumu o temeljih plana za to
I srednjeročno obdobje združujejo občinske . zdravstvene skupnosti
■ Pomurja solidarnostna sredstva v višini 0,10 odstotkov od bruto
I osebnih dohodkov.
Prav tako so bili sprejeti tudi kriteriji za razpo-
Irejanje solidarnostnih sredstev za pokrivanje nekaterih storitev, ki predstavljajo za občin-
Iske zdravstvene skupnosti velik riziko. Čeprav so solidarnostna sredstva v Pomurju za-Ičeli zbirati že v letu 1982. jih niso razporedili, kajti kriteriji bi stimulativno vplivali na
I porabo po posameznih občinskih zdravstvenih skupnostih v Pomurju.
Koordinacijski od-
Ibor medobčinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti je pri-pravil osnutek kriteri-
I jev za delitev sredstev I pomurske solidarnosti.
" Kot kriterij za delitev I _ solidarnostnih sredstev
■ je predlagal pokrivanje I I stroškov za hemodia-
lizo in zdravljenje v tu- I Ijini. seveda v skladu z
uresničevanjem zdrav- I stvenega varstva po sprejetem samoupravnem sporazumu. V letu I 11982 znašajo združena । sredstva pomurske so- | Udarnosti 5,620.154 di-
Inarjev, v letu 1983 pa I 10.163.000 dinarjev.
Skupno torej v dveh I letih 15,783.154 dinar-
I jev. Ker po ižračunu na I I podlagi predvidenega I števila hemodializ do I
I konca leta in stroškov zdravljenja v tujini I predstavljajo riziki I občinskih zdravstvenih '
I skupnosti večji znesek kot solidarnostno zd- I rožena sredstva, koor- I dinacijski odbor me- '
Idobčinske zdravstvene skupnosti v Murski So- I bo i predlaga, da bi I plačali stroške zdrav- '
Iljenj.i v tujini v celoti, . stroške hemodializ pa v I višini 66.1 odstotka. O I predlogu bodo v teh
Idneh izpravljali koor- ■ dinaci ski odbori pri I občinskih zdravstvenih J skupnostih, na osnovi
I pripomb in predlogov ■ pa bo oblikovan do- I končen predlog delitve | razpoložljivih sojidar-
Inostnih sredstev v Po- | mttrju.
Čvrstejši stiski rok čez Muro
Teh nekaj ugotovitev smo povzeli iz dosedanjih razprav o analizi omenjenega dogovora. ki so jo pripravili na medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje.
Kakšne cilje smo si pravzaprav zastavili in kako jih uresničujemo? V ospredje smo postavili predvsem nalogo. da bomo izvajali zlasti tiste investicije, ki bodo pomenile preusmeritev gospodarstva in prinašale boljši dohodek ter večje možnosti za zaposlovanje. Ta naloga pa je žal več ali manj ostala le zapisana, saj v Pomurju nimamo v gradnji
Nobena nerešena vloga na banki
Komisija za oceno investicij v Pomurju, ki so jo us' inovili 1. septembra 1981. je doslej obravnavala 91 vlog s skupno predračunsko vrednostjo okrog 2,5 milijarde dinarjev. Podrobnejša analiza
LENDAVA
-Koliko stanovanj letos?
Vse kaže, da se je stanovanjska gradnja v lendavski občini-v zadnjih letih močno zmanjšala, saj je bilo zgrajenih le nekaj čez 10 stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost bo v letošnjem letu usmerila svojo aktivnost predvsem k naslednjim nalogam: uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, izgradnja poslovno-sta-novanjskega objekta v Lendavi, 6 do 8-stano-vanjskega objekta v Tur-
RAZGOVOR! Z ZDOMCI
Mikavne ponudbe-odziv pa...!?
Pravzaprav bi lahko glede razgovorov z delavci, ki so na začasnem delu na tujem in so prišli na novoletne dopuste, konec lanskega decembra zabeležili podobno kot v Vestniku 29. decembra. »Kljub temu da imamo iz Pomurja na začasnem delu v tujini še lepo število naših delavcev (okoli pet tisoč — op. avt.) in da že ničkoliko časa proglašamo, kako smo zainteresirani, da se vrnejo v domovino, se v tej zvezi po polževo premika. Organizirane skrbi za ta namen ni ali je preskromna, zato pa je vse skupaj prepuščeno dobri volji in presoji vsakega posameznika, ki gara kje v ZR Nemčiji. Avstriji ali kje drugje. »Lahko bi seveda še nadaljevali s sila posrečeno in odmevno ponudbo izdelovne organizacije za hidravliko in pnevmatiko Hypos v Muti, ki je že »materializirana«, vendar je bolje, da ostanemo pri razgovorih.
Ob vsej svoji tradicionalnosti šo bili tudi letos »tradicionalno slabo« obiskani, zlasti velja to za lendavsko, radgonsko in ljutomersko občino, čeravno bi tudi v soboški — spričo števila zdomcev — lahko bila udeležba večja. Sicer pa so se v Murski Soboti predstavniki družbenopolitične skupnosti (SZDL, ostalih družbenopolitičnih organizacij. SDK. banke, carine in drugi) sestali z našimi rojaki v delovni organizaciji
nobene take investicije. Premalo je bilo storjeno tudi pri združevanju sredstev za skupne naložbe, čeprav se je vendarle nekaj premaknilo (sovlaganje Mure v Ljutomeru ).
Če posebej pogledamo področje kmetijstva, pa veljajo ugotovitve, da seje izboljšalo stanje glede varovanja in smotrnejšega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, da je bila uspešna rastlinska proizvodnja in da se je povečala tržnost le-te. niso pa uresničeni načrti na področju živi-
teh ivesticij kaže, da smo sredstva prevečdrobili in daje bilo premalo takih programov (na področju industrije), ki bi zagotavljali občutnejšo gospodarsko rast in nove možnosti za zaposlovanje. Tako je
nišču, dveh stanovanjskih objektov s 4 stanovanjskimi enotami v Dolgi vasi za družine Romov, več sredstev pa bo na; menila za delno nadomestitev stanarin. Če se bodo stanarine občutno povečale, bo seveda za subvencije potrebno veliko denarja. Družbenih stanovanj bodo letos gradili spet manj, saj delovne organizacije ne kažejo zanimanja za to gradnjo, raje dajejo denar za individualno stanovanjsko gradnjo.
Jani D.
Panonija in veliki dvorani občinske skupščine. Na obeh razgovorih so jim glede vrnitve in zaposlitve doma ponudili v bistvu dve možnosti: najprej, da se kot kooperanti z možnostjo uvoza določenih strojev po posebnem spisku Panonije vključijo v kovinsko-predelovalno industrijo in dobijo delovno mesto — v ta namen naj bi letna kooperacija znašala okrog 30 milijonov dinarjev — in drugič, da bi po posebnem družbenem dogovoru o zbiranju in vračanju denarnih sredstev zaradi ustvarjanja novih zaposlitvenih možnosti združili lastna devizna sredstva. Družbeni dogovor pravi: »Višina denarnih sredstev, ki jih občan ponuja delovni organizaciji, ne more biti nižja od 20-kratnega zneska poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiškem gospodarstvu. Razmerja med občanom in organizacijo združenega dela so urejena s pogodbo, kjer so opredeljeni: višina sredstev, rok vračila, obresti, medsebojne obveznosti in tako naprej. Tak način zagotavljanja dela občanom in hkrati opreme delovnim kolektivom \ Sloveniji je v naši republiki nov. v ostalih pa že dokaj razširjen.«
Ob tem so naši delavci, ki so na začasnem delu v tujini — kot je bilo povedano na razgovoru v Murski Soboti —
noreje. sadjarstva in vinogradništva.
Kaj pa si lahko obetamo letos? V tekstilni industriji so dokaj optimistični, toliko bolj pa' zaskrbljeni v pomurski kovinski industriji, ki zaposluje okrog 6 tisoč delavcev. Zamrznitev cen in nekateri drugi ukrepi sojih postavili v dokaj težak položaj, ki bi utegnil ogroziti celo socialno varnost zaposlenih. Zato naj bi se predstavniki kovinske industrije v Pomurju čimprej sestali, da bi izoblikovali skupne predloge za rešitev listih problemov, ki jih sami ne morejo. Tak sklep so sprejeli na zadnji seji izvršnega odbora medobčinske gospodarske zbornice v Murski Soboti. na kateri so odločno zavrnili predlog, po katerem naj bi Pomurje za razvoj kmetijstva letos dobilo 3-krat manj sredstev iz republiških virov kot lani.
JOŽE GRAJ
trenutno v Pomurju prijavljenih blizu 2 tisoč nezaposlenih. Nekoliko ugodnejša so bila sicer vlaganja v kmetijstvo. Temeljna pomurska banka je pozitivno rešila vse zahtevke, tako da trenutno ni nobene nerešene vloge, pa tudi ne evidentiranih (jasnih) investicij, ki bi bile večjega pomena. Možnosti se sicer kažejo v Križevskih opekarnah. pri Leku v Lendavi in Mlekoprometu v Ljutomeru.
Izvršni odbor medobčinske gospodarske zbornice je delo komisije ugodno ocenil, še zlasti zato, ke’ si je zadala nalogo, da bo preprečevala podvajanje investicij v Pomurju in da ne bo obravnavala novih vlog s področja gradbeništva, vinarstva in proizvodnje močnih krmil tako dolgo, dokler se delovne organizacije na teh področjih ne bodo sporazumele o delitvi dela in nadaljnjem razvoju.
J. G.
pripravljeni, da bi zaradi slabe založenosti naših trgovin, namenjali sredstva za nakup določenih strojev (iž Gorenja, Iskre in drugih organizacij) organizirano in v devizah. Vendar pa bi tak način vlaganja terjal, da bi se o vsem lem še v vsakem primeru tudi konkretneje in podrobneje dogovarjali.
Na novoletnem razgovoru z zdomci v lendavski občini (točneje v delovni organizaciji Gorenje-Varstroj). so naše rojake seznanili z možnostjo kooperacijske proizvodnje, ki je lani v Gorenje-Varstroju že presegla 70 milijonov dinarjev. to leto pa se bo gibala med 80 in 100 milijoni dinarjev. V omenjenem kolektivu so ob tej priložnosti pripravili še razstavo izdelkov, ki jih ponujajo drobnemu gospodarstvu.
Nekaj ponudb so naši delavci. ki so na začasnem delu v tujini, dobili tudi v ljutomerski (Tehnostroj) in radgonski občini (Avtoradgona. Gore-nje-Elrad). vendar se ob vsej mikavnosti le-teh resno postavlja vprašanje, če bo nanje tudi kakšen odziv. Tolažiti se s krilatico: dajmo času je čas. je v tem primeru nesmiselno, če ne kar smešno, saj — kot je že uvodoma zapisano — se glede teh reči pogajamo in prepričujemo več kol deset let. Torej . . .!?
B. Žunec
gremo na »teren«.
Poravnalni sveti imajo v našem samoupravnem sodstvu pomembno mesto. Ustanavljajo jih za posredovanje pri sporazumnem reševanju sporov in za razvijanje dobrih odnosov med občani, med člani delovne skupnosti ter med občani oziroma delovnimi ljudmi in samoupravnimi organizacijami. Delovni ljudje in občani ustanovijo v vsaki krajevni skupnosti poravnalni svet. Taka so določila zakona o samoupravnih razsodiščih. V vseh pomurskih krajevnih skupnostih so poravnalne svete ustanovili v 1977. letu, niso pa jih še v nobeni organizaciji združenega dela. Takrat nas je zanimalo, kako delujejo poravnalni sveti v posameznih krajevnih skupnostih. O tem smo povprašali predsednike oziroma člane poravnalnih svetov.
FRANC OSTERC, KS KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU: Od 1978. do 1982. leta je poravnalni svet obravnaval 57 predlogov, v lanskem letu pa 9. Od teh je v 4 primerih bila dosežena med strankama poravnava, v 2 primerih se toženi stranki nista udeležili obravnave, v 3 primerih pa poravnava ni uspela. Stranke so največkrat, in sicer trikrat,
pristopile pred poravnalni svet zaradi žaljivih obdolžitev, nato zaradi mejnih sporov, po enkrat pa zavoljo sporov v družini, prilastitve zemljišča, lažje telesne poškodbe in odškodninskega zahtevka. Tako kot v prejšnjih letih, torej tudi v lanskem letu med obravnavanimi primeri prevladujejo dejanja zoper čast in dobro ime. Še sreča, da se predlagatelj postopka in obdolženec v večini primerov sporazumeta in sta si naprej prijatelja.
MARJAN MAJERIČ, KS BUČKO VCI: Poravnalni svet v naši krajevni skupnosti šteje 5 članov, vendar posamezen primer obravnavajo trije: predsednik in dva člana. Predlani so pretresali 10 zadev, od teh so jih 9 usp^no rešili in torej strankam ni bilo treba na sodišče. Tudi v lanskem letu je bilo delo poravnalnega sveta uspešno, saj je
dobil v postopek 15 zadev in jih 12 rešil. Torej so se stranke sporazumele. Tudi na našem območju se občani največkrat obrnejo na poravnalni svet zaradi dejanj razžalitve časti in dobrega imena, slede lahke telesne poškodbe, zelo malo pa je mejnih sporov. Delo našega poravnalnega sveta je po mojem mnenju dokaj uspešno tudi zato, ker sprti stranki pokliče na poravnavo tudi drugič, če se prvič katera ne udeleži. Obravnave so ponavadi ob torkih, člani poravnalnega sveta pa dobe od krajevne skupnosti za eno obravnavo vsak po 100 dinarjev.
JANEZ BABIČ, KS CEZANJEV-CI: Res je sicer, da naša krajevna skupnost ni velika, s tem pa ni rečeno, da tu in tam ne pride med ljudmi do spora, ki naj ga reši poravnalni svet. Dokler na našem območju ni bila opravljena tnelora-cija in komasacija kmetijskih zemljišč (gre za več kot 600 hektarjev), so se mejni spori kar vrstili. Zdaj je
mej manj, so nanovo zakoličene, s tem pa so mejni spori takore-koč odpadli. V lanskem letu smo tako obravnavali le en spor in razsodili tako, da sta se stranki strinjali z našo odločitvijo. Menim tudi, da je raznih sporov manj tudi zato, ker so ljudje preveč zaposleni in nimajo »cajta« za netenje raznih sporov. Skratka: zelo smo zadovoljni, ker se ljudje iz Cezanjevec, Brano-slavec, Vogričevec, Vidanovec in Kamen.ščaka dobro razumejo.
JOŽE HORVAT, KS MAČKOVCI: V naši krajevni skupnosti šteje poravnalni svet 7 članov, vendar v postoku razsojanja sodelujemo trije: predsednik in dva člana. Vsaj en član je iz tistega kraja, odkoder je katera izmed sprtih strank. To pa zato, ker domačin najbolj pozna dejanske razmere. V prejšnjem letu smo imeli 7 obravnav; 3 so bile
uspešne, 2 neuspešni, v 2 primerih pa se tožitelj ni udeležil. Torej se dogaja tudi to, da tisti, ki toži, ne pride. S tem pa ni rečeno, da vselej odstopi od predloga za postopek. Zdi se, da tu in tam ljudem pač ni do tega, da bi se sporazumeli doma, ampak se »rajši« pravdajo na sodišču. So pa k sreči to le redki primeri. I.ani je poravnalni svet prejel največ predlogov za postopek zaradi mejnih sporov (4), nato pa zaradi obrekovanj (3). Člani poravnalnega sveta doslej nismo dobili za svoje delo denarne nagrade, pač pa krajevna skupnost plača le prevozne stroške, če
ERNEST SOLAR, KS ŠALOVCI: Od petih lani razpisanih obravnav na poravnalnem svetu Šalovci sta bili dve uspešni, dve obravnavi nista uspeli, ena pa je bila odložena. Kljub temu pa je stanje le boljše, saj ima poskus poravnave velik vpliv na udeležence v sporu in nemalokrat se-zgodi, da na poravnalnem svetu sicer ne pride do poravnave, vendar
ljudje naposled le spoznajo, da se je bolje sporazumeti, kot pa se iti drago pravdanje pred sodiščem. Tako seje lani zgodilo tudi na našem območju, da se dediči na poravnalnem svetu niso mogli sprijazniti z našim razsojanjem, so pa čez čas priznali tako
svetovanje in jim ni bilo treba na sodišče. Kar zadeva drugo vsebino zadev, ki smo jih obravnavali, naj povem, da je bilo treba
odločiti o odškodnini za motenje posesti in puščanje gnojnice na tuje zemljišče ter vožnjo po tujem zemljišču, vodovodni odbor pa je predlagal postopek (poravnavo) zaradi odtujitve materiala.
Š. SOBOČAN
STRAN 4
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
S seje MS ZKS za Pomurje
SEKRETAR FRANC KOLARIČ
Septembra 1983 je bilo v Pomurju 4722 članov Zveze komunistov in 330 osnovnih organizacij ZK, v letih 1978—81 paje bilo sprejetih v partijsko članstvo 1342 — ali poprečno 340 letno — novih ljudi. Okrepilo se je akcijsko delovanje ZK in uveljavljene so nekatere nove oblike akcijskega povezovanja in delovanja, kakor so seje občinskih predsedstev v osnovnih organizacijah po delovnih kolektivih in še posebej delovne skupine.
Teh nekaj statističnih podatkov, ki izhajajo iz poročila o delovanju medobčinskega sveta Zveze komunistov Slovenije za Pomurje v obdobju od maja 1982 do novembra 1983, ki so ga tudi sicer že obširneje pretresali po občinskih komitejih in v večjem delu osnovnih organizacij, bi kajpada veljalo podrobneje razčleniti in vezati na zdajšnje zaostrene gospodarske razmere, a to je stvar komentarja. Naš namen je, da se zgolj poročevalsko osredotočimo na pd-glavitnejša razmišljanja iz
petkove razprave na seji M S Ijal v naslednjem mandatnem
ZKS za Pomurje v Murski Soboti.
Tu so namreč kleno in pregledno poročilo v celoti podprli, hkrati pa mu dodali nekaj kritičnih podtonov. O sodelovanju med občinskimi partijskimi komiteji v regiji še ne moremo govoriti; vse preveč je skrivanja za forume in premalo živih stikov s terenom in ljudmi; kazalo bi se poglobiti v siceršnji angažma vsakega posameznega komunista in regijskega partijskega članstva v celoti in mnogo bolj bi morala priti do veljave tkim. integrativna (združevalna) vloga ZK v Pomurju.
Glede slednjega smo lahko v pokrajini ob Muri — kot je menil navzoč izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ivo Marenk — kar zadovoljni, saj v tem pogledu presegamo statutarno vlogo ZK tako pri idejnopolitičnih
V Mlajtincih in Lukačevcih so presenetili
Referendume o novih krajevnih samoprispevkih mnogokje končujejo v poznih popoldanskih urah, v Mlajtincih in Lukačevcih pa so imeli v nedeljo že ob enajstih

GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
MURSKA SOBOTA. I	. y
Zbor delavcev DSSS
RAZPISUJE
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA RAČUNOVODSKO-FINANČNEGA SEKTORJA
(ni reelekcija)
POGOJI:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
-	3 oz. 5 let izkušenj v računovodsko-fmančni sluzoi
-	sposobnost za organizacijo dela
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
2. Zbor delavcev TOZD Gojitveno lovišče ,,FAZAN" Beltinci
objavlja dela in naloge
RAČUNOVODJE TOZD (ni reelekcija)
POGOJI:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
—	3 leta delovnih izkušenj v računovodsko-finančni službi. Kandidati, ki želijo opravljati navedena dela in naloge naj vložijo svoje ponudbe najpozneje v 15. dneh od dneva objave na naslov:
- pod I. ABC POMURKA-GLG-DSSS M. Sobota, Trubarjev drevored 4
— pod II. Gojitveno lovišče „FAZAN" Beltinci, Ravenska 10. K ponudbam je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratek življenjepis z opisom del, ki jih je/ kandidat do sedaj opravljal.	/
razčiščevanjih kot pn sposobnostih po diferenciaciji in resnejšem, zavzetejšem političnem delu. To je izjemen politični kapital, ki se nam je doslej bogato obrestoval; pa če vzamemo referendume. solidarnostne akcije. določene združevalne procese in tako naprej.
Drugi del omenjene sejeje bil namenjen razrešnici dosedanjega sekretarja in izvolitvi novega. Med kar 11 evidentiranimi kandidati za to funkcijo je dobil v kas-
Novi sekretar MS ZKS za Pomurje F rane Kolarič, ki bo to funkcijo poklicno oprav-
obdobju. (Foto: A. A.)
nejšem kandidacijskem _ postopku in ožjem izboru vso podporo in zaupnico dosedanji družbeni pravobranilec samoupravljanja v Pomurju. 50-letni Franc Kolarič. Diplomiran pravnik in vsestransko angažiran družbenopolitični delavec je nasledil Gezo Bačiča, ki je bil na tej funkciji dva ihandata (8 let) in so ga decembra lani izvolili za sekretarja republiške konference SZDL Slovenije, Bačiču so za njegove zasluge in predanost, ki so v marsičem pripomogle, daje skrajni del severovzhodne Slovenije napredoval in se razvijal ter odpiral navzven v širši slovenski in jugoslovanski prostor, na seji izrekli vso priznanje.
B. Ž.
izračunan razveseljiv rezultat — za samoprispevek je glasovalo 75 odstotkov volilnih upravičencev. Gre za milijon 500 tisoč dinarjev, ki jih bodo za razvoj obeh vasi zbirali
za razvoj krajevnih skupnosti
Organizacije združenega dela v lendavski občini že nekaj let združujejo sredstva na osnovi samoupravnega sporazuma o sofinanciranju programov krajevnih skup-nčsti. Sredstva v višini 0,40 odstotka od osebnih dohodkov zbirajo na zbirnem računu občine in jih vsako leto razdelijo manj razvitim krajevnim skupnostim in naseljem v občini. 50 odstotkov sredstev delijo solidarno na vse krajevne skupnosti, ostali del sredstev pa selektivno in po dogovoru na osnovi pripravljenih programov večjega obsega.
lani so bile v občini manj razvite krajevne skupnosti Bistrica, Polana in Kobilje, manj razvita naselja pa Rad-možanci, Nedelica, Gomilice, Kot, Dolgovaške gorice, • Banuta in Strehovci. Delovne organizacije in skupnosti so v lanskem letu zbrale in združile 3,48 milijonov dinarjev.
Dodatna sredstva so prejele krajevna skupnost Bistrica za sodelovanje z Mer-kator Univerzalom Lendava pri adaptaciji zadruženega doma za ureditev trgovskih prostorov, krajevna skupnost Kobilje za sofinanciranje modernizacije republiške ceste Dobrovnik — Kobilje ter za kritje škode po velikem (»žaru ter krajevna skupnost Hotiza, ki je modernizirala cesto Kot — Kapca, za kar so prispevali sredstva tudi na Hotizi in Kapci, saj vaščani Kota te investicije sami-be bi
zmogli.
lani D.
Obsežne naloge soboških sindikatov
Tik pred koncem prejšnjega leta so se v Murski Soboti sestali člani občinskega sveta zveze sindikatov, ki so med drugim sprejeli tudi program dela za leto 1984. Osnovne aktivnosti in usmeritve izhajajo iz stališč in sklepov 10. kongresa ZSS, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, družbenoekonomskih in političnih razmer v občini in iz letošnjih resolucijskih ciljev. Program dela za letošnje leto pa so
v prihodnjih petih letih.
Ne samo zgodenj zaključek glasovanja, tudi referendumski program zasluži pozornost. Osrednjo pozornost bodo posvetili kulturi in telesni kulturi, ob tem pa ne bodo puščali ob strani komunalnih dejavnosti. Pravijo, da bodo lahko s postopnim zbiranjem denarja in prostovoljnim delom naredili veliko, morda več kot so načrtovali.
Kaj jih čaka na kulturnem področju? K -vaškemu domu bodo prizidali prostor za oder in posodobili opremo, čaka pa jih tudi ustanovitev KUD. V obeh krajih se najbolj navdušujejo za dramsko, in folklorno dejavnost.
Velike načrte imajo pri razširjanju in dograjevanju športnega parka. Igrišča za mali nogomet, rokomet in odbojko že imajo, le, asfaltirati jih bodo morali, zgradili pa bodo še teniško igrišče in slačilnice. Z deli bodo začeli že spomladi.
Vzdrževanja poljskih cest tudi v
Aeroklub Murska Sobota razpisuje v letu 1984
TEČAJ
za jadralne pilote in padalce
Pogoji: starost 16 let, končana osemletka državljan SFRJ
MURSKA SOBOTA
Resolucija izraz materialnih
Poglavitne številke iz resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja soboške občine v letu 1984, ki so jo na skupnem zasedanju sprejeli delegati vseh treh zborov občinske skupščine, so predvsem naslednje: družbeni proizvod naj bi se povečal za 3,5 odstotka, industrijska proizvodnja za 3 do 4 odstotke, kmetijska proizvodnja za 4 odstotke, izvoz blaga za 15 odstotkov, zaposlenost in produktivnost pa za 2 odstotka. Te osnovne usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja soboške občine v letu 1984 so delegati sprejeli brez pripomb, kar nedvomno dokazuje, da so resolu-cijska določila usklajena z materialnimi in drugimi možnostmi. Boljše delo, večja delovna odgovornost, ustvarjalnost, povečanje izvoza, zlasti še na konvertibilni trg, večji obseg proizvodnje z boljšim izkoriščanjem proizvodnih in kadrovskih zmogljivosti ter naravnih danosti kakor tudi izboljšanje rezultatov gospodarjenja in dvig akumulativne sposobnosti go-
Januar je za večino študentov zaznamovan z'izpiti. Člani Kluba študentov Prekmurja v Ljubljani smo poleg tega te dni del svoje energije posvečali tudi organizaciji in izvedbi tradicionalne družabne prireditve Bujta repa 84. Poleg tega se že pripravljamo na organizacijo brucovanja, ki ga bomo v marcu izvedli skupaj z našimi kolegi v Mariboru, bo pa v M. Soboti. Samo dotacije občinskih konferenc ZSMS M. Sobota in Lendava namreč ne zadostujejo, zato si moramo poleg tega sami priskrbeti finančna sredstva, predvsem z organizacijo tovrstnih prireditev, pri katerih pa moramo računati z razumevanjem in podporo delovnih organizacij in zasebnih obrtnikov.
Športne ekipe našega kluba so v preteklih dveh mesecih sodelovale na tekmovanju v namiznem tenisu in na Bloudkovem memorialu v košarki. Za vse člane je poskrbljeno za rekreacijo v športnem zavodu Tivoli. Pozimi so na razpolago vstopnice za plavanje, drsanje in savno, dogovarjamo pa se še o smučanju. Tudi za kulturo je poskrbljeno. Še zmeraj skušamo dobiti svoje prostore v Ljubljani. Ti bi namreč zelo olajšali delo kluba. Na žalost pa je to povezano s prevelikimi stroški, tako da je ta problem še vedno nerešen. V zadnjem času se kaže možnost, da bi dobili prostore preko univerzitetne konference ZSMS.
soboški sindikati razdelili na pet poglavij, ki zajemajo vse najpomembnejše in najaktualnejše naloge na raznih področjih sindikalnega delovanja. V prvem poglavju je govor o prizadevanjih na področju družbenoekonomskih
možnosti spodarstva, naj bi bila poglavitna gibala gospodarskega razvoja soboške občine v letu 1984.
Čeprav sprva ni kazalo, se je pozneje razvnela razprava delegatov ob poglavju materialnih naložb, tik pred začetkom skupnega zasedanja pa so prejeli tudi več pismenih pripomb iz krajevnih skupnosti in Organizacij združenega dela. V soboški občini načrtujejo več naložb, katerih predračunska vrednost znaša nekaj nad 2,5 milijarde dinarjev. Po dolgotrajni razpravi so v besedilo občinske resolucije lahko vnesli manjše število sprejemljivih amandmajev. Tako so delegati sprejeli predlog tozda Zvezda, ki bo v Moravskih Toplicah začel z gradnjo olimpijskega in otroškega bazena ter izkoriščanjem termalne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode kakor tudi za rastlinsko proizvodnjo. Razumljivo je, da je bilo veliko zanimanja za urejanje cestnega omrežja. Dokončno so sprejeli sklep, da se v besedilo resolucije vnese amandma, ki pra-
Borut Sušeč
materialni in socialni položaj delavca, dohodke tozda in razpolaganje delavcev z njim. S tem v zvezi je tudi vprašanje učinkovitosti samoupravnega sporazumevanja, obsega združevanja sredstev iz dohodka in OD za skupne, splošne in druge potrebe znotraj združenega dela.
Za uspešno opravljanje sindikalnih nalog pa je, gotovo velikega pomena usposabljanje organizacij in vodstev zveze sindikatov. Zato bodo še posebej spremljali, ocenjevali in usmerjali aktivnosti, vlogo in odgovornost osnovnih sindikalnih organizacij v izobraževalnem procesu. Poleg skrbi za usposobljenost OO ZS bodo v soboški občini zlasti uveljavljali proces usposabljanja delegacij in delegatov, čemur bodo namenjeni
Milan Jerše
Klub mladih Murska Sobota organizira
turnir v malem nogometu
ki bo 21. in 22. 1. 1984 na Srednješolskem centru. Žrebanje bo 13. 1. 1984 v TVD Partizan ob 18.00 uri. Kavcija je 1000 din.
GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO
MURSKA SOBOTA, j '
TOZD GOZDARSTVO
Po sklepu delavskega sveta
PRODA
na javni licitaciji dne 16. 01. 1984 ob 8.00 uri
1 kom osebni avtomobil znamke ZASTAVA 101. reg. št. MS-544-60 s popolnoma novo karoserijo in IR-motorjem. Avtomobil je vozen in registriran do 20. 07. 1984.
Izklicna cena znaša 120.000,00 din.
Licitacija bo na skladišču TOZD v Murski Soboti, Ivana Lola
Ribarja (preko železniške postaje).	/
vi, da se bo v sodelovanju s skupnostjo za ceste SRS začelo s pripravljalnimi deli na obmejnih cestah Cankova — Gerlin-ci—Fikšinci—Rogašovci in Križevci—Domanjševci. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bo seveda kasnejša modernizacija nekaterih cestnih odsekov, mladinske delovne brigade pa bodo urejevale tudi cestišče na odseku Sebebor-ci—Panovci—Križevci. Pomembna je tudi odločitev, da se bodo lotili priprav na ustanovitev stanovanjske zadruge na kompleksu Cernelavci. Spričo še neurejenih finančnih zadev pa tokrat niso mogli sprejeti amandmaja za gradnjo vrtca v Beltincih, ampak samo to, da se bodo pripravljali na omenjeno gradnjo. V resolucijo pa je vnešena še ena sprememba, ki jo je predlagal izvršni svet. Po njej bi osebni dohodki delavcev v negospodarstvu naraščali v skladu z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu, v okviru skupne porabe pa si bodo prizadevali za zmanjšanje tega razkoraka.
Na skupnem zasedanju pa so delegati brez pripomb sprejeli načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v soboški občini, ki natančneje opredeljuje nosilce in roke za izvajanje posameznih nalog. Poseben poudarek je dan področjem proizvodnje, izvoza, proizvodnji hrane, organiziranosti, racionalnejšemu in produktivnejšemu gospodarjenju kakor tudi zaposlovanju in kadrom ter družbenim dejavnostim. Delegati so soglašno potrdili tudi predlog proračuna soboške občine za leto 1984, ki je za 14 odstotkov višii kot leto poprej. Celotni prihodki bodo znašali 246 milijonov 125 tisoč 500 dinarjev. Ob tem pa bi naj nekateri uporabniki, kot so temeljno sodišče, temeljno javno tožilstvo, sodišče združenega dela, medobčinska inšpekcija in priznavalnine borcem, bili izvzeti iz omejitev. Tako bi vsa ostala splošna poraba v soboški občini v letu 1984 narasla za 16,2 odstotka.	Milan Jerše
tudi problemski in akcijski posveti. Četrti sklop vprašanj posega na področja inovacijske dejavnostti, kulture, športa, rekreacije ter spl< j ne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Omenimo samo prizadevainja za večji razvoj inventivne dejavnosti in ustrezno vrednotenje njenih dosežkov, kulturno življenje delavcev kot enakovredno sestavino dela, na področju športa in rekreacije pa predvsem množično vključevanje delavcev v delavske igre in uvajanje aktivnega odmora, med delom. Krepili pa bodo tudi mednarodno in medobčinsko sodelovanje, zlasti še s sindikati v Železni županiji in tovarne Audi NSU v Ingolstadtu ter s pobrateno občino Paračin.
Prijave pošljite do 20. 01. 1984 na naslov:
AEROKLUB Murska Sobota, p. p. 132
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
STRAN 5
Trije ,,aduti”: DELO, KAPITAL, ZNANJE
OKRO&LA MIZA O BREZPOSELNOSTI
Ce bi hoteli dovolj obširno in poglobljeno razčleniti, kje pravzaprav koreninijo razlogi prekmurskega (pomurskega!) sezonstva oz. že kar kronične brezposelnosti (točneje: iskanja zaposlitve}, bi morali hočeš nočeš poseči daleč nazaj, najmanj na prelom 19. v 20. stoletje. Tak in tolikšen Zgodovinski sprehod pa bi znal biti hudo tvegan, saj bi morali v prid doslednosti in predvsem objektivnosti prebrskati in predelati na kupe ne ravno vedno in povsod dostopnih gradiv in virov, ob tem pa še dodatno tvegati, det tu in tam od dreves ne bomo videli gozda in narobe. Skratka, da se ne bomo znali in (z)mogli prav postaviti in tako izpeljati zadane naloge po ,, zlatem pravilu”: od posamičnega k posebnemu in splošnemu ali obratno.
Ko sta nam pred časom prišla v roke drugi in tretji letnik revije Svet ob Muri iz leta 1957 oz. 1958, kjer smo med drugim našli zajeten spis (razmišljanje) Rudija Čačinoviča Postanek in razvoj kapitmizma v Prekmurju, se je zazdeli namera že lažje izvedljiva. Na voljo smo imeli še precej drugih ,,pripomočkov” — tudi se-parat Kraigherjeve komisije Vprašanja zaposlenosti in smernice dejavnosti za njihovo reševanje — in sevč nekaj dobrih poznavalcev, strokovnjakov za to področje. Našemu povabilu za okroglo mizo so se odzvali: magister Milorad Vidovič, ravnatelj oz. predsednik kolegijskega poslovodnega organa srednješolskega centra tehnično-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, vodja strokovne službe pri medobčinski skupnosti za zaposlovanje Ivanka Klopčič in sekretar medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje Stefan Merklin.
Začeli smo pri šoli in da bi jih izzvali, se nam je utrnila misel, da ne bi bilo napak, sklicevati se na mnenje Viljema Nemca, svetovalca na področju organizacije pri Zavodu SRS za produktivnost dela, ki je v intervjuju za Delo (Delo, 11. novembra 1983) naglasil, da bi morala šola omogočiti bodočim proizvajalcem osvojiti primerno količino usmerjenega znanja in jih naučiti samostojno in suvereno misliti. ,,A namesto tega goji predvsem ekstenzivno faktografijo ter miselno indoktrinacijo. Zveni ostro, vendar je res. Kot je tudi res da bi morala šola vsajati gojencem sistematične delovne navade in bi torej morala biti selekcijska. Vendar ni. Najbolj sposobne navaja k lenarjenju, istočasno na
— »Šola mora priti v tovarno ta obratao,« je »čredo« magistra Milorada Vidoviča.
manj sposobnim dovoljuje priti do diplom, ki kot statusni simboli utirajo pot na strokovne in vodstvene položaje. Dvakrat slabo, bi rekel. Vloga izobraževalnih institucij pri prekvašanju surovega homo sapiensa v homo moralisa je premajhna, čeprav je res, da si jo delijo z okoljem, ki učence obdaja. Skratka, če je cilj šolanja pridobitev vstopnice za dobro plačano delovno mesto ali udobno službo namesto za osvajanje znanja in visoke ustvarjalne sposobnosti na kateremkoli področju poklicnega udejstvovanja, potem bo zadovoljiva produktivnost še dolgo samo vizija,” je rekel Nemec.
Torej šola in produktivnost kot kamen spotike, so se načelno stri
..Soboška Javna borza dela je posredovala v Francijo, Nemčijo, Avstrijo in tudi v domače pokrajine Jugoslavije v približno desetih letih (od 1929 do 1939) zaposlitev 68.160 delavcem. Zaslužili so 214 milijonov dinarjev. V jugoslovanske pokrajine je odšlo 27.712 delavcev, ki so zaslužili 45 milijonov dinarjev. Če preračunamo povprečen zaslužek prekmurskega sezonca v inozemstvu, lahko ugotovimo, za kako borne pare so prodajali prekmursko delovno silo v tujini. Povprečno je zaslužil delavec komaj nekaj več kot 4000 dinarjev. V Jugoslaviji pa je bi! zaslužek še nižji, saj je zaslužil sezonec povprečno le nekaj več kot 1600 dinarjev ... In vendarle, če ne bi bilo sezonstva, bi Prekmurje med dvema vojnama živelo v skrajni bedi ali pa bi se moralo izprazniti. . . Vsakoletni beg tisočev delovnih ljudi iz Prekmurja pa je bi' kljub bednemu zaslužku za položaj teh ljudi tako pomemben, da je kmalu postal tudi predmet posebnega socialnega in političnega pritiska . . .Že leta 1920 je bila ustanovljena v Soboti podružnica državne- posredovalnice dela v Ljubljani, ki je v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno fungirala kot ekspozitura Javne borze dela . . . Kljub svojemu položaju nekje med obubožanim in prezadolženim kmetom ter industrijskim delavcem, kljub pomanjkanju vsake tradicije v borbi za svoje pravice, kot jo je imelo polagoma že tudi prekmursko delavstvo, je prekmurski sezonec le polagoma uvidel, kje mu je mesto. Vedno več je bilo ljudi iz_njegovih vrst, ki so prehajali v napredne organizacije in gibanja. (Iz razmišljanja Rudija Čačinoviča Postanek in razvoj kapitalizma v Prekmurju, objavljenega v Svetu ob Muri, štev. II/2 in III/3 v letih 1957/58.)
njali sogovorniki, s tem pa potrdili že povedano. To pa nikakor ne pomeni, da bi se hoteli skrivati za izjavo ,,neke avtoritete” (v danem primeru Viljema Nemca). Prej nasprotno, saj je postalo izredno živahno, ko smo jim postregli, s pomislijo ravnatelja Branka Puco-nje iz gostinske šole v Radencih, da je namreč mladina, ki v poletnih mesecih (sezoni torej!) opravlja obvezno prakso pri denimo zasebnih gostincih, dobesedno izkoriščana. Puconja je na seji odbora za izobraževanje, zaposlovanje in kadrovsko dejavnost pri območni gospodarski zbornici v Murski Soboti sredi novembra pribil, da dobijo mladi v šolah odločno premalo ,,stroke” oz. so obremenjeni (in posredno njihovi starši!) s takšnimi in tolikšnimi programi, da preprosto omagujejo pod njimi. To se nam potem vrača kot bumerang, saj iz organizacij združenega dela letijo na nas očitki, zakaj mladine ustrezno ne usposobimo,” je bil brez dlake na jeziku ravnatelj gostinske šole v Radencih.
Milorad Vidovič je bil kratek in jedrnat: „Ce so v tej zvezi kakršnikoli prekrški, so za to odgovorne inštitucije, ki morajo spremljati izvajanje proizvodnega dela in praktičnega pouka za to vrsto šol. Za šole, ki so v naši sestavi oziroma vzgojno-izobraževalnih programih, nismo zasledili nobenega izkoriščanja, kajti vse je urejeno z medsebojnimi pogodbami in sporazumi, a tudi sicer se praktični pouk oz. proizvodno delo opravlja zunaj sezone.”
Za ,,ogrevanje” v okroglo mizo smo presodili, da je bilo kar dovolj
— Ivanka Klopčič je prepričana, da morajo biti v vsaki proizvodnji upoštevani delo, kapital ta znanje.
in lotili smo se kardinalnega problema (rak rane!) v nezaposlenosti — načrtovanja kadrovskih potreb. Ivanka Klopčičeva se očitno z vprašanjem ni povsem strinjala, saj je po njenem dosti hujši problem simo razvojno planiranje, to je planiranje znotraj ožjih in širših družbenih okolij. ,,Zdi se mi, da smo v Pomurju se pn tem znasn pred določenimi neznankami, saj dejansko ne vemo, kaj imamo — mislim, katere dejavnosti — in kako bo z njihovim predvidenim razvojem. Ob tem ugotavljamo, da je to, kar premoremo, preozko in preskromno ter seveda ne ustreza strukturi iskalcev zaposlitve. Zato tudi prihaja do čedalje večjih razkorakov, ki se kažejo v tem, da se
med nezaposlenimi delavci kopičijo nekateri poklici, ki jih obstoječa struktura ne more absorbirati. Po drugi strani pa imamo vrzeli v zapolnjevanju kadrov za potrebe združenega dela, ki jih ali ni v zadostni meri ali pa nekatera dela za te kadre preprosto niso privlačna.”
VSRKAVANJE KADROV PO ,, POŽIRKIH”
Na naš medklic — ,,saj, ravno ta nezmožnost vsrkati to odvišno delovno silo, je eno, ne tako nepomembnih spoznanj!” — se je Klopčičeva takole odzvala: ,,Tako je, prav to odpira razvojne probleme. Nizke stopnje rasti zaposlovanja, s katerimi se srečujemo zadnjih nekaj let, ne zagotavljajo možnosti zaposlitve generacijskemu prilivu in prihaja do razkoraka približno 700 delavcev letno; če seveda ob tem zanemarimo nekatere rezerve, ki jih ima Pomurje v tej delovni ponudbi (zdomci, področje kmetijstva in še kje).”
Tako kot si je na že omenjeni seji zborničnega odbora dovolil predstavnik medobčinske strokovne službe za zaposlovanje Alojz Drvarič, smo tudi mi preprosto odšteli tiste, ki so težje zaposljivi ali sploh nezaposljivi: na primer Romi (okrog 300 jih je), dalje tisti, ki imajo zdravstvene ali psihofizične motnje in nenazadnje še oni s sufi-citarnimi poklici (prodajalci,-kmetijski in strojni tehniki, administrativni delavci) in drugi — namreč odšteli od zabeleženih 2221 iskalcev zaposlitve v Pomurju. Namen je bil jasen: vsaj malo ublažiti črnogledost, ki jo tudi — vsaj teoretično — v dobršni meri razblinja separat Kraigherjeve komisije Vprašanje zaposlenosti in smernice dejavnosti za njihovo reševanje, kjer je predvidenih nič manj kot 27 možnosti za zaposlitev. Kako to komentirati? ,.Okoliščina, da je v vsaki nezaposleni populaciji marginalni del, ki se težje vključuje v delo, nikakor ne zmanjšuje teže problema.
— »Tisti, ki opravlja popoldansko delo, želi delati,« zatrjuje Štefan Merklin.
Najbolj zaskrbljujoče je to, da so med nezaposlenimi predvsem mladi, ki so manj obremenjeni s kakšnimi negativnostmi, ki bi jih že prinesli iz delovnega razmerja in se dejansko želijo vključiti v delo. Pri tem naletijo na oviro, saj se morajo odločati ali za daljše čakanje na ustrezno zaposlitev ali za sprejemanje neustreznega dela; neustreznega v tem smislu, da jim poklicno ne sovpada s stopnjo ali z dejavnostjo, za katero so se sicer usposobili. Včasih smo se v Pomurju tolažili, da pač tisti, ki je res akuten pričakovalec zaposljive, lahko išče zaposlitev v širšem teritorialnem obsegu, torej tudi zunaj domačega kraja. Zdaj ugotavljamo, da se nam presežki delavcev kopičijo takorekoč po vsej Sloveniji — vzemimo le medicinske sestre ali prodajalce — kar spremlja specifičen pojav zaprtosti, ko se posamezna območja zapirajo in ovirajo te, sicer normalne pretoke delavcev,” je pojasnjevala Klopčičeva.
Sicer pa je, kar zadeva „sce-narij” Kraigherjeve komisije, dodala, da ocenjujejo ekonomisti današnje obdobje za prelomno, ko bo treba iz tradicionalnih načinov proizvodnje preiti v nekaj novega — govorijo o obdobju informacij — ko je dan osnovni poudarek znanju. ,,V vsaki proizvodnji morajo biti upoštevani trije inputi: delo, ki ga imamo dovolj, vendar še ne dovolj kvalitetno, kapital, ki ga je prav tako nekaj na razpolago in znanje. In prav znanje bi moral biti tisti dejavnik, ki bi nas pomagal izvleči iz te težke, ne le materialne, ampak tudi družbenopolitične situacije,” smo dobili od Klopčičeve že več ali manj znan ,,recept”.
Spričo toliko razglašanih
Toplo vam priporočamo, da si preberete vsaj peto poglavje separata Kraigherjeve komisije Vprašanje zaposlenosti in smernice dejavnosti za njihovo reševanje, kjer je ponujenih kar 27 načinov, kako ublažiti brezposelnost. Ker na tem mestu vseh 27 ne moremo ,, izdati”, izdvajamo le nekatere, ki so še posebej zanimivi za naše območje.
— Z ukrepi v okviru ekonomske, zlasti pa fiskalne politike je treba odločno spodbujati razvoj vseh oblik drobnega gospodarstva, v družbenem in zasebnem sektorju, v proizvodnji in v storitvah, tako da bi se dopolnjevalo z „velikim gospodarstvom”, kakor tudi neposredno zadovoljevalo potrebe prebivalstva po storitvah.
— Izredne možnosti za zaposlovanje v drobnem gospodarstvu — njegova zaostalost je ne glede na problem zaposlovanja huda pomanjkljivost — bo moč izkoristiti le takrat, če bomo delovnim ljudem, ki se bodo v njej zaposlili — ne le na papirju, temveč resnično — med drugim zagotovili enake možnosti za zdravstveno in socialno zavarovanje ter enakopravno vključevanje v delegatski sistem.
— Treba je spodbujati razvoj industrije nasploh, zlasti delovno intenzivnih proizvodnih zmogljivosti, posebno tistih, ki so hkrati sodobne in tehnološko upravičene, prispevajo pa tudi k reševanju plačilnobilančnega položaja države. Takšne zmogljivosti so v predelovalnih panogah: živilska industrija, kovinsko-predelovalna industrija, strojegradnja, proizvodnja električnih strojev in naprav, proizvodnja prometnih sredstev in njihovih delov, predelava kemičnih izdelkov, industrija končnih lesnih, tekstilnih in usnjarskih izdelkov ter drugo.
— Ce bi manjše obrate razporedili na podeželju, bi to dalo izjemne gospodarske in socialne učinke, saj bi obdržali prebivalstvo na vasi, kjer je občutno lažje reševati stanovanjske probleme, pa tudi stroški vsakdanjega preseljevanja bi se občutno znižali.
— Upoštevajoč naložbe v delovna mesta, kijih je treba zagotoviti ljudem, ker zapuščajo vas in odhajajo v mesta, v reševanje njihovih stanovanjsko-komunalnih, izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih in drugih problemov, je družba nedvomno večkratno zainteresirana vlagati v kmetijstvo in izboljševati njegov položaj, kajti to je ena najpomembnejših gospodarskih panog.
— Treba je usmerjati varčevanji prebivalstva in nakazila zaposlenih v tujini v proizvodne tokove družbenega sektorja. Zaposleni delavci in drugo prebivalstvo bi del svojih dohodkov v obliki varčevanja prostovoljno vlagali v razširjeno reprodukcijo. Tega deta dohodkov ne bi obdavčili, lastniki pa bi za svoja sredstva dobili ustrezno nadomestilo.
— Problem visoke nezaposlenosti v nezadostno razvitih območjih je mogoče omiliti z migracijo delavcev v kraje, kjer jih potrebujemo, pri čemer je treba tem ljudem zagotoviti delovne in življenske razmere, ki so običajne za rezidentne delavce. Notranji migraciji moramo posvečati posebno pozornost, še zlasti v krajih, kjer je razmerje med gospodarskimi potenciali in demografskimi gibanji neugodno.
možnosti glede zaposlovanja v drobnem gospodarstvu v Pomurju, nas je zanimalo nekaj določnejših podatkov. Stefan Merklin jih je takole strnil: ,,Ugotavljamo, da je v naši regiji izdanih okrog 500 dovoljenj za dopolnilno oz. popoldansko delo, da je opravljenih čez sto tisoč ur pogodbenega dela in prav toliko nadur, skratka, vprašati se velja, ali vsega tega ne bi bilo mogoče zmanjšati in na mesta pripeljati nove delavce ter tako zmanjšati brezposelnost. Med omenjenimi 500 evidentiranimi dovoljenji gre največ prav za poklice, ki bi jih lahko opravljali kadri z določeno izobrazbo, ki je je tudi v drobnem gospodarstvu. Morda se bo kdo vprašal: zakaj imamo toliko dopolnilnega dela? Mislim, da je odgovor popolnoma jasen: enote drobnega gospodarstva v družbenem sektorju v proizvodnjo; čisto iz utemeljenega razloga, ker storitve, ki jih opravljajo, niso ustrezno vrednotene in zato te delovne organizacije svoj dohodek raje iščejo v proizvodnih storitvah. Tu se tudi cene lažje formirajo, kakor pa v sami storitveni obrti. Občani pa rabijo tovrstne usluge. In ker jih rabijo, je dana realna možnost, da tisti, ki želijo delati — trdim namreč, da tisti, ki opravlja popoldansko delo, želi delati — konjunkturo tudi izkoristijo. Saj, če bi imeli v združenem delu ustrezno organizirane določene servise — to je pri stanovanjski skupnosti ali kje drugje — za mizarstvo, zidarstvo, vodovodno-inštalaterska dela, centralne kurjave in podobno, bi bilo prej omenje
..Tako je na pragu v 20. stoletje Prekmurje že v znaku vsakoletnih romanj sezoncev po vseh predelih takratne Madžarske .. . Po cenitvah glasila madžarskega iredentizma „Domovina”, je bilo leta 1922 na Madžarskem skupno s Porabskimi Slovenci okrog 25.000 Prekmurcev. Cenena delovna sila Prekmurcev je našla stalne zaposlitve tudi po Avstriji, posebno v Gradcu. Tudi Trst, glavna avstrijska luka v stalnem vzponu in razvoju, je privabljal prekmurskega delavca. Tik pred prvo svetovno vojno se je izselilo mnogo Prekmurcev v Ameriko. V Združenih državah je bilo ob zlomu Madžarske okrog 30 tisoč Prekmurcev. Napak bi bim torej misliti, da se Prekmurci niso stalno naseljevali ter da je Prekmurje poznalo samo sezonske delavce . . . Industrija, ki je zaposlila v stari Jugoslaviji največ prekmurskih delavcev in delavk in ni imela v Prekmurju nobene surovinske baze, če nočemo reči, da je živela od glavne, takrat znane prekmurske ,,surovine”, cenene delovne sile, je bila tekstilna industrija . . .Prekmurski kapitalisti so se seveda v polni meri zavedali, da je njih razvoj omogočil predvsem nizek standard, pomanjkanje socialne zaščite, pomanjkanje politične in socialne zavesti. Zaradi tega je bila prekmurska industrija tak trdovraten sovražnik vsake koncesije delavcem, zato je rabila zaščito žandarjev, korupcijo oblastnikov itd. in se trdovratno branila celo minimalno predpisanih bremen, ki so jih industrije v ostali Sloveniji že davno prerasle. Dokumenti o sindikalnem in političnem delu v Prekmurju to v polni meri dokazujejo. (iz razmišljanja Rudija Čačinoviča Postanek in razvoj kapitalizma v Prekmurju, objavljenega v Svetu ob Muri, štev. II/2 in III/3 v letih 1957/58.)
nega manj. Seveda pa bi lahko na stanje, kakršno je, vplivala tudi sama davčna politika.”
Sola v tovarno — tovarna v Solo
V zadnjem, sklepnem delu okrogle mize smo se dotaknili še problematike samozaposlovanja, o čemer so besedovali na zadnjem posvetu društva sociologov in politologov Pomurja v Murski Soboti ter podčrtali, da je pri tem le treba računati na določene omejitve in izpostaviti tudi vidik poklicne usposobljenosti posameznika glede samozaposlovanja.
Zadnje vprašanje — kako torej povezati oba dejavnika: na eni ’ strani šolo in na drugi združeno delo v najširšem smislu — smo naslovili na magistra Milorada Vidoviča. ,,Največji problem je v tem, da imamo premalo investicij in sploh premalo zaposlovanja. Poti so vsekakor v tej smeri: šola mora priti v tovarno in obratno, konkretno, z ustreznejšim planiranjem in kakovostnimi programi. Po drugi strani pa morajo tovarne oz. organizacije združenega dela materialne proizvodnje storiti vše potrebno, da izvajajo pripravništvo, da bi tako še tiste kadre, ki se sploh zaposlijo, ustrezno in dokončno izobrazili in ne bi še ti postajali breme v okviru števila nezaposlenih.” Vse kaže, da se bodo morali k tem temam še večkrat vračati.
BRANKO ŽUNEC
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
V sistemu splošne ljudske obrambe ta družbene samozaščite ima civilna zaščita kot najširša oblika delovanja delovnih ljudi ta občanov pomembno vlogo tako v pri-Sravah kot pri zaščiti ta re-jvanju prebivalstva, materialnih ta drugih dobrin, v naravnih ali drugih nesrečah, izrednih razmerah in vojni. Pri dosedanjem razvoju civilne zaščite je bil dosežen velik napredek, ki se kaže v večji načrtnosti, organizacijsko-kadrovski krepitvi štabov ta enot, opremljenosti, množičnem usposabljanju delovnih ljudi ta občanov ter v aktivnostih samopomoči, vzajemne pomoči, v materialni krepitvi ta preventivnem delovanju.
Pri usmerjanju in načrtovanju obrambnih priprav so si prizadevali, da bi delovanje civilne zaščite uskladili in prilagodili potrebam, ki jih narekujejo nevarnosti naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in sodobne vojne. Pri tem so bila razčiščena mnoga idejna vprašanja organiziranja in delovanja. Tako se civilna zaščita v skladu s potrebami, organiziranostjo in množičnostjo vključuje v izvajanje družbeno-samozaščitnih, predvsem pa preventivnih nalog. Do priprav in razvoja civilne zaščite pa je v zadnjem obdobju tudi aktivnejši odnos odgovornih dejavnikov, kar se kaže pri izboljševanju materialnega položaja. Posebno pozornost namenjamo obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju prebivalstva, saj predstavljata samopomoč in vzajemna pomoč delovnih ljudi in občanov najmnožičnejši del ter nenadomestljivo obliko zaščite, reševanja prebivalstva, materialnih in drugih dobrin v nesrečah, izrednih razmerah in vojni. Posebno organiziran, tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite predstavljajo enote civilne zaščite, ki jih usmerjajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, hišni sveti in občine v vseh okoljih. Strokovno usposabljanje članov štabov in enot poteka po sprejetih programih, čeprav ne povsod enako, kar je tudi odvisno od finančnih sredstev in strokovno usposobljenega predavateljskega kadra. Stalno se tudi izboljšuje opremljenost štabov in enot civilne zaščite z zaščitnimi sredstvi in reševalno opremo. Seveda pa je različna tudi opremljenost štabov in enot civilne zaščite v posameznih okoljih. Zelo se je izboljšala pripravljenost družbenih organizacij in društev za zaščito ter reševanje, kar še posebej velja za gasilske organizacije, organizacije RK, radioamaterje, tabornike itd.
Pri izvajanju ukrepov civilne zaščite v zadnjem času namenjajo posebno skrb zakloniščem kakor tudi drugim zaščitnim objektom, ki so najučinkovitejši ukrep zaščite prebivalstva v razmerah sodobne vojne. Poleg zaklanjanja prebivalstva in materialnih dobrin pa med ukrepe civilne zaščite spadajo še zaščita in reševanje ob rušenjih, poplavah, požarih in eksplozijah, prva medicinska pomoč, zaščita in reševanje živali, rastlin in žival, radiacijska, kemijska in biološka zaščita, evakuacija, oskrba ogroženega prebivalstva, asanacija terena, zatemnitev, maskiranje in ukrepi za red* Pri nadaljnjem usmerjanju razvoja civilne zaščite pa bo potrebno nenehno skrbeti za izpopolnjevanje operativnih načrtov in načrtov za ukrepanje pb naravnih in drugih nesrečah.
F. M.
STRAN 6
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
kulturna obzorja
Jubilejna glasbena parada v Radencih
Z nocojšnjim (četrtkovim) večerom se v Radencih izteka tradicionalno srečanje plesnih orkestrov jugoslovanskih radiotelevizij. Glasbena parada Radenci 84 je v znamenju jubileja desetletnice uspešnega dela, tokrat prvič pa se bo poleg sedmih doknačih plesnih orkestrov predstavil tudi gostujoči — plesni orkester italijanskega radia RAL
V prvem večeru so se v Kongresni dvorani hotela Radin, kjer koncerti potekajo, predstavili najboljši: jazz orkester RTV Beograd, pod taktirko Vojislava Simiča, plesni orkester RTV Novi Sad pod vodstvom Rudolfa Tomšiča in big band RTV Ljubljana z dirigentom Jožetom Privškom. V sinočnjem večeru so muzicirali plesni orkestri RTV Skopje, Sarajevo, Priština in Zagreb, nocoj pa bo poleg nastopa gostujočega — plesnega orkestra italijanskega radia RAI v ospredju program jazza, ki ga bodo izvajali glasbeniki šestih od sedmih sodelujočih plesnih orkestrov. Obvezna tema letošnje prireditve je narodna: Kolika je Jahorina planina, poleg nagrade za njen najboljši aranžma pa bodo podelili tudi nagrado za najboljši aranžma glasbene teme iz NOB. Simbolična nagrada — figura Vučka, ki jo podeljuje olimpijski komite zimskih olimpijskih iger Sarajevo ’84, pa bo podeljena za najboljši izbor orkestralnega programa.
Glasbeno parado Radenci 84 povezujejo napovedovalke: iz Ljubljane Milanka Bavcon, iz RTV Sarajevo Sanja Damič in iz Skopja Katica Nizimova, poleg večernih koncertov jo označuje tekmovanje posnetkov jugoslovanskih radiotelevizijskih postaj, salon diskografskih hiš v klubski sobi Radina in Jam sessioni — nočne improvizacije Ratka Divjaka na bobnih, Silva Štingla za klavirjem in basista Mihajla Blama ter drugih glasbenikov. Plesni orkester RTV Novi Sad pa se bo prvi dan srečanja predstavil tudi v obratu polnilnice Radenske v Boračevi. Prireditev za potrebe jugoslovanskih radijskih programov snema Radio Ljubljana, dnevne informacije je moč dobiti v posebnem TiTtenu, v celoti pa bomo Glasbeno parado Radenci 84 komentirali v naslednji številki Vestnika.
Brigita Bavčar
---STOGOVC1----------------------------------------
Oživljanje kulture
V Stogovcih je spet začelo z delom kulturno-prosvetno društvo. Za majhno območje, ki ga zajema krajevna skupnost, imamo kar precq članov. Ob koncu decembra nas je obiskala folklorna skupina s tamburaši iz Cirkovec. Prijetno so popestrili večer in dali prebivalcem Stogovec precej kulturnega navdiha in spodbud. Prepričani smo, da smo vsaj malo ustregli sokrajanom, hkrati pa smo navezali prijateljske stike s kulturno razvitimi Cirkovci.
Že pred dvema letoma smo se poskusili na dramskem področju in uprizorili igro Sprava. Dramska sekcija spet dela. Pripravljamo igro v treh dejanjih Sestanek hišnega sveta. Dela smo se resno lotili, zato upamo, da bo premiera že v prvi polovici februarja.
Kulturno prosvetno društvo
. Stogovci
IZŠEL JE
KULTURNI POROČEVALEC
Tokratna šetvilka — peta v letu 1983 — poudarjeno sociološko osvetljuje vidike ljubiteljstva in njegove kakovosti. S tem je glasilo Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki mu strani in prostor odmeijajo (krojijo!) pičla denarna sredstva — zato tudi nekoliko skromnejši obseg te, ki jo imamo pred sabo — uvrščeno med zahtevnejše branje. Sicer pa je v središču pozornosti vprašanje kako oceniti dosežke v ljubiteljskem kulturnem gibanju (gre za »poskus« bilance!) v minulem letu, ki mu sledita rubriki Dogovori in Aktualne teme. V okviru slednje naj samo omenimo izobraževalne, ustvarjalne in animacijske naloge na filmskem področju, oris stanja na področju glasbenega ljubiteljstva s predlogom novih usmeritev (naslov: Nezadosten sistem glasbenega izobraževanja) in pregled ljubiteljske gledališke ustvarjalnosti v severovzhodni Sloveniji. V nadaljevanju se velja poglobiti v drugi del razprave o socioloških vidikih animacije in pomena ljubiteljske kulturne dejavnosti, naslovljen: »Vsak kulturni delavec, umetnik, je najprej in predvsem ljubitelj«, avtorja dr. Dimitrija Rupla, ki mu sledi ' odmev na prvi del prej omenjene razprave, naslov odmeva izpod peresa Jožeta Humra pa je »Da se razgrnemo raziskujočim očem«. Nič manj zanimivi niso naslednji prispevki: Nujnost socioloških preučevanj ljubiteljske kulture (Nekoliko razširjene teze z delovnega srečanja predsednikov in tajnikov občinskih ZKO v Radovljici,
28. oktobra 1983), »Slovenski narod bo pel, igral, recitiral, ne glede na ZKOS; kako bo pel, kje bo igral, kaj bo recitiral — za to pa potrebujemo Zvezo« (okrogla miza o množičnosti in kvaliteti v ljubiteljski kulturni ustvaijal-nosti), Za ohranitev kulturne dediščine v Istri (zgodovin-sko-etnološke raziskave), Vrednotenje izrabe prostega časa (kultura in prosti čas — tretji del) ter Ob prebiranju šolskih glasil (jezik naš vsakdanji).
V drugem delu Kulturnega poročevalca (štev. 59/83 — december) najdemo za vsakogar nekaj. V ta namen so »rezervirane« rubrike Predstavljamo, Vzgoja in izobraževanje (Umetnostna vzgoja v srednjem usmerjenem izobraževanju — Nekaj dobrih zgledov — učenci marsikje spremljevalci, ne pa ustvarjalci), Literatura in druga pomagala, Gostovanjska ponudba, Svetujemo, priporočamo (Iz ZKO Lendava — Arhiv naj bo uporaben), Prireditve in Pravila ravnanja. Zadnje strani zapolnjujejo spominski utrinki na preminulega Janka Liško in spomini Frana Žižka na učna leta na amaterskih odrih. Cital-niška gorečnost je danes anahronizem, zatrjuje v krajšem zapisu Marjan Belina, medtem ko nam Franjo Štebih predstavlja KUD Ivan Kavčič pred 90-letnico slovenskega pevskega društva v Ljutomeru. Za konec pa Rajko Stupar iz Lendave svari — v rubriki: Ne čisto zares — pamet v roke, kulturniki!
B.Ž.
KA J JE MINULO LETO PRINESLO PORABSKIM SLOVENCEM?
V tem zapisu se bomo dotaknili predvsem tistih dogodkov. ki so tako ali drugače vplivali na življenje in delo Slovencev v Porabju, na njihov narodnostni razvoj.
Tako je bil lani najprej v ospredju zanimanja med po-rabskimi Slovenci in tudi širšega okolja 2. slovenski bal. Pripravili so ga v največji dvorani, kar jih za tovrstne prireditve premorejo v Monoštru. to je restavraciji tovarne Kos. ni bilo mesta za vse. ki bi se radi udeležili te prireditve. Namen le-te pa nista le ples in zabava, ampak je to tudi priložnost, da se porabski Slovenci iz vseh krajev vsaj enkrat letno zberejo na skupnem srečanju in tako izpričajo, da so del na-, rodnostne skupnosti, ki ohranja slovenski jezik in svoje kulturno izročilo.
Le dva dni zatem, 7. februarja. smo v Porabju spel prisostvovali želo pomembnemu dogodku — proslavi v počastitev Prešernovega dne in slovenskega kulturnega praznika, ki sojo na pobudo katedre za slovenski, jezik in književnost v Szombathelyu pripravili v Števanovcih. Prireditev je potekala v slovenskem in madžarskem jeziku, z obujanjem spomina na življenje in delo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna pa se vedno bolj krepi tudi spoznanje, da je tudi Porabje del enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Nepozabno doživetje za številne obiskovalce je bil tudi Narodnostni dan Železne županije,. ki so ga junija organizirali v Števanovcih. Prireditev, na kateri sta nastopila tudi pevski zbor iz Brezovice in Prekmurski oktet iz Murske Sobote, je potekala v znamenju bratstva in prijateljstva med pripadniki narodnosti v Železni županiji, z večinskim narodom in s Slovenijo. V tem je tudi osnovni pomen tega narodnostnega srečanja.
Posebej velja poudariti, da so se tudi lani odvijali dokaj številni stiki porabskih Slovencev z matičnim narodom. Tako so tamkaj spet gostovali lutkarji iz soboške občine, gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki in lutkarji iz Maribora, folklorna skupina iz Sakalovec je nastopila na festivalu v Beltincih, mešani pevski zbor Avgust Pavel iz Gornjega Senika pa je gostoval na srečanju slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Skupina učencev z osnovne šble Gornji Senik se je udeležila pohoda ob žici okupirane Ljubljane, člani šolske folklorne sekcije so bili na folklorni koloniji v Pred
Za začetek »Zupanova Micka”
Kulturno umetniško društvo Rakičan, ki ga vodi Matjana Klemenčič, je precej obetavno. Ob ustanavljanju dramske sekcije se pripravljajo na uprizoritev igre »Županova Micka«. Za režijo bo poskrbela Ella Pivar, vaščanov, ki imajo smisel za amatersko igranje, pa ne manjka.
-js-
PRIZNANJA ZA LJUBITELJSKO DELOVANJE
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in republiška združenja bodo tudi letos podelila Gallusova, Trubarjeva, Linhartova, Ažbetova in priznanja za folklorno dejavnost.
To so priznanja, ki jih prejmejo ljubiteljske kulturne organizacije in posamezniki v vsem slovenskem kulturnem prostoru za uspehe dosežene na področju glasbene, knjižne, literarne, gledališke, lutkovne, likovne in folklorne dejavnosti, neglede na to ali delujejo v okviru ZKO ali ne.
ZKOS je v 59. (decembrski) številki Kulturnega poročevalca, ki jo je mogoče dobiti na vsaki občinski ZKO, objavila razpis za ta priznanja.
Predlagatelji so med drugimi občinske ZKO, krajevne skupnosti, šole, delovne in družbeno politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in organizacije in društva, ki se poleg druge dejavnosti ukvarjajo tudi s kulturo.
Predloge sprejema ZKOS do konca februarja.
dvoru pri Kianiu. nekateri učenci pa so bili več dni v gosteh pri pomurskih tabornikih. Tudi na področju športnih stikov, ki so precej razvejani, je bil storjen korak dalje, saj so se lani srečanja zamejskih športnikov, ki je bilo v Kočevju, prvič udeležili tudi porabski Slovenci.
Stiki s Slovenijo pa so se nadaljevali tudi na drugih področjih. Tako je prišlo do prvega srečanja osnovnih šol Gornji Senik in Prosenjakovci. v Koszegu sta imeli skupni sestanek narodnostni komisiji Železne županije in Pomurja, v Moravcih pa je bilo srečanje
Zanimanje za slovenske ljudske plese je med učenci kar precejšnje. Naš posnetek je nastal na prireditvi ob srečanju z učenci, učitelji in starši iz Preddvora pri Kranju, ki sojih obiskali lansko jesen.(Foto: J.
narodnosti sosednjih dežel, na katerem je aktivno sodelovala tudi delegacija iz Železne županije. Redno so se srečevali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij z obeh strani meje in načrtovali skupne akcije. Posebej velja omeniti, da je Porabje obiskal tudi predsednik republiške konference Socialistične zveze Franc Šetinc.
Na pobudo Zveze kulturnih organizacij Slovenije pa so v Monoštru naposled ustanovili koordinacijski odbor, ki naj bi usmerjal in spodbujal delo amaterskih kulturnih
skupin v Porabju ter usklajeval stike s Slovenijo.
Za porabske Slovence pa je bil nenazadnje velikega po‘-mena tudi 9. kongres Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem — novembra v Budimpešti — na katerem so sprejeli tudi sklpp, da je treba na narodnostno mešanih območjih uvajati dvojezično vzgojo v otroških vrtcih in dvojezični pouk v osnovnih šolah. Tako lahko pričakujemo, da bo slovenski jezik, predvsem med mladimi Porabci. znova dobil svojo veljavo in da se bo s tem okrepila tudi narodnostna zavest.
Minulo leto je kajpak prineslo Porabju tudi nekatere nove pridobitve. Tako so na Gornjem Seniku odprli večjo trgovino z mešanim blagom, na Virici so obnovili kulturni dom in končno tudi tamkaj postavili dvojezični krajevni napis, v Slovenski vesi so postavili nove slačilnice pri nogometnem igrišču, skoraj v vseh krajih so izboljšali preskrbo in skrbeli za boljše ceste.
Korak za Korakom torej Porabje napreduje — domala na vseh področjih. le za razvijanje in negovanje materinega jezika bi lahko rekli, da ni bistvenega napredka, saj večina mladih Porabcev dokaj slabo govori slovensko. In kot smo že zapisali, pričakujejo. da se bo stanje spremenilo z uvajanjem dvojezičnosti v vrtce in osnovne šole. Najbrž pa šola vsega ne bo mogla sama storiti, pač pa tudi starši in ...
JOŽE GRAJ
Ubrani zvok soboških lovskih rogistov Če se po jutru dan pozna, potem je skupina lovskih rogistov iz Murske Sobote, ki so jo kot prvo v Sloveniji ustanovili leta 1972, lahko upravičeno ponosna na prehojeno pot. Zasloveli so namreč daleč naokrog, doma in na tujem pa so doslej nastopili že več kot stokrat. Rogisti Zveze lovskih družin Prek-murja so se v tem času predstavni na vseh pomembnejših lovskih prireditvah v naši republiki in tudi v sosednji Hrvatski, posebej pa so se izkazali tudi na srečanjih rogistov v Italiji in na Madžarskem. Ubrani zvok soboških lovskih rogistov — skupina šteje sedaj 15 članov — je velikokrat popestril razne kulturne in druge prireditve. Uspešni nastopi so jih spodbudili, da so svojo bogato dejavnost razširili tudi na posamezne lovske družine, saj so organizirali številne tečaje in s tem nenehno skrbeli za mladi naraščaj rogistov.
Vsekakor pripada posebna zasluga za dosežene rezulta-te-rogisti so prejeli m?d drugim tudi odlikovanje 3. stopnje Lovske zveze Slovenije — dolgoletnemu neumornemu vodji Jožetu Grlecu iz Murske Sobote, znanemu glasbenemu pedagogu, ki je pred kratkim praznoval 70-letnico. Za izredno vneto in požrtvovalno delo je ob tej priložnosti prejel tudi zlato Gallusovo odličje, kije nedvomno visoko priznanje za dolgoletnega kapelnika soboške godbe na pihala. Jože Grlec je bil takoj po osvoboditvi prvi kapelnik vojaške godbe na pihala v Murski Soboti, zatem je ustanovil pionirsko in obrtniško godbo na pihala, pa okrajno in občinsko godbo, nazadnje pa še pihalni orkester KUD Stefan Kovač. Izučil je številne generacije mladih godbepikov, po upokojitvi pa ni prenehal z delom, ampak je že 16 let gospodar Zveze lovskih družin Prekmurja, kjer ga poznajo tudi kot vnetega lovca.
»Naše standardno moštvo, v katerem so Ivan Horvat, Štefan Fartelj, Naci Benkovič, Anton Vidonja in jaz, je v vsakem trenutku pripravljeno na razne nastope na prireditvah in slovesnostih. Skupina lovskih rogistov seje udeležila tudi vsakokratnih revij po Sloveniji, npr. v Ribnici, Vipavi, Trbovljah, Bistri in Globokem, lansko leto smo bili na Madžarskem, letos pa so nas povabili v Avstrijo. Predstavili smo se z velikimi lovskimi rogovi, znanimi pod nazivom parforce, s katerimi lahko nastopamo samostojno ali pa skupaj z malimi rogovi. Prav zdaj se pripravljamo na nadaljevalni tečaj za mlade rogiste, ki bi se naj začel v drugi polovici letošnjega januarja,« pravi neumorni vodja lovskih rogistov. iz Murske Sobote Jože Grlec, ki je ob jubileju prejel tudi odlikovanje 2. stopnje Lovske zveze Slovenije.
Milan Jerše
vsak četrtek
VESTNIK
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
STRAN 7
naši kraji in ljudje
VAŠKI DOM ZA STARE IN MLADE
—• kančevci ----------------
USPESNO PREMAGUJEJO
i Nekoč, ko so v vasi zgradili stanovanjsko hišo, je bil to pomemben dogodek, ki so ga zaznamovali s tem. da so na pročelje hiše zapisali, kdaj je bila zgrajena. V Trimlinih pri Lendavi tega seveda že dolgo več ne delajo, vendar pa bo preteklo leto za njih pomembno, saj so s skupnimi močmi zgradili vaški dom. Zakaj je dozorela odločitev za gradnjo? Jože Pintarič, gonilna sila pri gradnji in aktivnostih v vasi, pravi,*da je bil stari dom pretesen, v njem sta bila le prostor za gasilsko opremo m sobica, kar pa za aktivnosti v vasi seveda ni dovolj. Odločitev je bila torej na mestu, toje bilo očitno tudi med gradnjo, saj so pomagali vsi vaščani od najmlajših do najstarejših. Poleg prostovoljnega dela so prispevali za gradnjo doma tudi denar. V domu pa bodo našli zavetišče stari in mladi. Mladi bodo v domu lahko organizirali kulturno življenje, ki ga sedaj v vasi močno pogrešajo, zaživelo pa bo tudi delo družbenopolitičnih organizacij in seveda gasilcev. Da je aktivnost gasilcev potrebna, je na dlani. Trimlini so namreč v neposredni bližini petrokemičnega kompleksa INA-Nafte, kjer je nenehna nevarnost požarov. Gasilsko društvo bo imelo tudi v tej vasi pomembno vlogo, v novem domu pa jo bo lažje uresničiti.
Trimlini spadajo vkrajevno skupnost Lendava in v okviru le-te so dosegli že veliko delovnih uspehov. Najprej so asfaltirali vaške ceste, da bi se izognili blatu in prahu, potem pa je prišel na vrsto vodovod, tako daje danes velika večina
Trimlini sodijo med manjše kraje v lendavski občini, toda po pridnosti krajanov gotovo med prve. Lani so začeli graditi vaški dom, letos pa ga mislijo odpreti. V vasi čedalje več gradijo in aktivnost postaja vse živahnejša.
gospodinjstev preskrbljena s pitno vodo.
Zaradi bližine Lendave in asfaltne ceste, kijih povezuje z njo. so se Trimlini v zadnjih letih začeli hitreje razvijati.
Čedalje več je novih stano vanjskih hiš. gradbene parcele pa kupujejo tudi občani iz Lendave. Vas ima tako tudi več prebivalcev, to pa seveda zahteva tudi nove akcije, da bi si olajšali življenje. Lotili so se
tudi ureditve telefonskega omrežja. Zbrali so tehnično dokumentacijo, vendar so morali zaradi previsokih cen odnehati, saj bi priključek stal posameznika 100 tisoč dinarjev. Vendar o telefonu niso nehali razmišljati, čakajo le na boljše čase in več naročnikov.
V Trimlinih se hudujejo tudi na cestno skupnost. Del ceste od Leka do vasi, menda dolg le nekaj sto metrov, ni asfaltiran. Vaščani menijo, da bi svoj delež k ureditvi te ceste moral prispevati tudi odpad, ki ima ob njej prostore, in kmetijsko gospodarstvo. ki ima tu velike komplekse obdelovalne zemlje. Upajo, da bodo problem rešili že v tem letu.V vasi So pred kratkim podprli akcijo za zidavo prizidka k osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi. Vsak bo dal svoj prispevek, saj se tudi njihovi otroci šolajo v tej šoli.
Jani D.
VISOKA PRIZNANJA DELAVCEM
Ob koncu prejšnjega leta so v SGP Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje v Murski Soboti pripravili slovesno sejo delavskega sveta v počastitev dneva samo-upravljalcev. Hkrati so proslavili tudi 37-letnico soboškega tozda in 32-letnico samoupravljanja. K pomembnemu jubileju jim je čestital tudi predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin Horvat, ki je v imenu predsedstva SFRJ izročil visoka državna odlikovanja 6 zaposlenim delavcem TOZD Gradbeništvo Pomurje. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejela Anica Lunežnik, red dela s
srebrnim vencem pa Rudi Merica, Ernest Granfol, Ignac Žabot, Jože Sadi in Jože Horvat.
V navzočnosti predstavnikov organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij, jubilantov in upokojencev je uvodoma spregovoril predsednik delavskega sveta Vlado Banko, ki je zlasti omenil delo samoupravnih organov in uresničevanje samoupravnega sistema v tozdu. Direktor Stanko Polanič pa se je zadržal ob doseženih rezultatih gospodarjenja v letu 1983 in planskih ciljih v letu 1984. Ob tej priložnosti je kolektiv
soboškega tozda Gradbeništvo Pomurje prejel za požrtvovalno in vztrajno delo v dobro mladega rodu posebno priznanje Zveze prijateljev mladine občine Murska Sobota. Za desetletno uspešno po-slovno-tehnično sodelovanje so izročili priznanje tudi gradbenemu institutu zagrebške fakultete in strokovnemu sodelavcu mag. Enesu Seferoviču. V kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne šole s Tišine, kateri je TOZD Gradbeništvo Pomurje že dolgoleten pokrovitelj.
Milan Jerše
TEŽAVE
Gasilsko društvo Kančevci je bilo ustanovljeno že pred 42 leti, toda kljub temu so se člani še do nedavnega ubadali s številnimi težavami.
Za lansko leto pa ugotavljajo, da se je stanje občutno izboljšalo. V minulem letu se je društvo pomladilo, kar je pripomoglo k boljšim uvrstitvam na sektorskih vajah, saj so na vseh tekmovanjih zasedali prvo ali drugo mesto. Pomagali so tudi pri gašenju številnih požarov v okoliških vaseh. Uredili so okolico gasilskega doma, prepleskali dvorano in sami naredili nove mize ter tako privarčevali precej denarja.
Ves denar so zbrali z raznimi prireditvami, za ureditev gasilskega doma pa ga je nekaj prispevala tudi KS. Manjši del sredstev so dobili s samoprispevki krajanov na koncu leta pri kontroli dimnikov.
Kljub prizadevnemu delu pa še niso uspeli odpraviti vseh pomanjkljivosti. Zelo pogrešajo sireno in prevozno sredstvo za motorno brizgalno, kar želijo kupiti v letošnjem letu. Člani GD so prepričani, da jim bo to uspelo in da bodo imeli vse nared za hitro ukrepanje ob morebitnih požarih.	Darinka Kutnin
--- KOBILJE --------------------------------------
Starejši so praznovali
Ob koncu minulega leta so v vaškem domu v Kobilju pripravili srečanje s starejšimi občani. Zbrane je pozdravil podpredsednik KS Štefan Gjerek. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občinske organizacije Rdečega križa iz Lendave. Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole »Edvard Kardelj«.	K. Sčavničar
-— kančevciratkovci-------------------------------
DELO - POT DO USPEHOV
V OO ZSMS so pred kratkim sprejeli program dela in se dogovorili o pripravah na predavanja in proslave ob praznikih, za poletne mesece pa načrtujejo tudi več delovnih akcij.
Ugotavljajo, da so uresničili že precejšen del programa. Imeli so vrsto srečanj in predavanj, zadnje čase pa pripravljajo veseli večer, ki ga bodo izvedli v februarju.
S prostorom za svoja srečanja nimajo težav, saj imajo v vasi gasilski dom. Prizadevanja mladih pa težijo h krepitvi kulturne rasti na tem območju Goričkega.	Darinka Kumin
Plakete delovne organizacije
Ob koncu lanskega leta so v delovni organizaciji Gorenje-Varstroj v Lendavi na posebni slovestnosti marljivim delavcem podelili tudi plakete: 1 zlato. 6 srebrnih in 11 bronastih. Ob tei priložnosti so v TOZD Tovarna varilne opreme podelili tudi zelene plakete delovne organizacije za uspešno inovacijsko dejavnost. Podelili so sedem plaket.
-J. Žerdin
Sekcija žensk KS Park
Z ZAGNANOSTJO DO USPEHOV
Da je krajevna skupnost Park v Murski Soboti med najaktivnejšimi mestnimi krajevnimi skupnostmi smo se lahko prepričali že ob mnogih priložnostih. Med glavne gonilne sile zares raznolike dejavnosti na številnih področjih koristnega preživljanja prostega časa pa sodi nedvomno sekcija za' družbeno aktivnost žensk. Le-ta je pripravila že vrsto zanimivih tečajev, predavanj, izletov, krvodajalskih in podobnih akcij, ki so naletele na velik odziv med prebivalstvom. Tudi v tem zimskem času žene v KS Park ne mirujejo. Prav zdaj poteka nadvse dobro obiskan krožek za izdelavo raznih ročnih del, k čemur so pritegnile tudi mlade, zlasti še učenke osnovne šole Daneta Šumenjaka v Murski Soboti. Dobivajo se vsak teden ob četrtkih zvečer, ko je zares živahno v eni izmed učilnic prve soboške osemletke.
ZA VSAKOGAR NEKAJ
„Sem prihajamo, da se srečamo, si kaj povemo in izmenjamo izkušnje. S takšnimi srečanji smo začeli že leta 1980, ko je bila predsednica naše sekcije Marta Kikec, žal že pokojna, ki se je odlikovala s svojo delavnostjo. Ko smo se prvič sestale, je bilo zares veliko število žena, in sicer kar 136. Nato smo si zastavili program dela za vso leto, pri čemer smo uspeli pritegniti razne starostne skupine žensk. Za mlade ženske smo predvsem planirali organiziranje telovadbe v telovadnici prve osemletke, vodja pa je bil tovariš Bavčar, učitelj telesne kulture, kar pomeni, da zadevo nismo prepustili slučaju”, pravi tovarišica Marjeta Ori, od vsega začetka zelo aktivna v omenjeni sekciji žena. »Poleg tega smo pripravile tudi razne prireditve, recimo ob dnevu žena, kjer sodelujejo tudi osnovnošolci. Ob takšnih priložnostih povabimo tudi borke iz naše krajevne skupnosti, jih pogostimo, naše žene pa so tako navdušene nad temi proslavami, da skoraj tekmujejo med seboj, katera bo prinesla boljše pecivo. Veliko truda je treba vložiti tudi v proslavo dneva mladosti, ki je postala tradicionalna. Tu nastopajo šolarji, organiziramo
srečolov, da lahko pokrivamo stroške, če pa nekaj denarja ostane, najdemo način, kako ga čimbolj koristno naložimo. Recimo, letos smo nakazali za izgradnjo bolnišnice oziroma kirurgije 20 tisoč dinarjev. To sicer ni veliko, toda dobra volja je bila pokazana.”
Prav tako prijetno se v tej družbi žensk iz KS Park počuti tovarišica Gizela Sraka, ki je pripravila tudi nekaj predavanj v okviru krožka za ročna deia.-„Ta krožek za ročna dela imamo že
dalj časa, saj pripravljamo tudi razstave. Tako smo imeli eno razstavo v Galeriji kulturnega centra v Murski Soboti, drugo pa v prostorih prve osnovne šole, in sicer ob dnevu žena. Letos smo uvedli tudi novost; poleg starejših prihajajo na krožek tudi učenke naše osnovne šole Daneta Šumenjaka. Mi jim pokažemo osnove pletenja, kvačkanja itd., ker hočemo, da bi se otroci naučili sami kvačkati, posebej sedaj, ko vse, kar sam narediš, ti prav pride. Sicer pa — čim več znaš, pač več veljaš! V tem okviru imamo tudi več predavanj, npr. o varčevanju v gospodinjstvu, kar je v današnjem času sila aktualno Zanimanje je zelo veliko, ob tej priložnosti pa smo šli tudi na srednješolski center, kjer smo si ogledali razstavo zdravilnih zelišč.”
»TUDI PRI ROČNEM DELU SE NAUČIŠ
MARSIČESA!«
Ena najstarejših članic sekcije žena v KS Park je tovarišica
PRI ROČNEM DELU — Tako je ob četrtkih zvečer v eni izmed učilnic osnovne šole Daneta Šumenjaka, kjer starejše ženske KS Park skupno z učenkami izdelujejo razna ročna dela. Foto: M. Jerše.
Pavla Popit. »Prav veseli me in zelo rada prihajam na ta krožek za izdelovanje raznih ročnih del. Vidim dosti novih ročnih del, nekaj pa jih znam izdelovati že sama. Zelo sem zadovoljna, da lahko pri svojih 75. letih prisostvujem v okviru tega krožka. Ročna dela izdelujem že od mladih nog, vendar se dandanes naučiš marsikaj novega. Zlasti me veseli izdelovanje lepih puloverjev, še posebej v raznih barvah.”
Klavdija Gomboši pa je učenka 5. razreda osnovne šole Daneta Šumenjaka. »H krožku za ročna dela sem hodila že od prvega razreda do četrtega razreda, zdaj pa sem zvedela, da se lahko tudi v tem krožku kaj naučimo. Zato sem si mislila, da bi bilo lepo, če se česa naučim. Tako sem se naučila pletenja, delam si šal. To delo me zelo veseli, saj ročna dela izdelujem tudi doma in šivam prtičke, s čimer pomagam mamici, ki pa dela v glavnem gobeline. Tudi prihodnjič bom prišla na krožek, ker so tu tudi moje sošolke in si lahko izmenjamo vzorce.”
V sekciji žensk KS Park nameravajo tudi v bodoče ohraniti dejavnost, ki so jo imeli doslej. Nameravajo pa si zastaviti veliko nalogo, kajti hočejo, da naj mesto in njihova krajevna skupnost dobijo še lepši videz. Zato bodo povabili vse hišne sve- I te, da se dogovorijo o nujnosti I skrbeti za okolico blokov in I stanovanjskih hiš. Da pa to ne bi ostalo le v krajevni skupnosti Park, bodo napovedali tekmovanje ostalim krajevnim skupnostim mesta Murska Sobota. Vsekakor hvale Vredna pobuda, ki jo kaže posnemati!
/O ljubljanska banka
POMURSKA BANKA
MURSKA SOBOTA
Trg zmage 7
ponovno razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila
Cimos Citroen
CX 2400 PALLAS
letnik 1979
izklicna cena 300.000,00 din.
Prometni davek plača kupec avtomobila.
Licitacija bo na dvorišču banke v Murski Soboti, v ponedeljek 16. 1. 1984 ob 9, uri.
Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % od izklicne cene. Varščina se takoj po končani licitaciji vrne oziroma poračuna s kupnino.
Avtomobil je na ogled na dan licitacije od 7,30. ure dalje.
CENTER ZA SOCIALNO DELO
MURSKA SOBOTA, Titova 20
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osebnega avtomobila znamke OPEL, tip Kadett, letnik 1978, izklicna cena 247.000,00 din
ter traktorja znamke STEYR tip 190, leto izdelave 1963, izklicna cena 190.000,00 din.
Prometni davek plača kupec.
Licitacija bo v četrtek, dne 19/1 — 1984 ob 12. uri na dvorišču hišne številke 50 v Pečarovcih.
Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % izklicne cene.
Milan Jerše
„Rašica" tovarna pletenin n. sol. o. Ljubljana TOZD otroške pletenine „Bettinka" n. sol. o. Beltinci
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih"prostih del in nalog:
opravljanje konfekcijskih faz
— pet (5) delavk
Ob splošnih ter z zakonom določenih pogojih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo poklicno šolo za šivilje — da imajo enoleto delovnih izkušenj
Poskusno delo bo trajalo 45 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa, naj kandidati vložijo v splošno kadrovski službi TOZD »Beltinka" Beltinci, Štefana Kovača 3, v 8 dneh po objavi.
O izbiri kandidatov za objavljena dela in naloge bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
STRAN 8
VESTNIK, 12. JANUARJA 1884
kmetijska panorama
Naloge ZK na področju
Člani občinskega komiteja zveze komunistov v Murski Soboti so na seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, najprej obravnavali in sprejeli poročilo o delovanju medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje. V razpravi so zlasti ugodno ocenili njegovo povezovalno in usklajevalno vlogo v regiji, pri čemer so omenili kvalitetne premike na področju akcijskega povezovanja in krepitve OO ZK kakor tudi idejnopolitičnega usposabljanja članstva. Pri tem so izrekli posebno priznanje sekretariatu MS ZKS
agroživilstva
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO
ZAVAROVANJE KMETOV
in njenemu dosedanjemu sekretarju Gezi Bačiču, ki je veliko prispeval k razreševanju najbolj žgoče problematike v Pomurju. Hkrati pa so enotno potrdili kandidaturo Franca Kolariča, družbenega pravobranilca samoupravljanja, za novega sekretarja MS ZKS za Pomurje.
Sicer pa so največji del seje namenili razpravi o delovnem gradivu za oblikovanje ,,Ocene uresničevanja stališč in sklepov OK ZKS o razvoju agroživilstva v soboški občini”. Pri tem so izhajali iz ugotovitev in stališč, sprejetih oktobra 1980 na občinski
konferenci ZK, in iz lanskoletnih priporočil in sklepov zborov občinske skupščine. Kot so poudarili razpravljalci, so že na partijskih kongresih dali poseben poudarek razvojnim usmeritvam kmetijstva, še posebej pridelavi hrane, ki je strateškega pomena, zato je nujna večja konkretnost, da bi po-družbljanje kmetijske proizvodnje postalo vsakodnevna praksa. Doseženi rezultati na področju družbene in zasebne kmetijske
3 predzadnji številki Vestnika smo zapisali, da začne s 1. januarjem letos veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki vključuje tudi zavarovanje kmetov. Ker js$ilo med kmeti v, zvezi z novim zakonom veliko vprašanj, smo takrat tudi objubili.da bodo na nekatera vprašanja odgovarjali. Za odgovore smo zaprosili Stefana Sreša, vodjo Območne skupnosti pokojninskega in 'invalidskega zavarovanja v Murski Soboti.
SREČA V HLEVU
Franc Vrbnjak iz Drakovec v ljutomerski občim ima srednje veliko kmetijo in večji goveji hlev. V hlevu ima pravzaprav srečo, saj so njegove krave že večkrat »rodile« po dva telička, toda, da bo sreča še obilnejša, tega se ni nadejal. In zgodilo seje: pred kratkim mu je liska dala kar tri enako močne teličke. Porod je potekal dokaj normalno, čeprav gospodarja ni bilo doma. Pomagala sta sin Franc in sosed. Teličke so dali v poseben »boks« v hlevu, lepo napredujejo in so v središču pozornosti ne le Vrbnjakovih in sosedov, ampak tudi številnih radovednežev. Kot vidite, se tudi Vestnikov novinar ni mogel »premagati« injih je šel slikat.
Ker krava-porodnica nima mleka na pretek, so ji priskočile na pomoč ostale mlekarice. Gospodar F rane in sin Franc vsak dan večkrat nakrmita teličke tudi tako, da mleko sesajo iz vedra, ki ima umeten sesek. To rada opazuje tudi vnukinja. Foto: Š. Sobočan
Sprejem za traktoriste — republiške in državne prvake
VPRAŠANJE (B. J. G.)
Stari ste 61 let, v delovni knjižici I imate vpisanih 12 let, 7 mesecev in 8 dni pokojninske dobe. Se vam od 20.3.1972 prizna še zavarovanje v sistemu starostnega zavarovanja kmetov in kakšne so vaše pravice? ODGOVOR:
Kerstedo31.12.1983 dopolnili 60 let slarosti. imate pravico izbi-
I re. da ostanete še naprej zavarovani po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ali pa se zavarujete po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Če ostanete še naprej zavarovani po dosedanjih predpisih o starostnem zavarovanju kmetov, pridobite pravico do pokojnine, ko boste stari 65 let (starostna pokojnina kmetov letos znaša 4.190.—). Po pridobitvi pravice do pokojnine prispevkov za starostno zavarovanje več ne bo treba plačevati (prispevek za starostno zavarovanje kmetov je za leto 198.4 predpisan v pavšalnem znesku 7.830.— din in 27.26%. od katasterskega dohodka). Če se zavarujete po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vam bo delovna doba, ki jo imate vpisano v delovno knjižico, priznana v pokojninsko dobo, če ste bili zavarovanec in zavezanec za prispevke starostnega zavarovanja kmetov in ste v celoti poravnali svoje obveznosti • pa se vam lahko šteje v pokojninsko dobo tudi čas starostnega zavarovanja kmetov od 20.3. 1972 do 31. 12. 1983. V tem primeru imate že izpolnjene pogoje za starostno pokojnino, vendar se v zavarovanje morate prijaviti in to svojo odločitev sporočiti organizaciji združenih kmetov — če ste združeni kmet oziroma pristojni službi zdravstvene skupnosti — če niste združeni kmet, najkasneje do 31. L 1984.
VPRAŠANJE (Marija Roškar)
Kakšne so možnosti predčasne družinske pokojnine?
ODGOVOR:
— Uspehe, ki jih dosegajo pomurski traktoristi Kmetijskega gospodarstva Rakičan na najrazličnejših tekmovanjih, pozorno spremljajo tudi delavci drugih združenih organizacij ABC POMURKA.
Za uspešne traktoriste, ki so v preteklih letih osvojili več prvih mest na republiških in zveznih tek-' movanjih, so ob koncu preteklega leta pripravili slavnostni sprejem na sedežu sestavljene organizacije ABC POMURKA. Sprejema so se udeležili traktoristi KG Rakičan, katerih ekipa je od leta 1971 pa doslej vsako leto osvojila naslov republiških prvakov v oranju in drugih spretnostih upravljanja traktorjev. V omenjenem času je 4 naslove republiškega prvaka osvojil Jože Markoja, 3 krat je prvo mesto osvojil Štefan Bukvič, dvakrat Franc Kuhar, med prvake pa se je vpisal tudi Bela Berglez.
V državnem merilu pa so traktoristi ABC POMURKE iz KG Rakičana osvojili kar 17 naslovov. Osvojili pa so tudi pet drugih prvih • mest. Med zmagovalce v zveznem merilu so se vpisali Štefan Bukvič, Bela Berglez, Anton Gider, Franc Kuhar, Jože Markoja, Jože Režonja, Franc Rajnar, Franc Taljan, in Stanko Tibaut. Na sprejemu, kjer je spomine na uspešno ,,prehojeno” pot pomurskih trak-
toristov obudil podpredsednik KPO ABC Pomurka za proizvodnjo Stefan Hajdinjak, so posebej povdarili, da je iz Kmetijskega gospodarstva Rakičan prvi naslov republiškega prvaka v oranju že leta i960 osvojil Janez Kuzmič na tekmovanju v Murski Soboti. Na istem tekmovanju je prvo mesto osvojila tudi ekipa traktoristov KG
izkušnje, pridobljene na tekmovanjih, s pridom uporabljajo pri opravilih na poljih, sicer pa so uspehi na tekmovanjih porok, da delajo dobro oziroma najbolje v državi in tako pomembno prispevajo k večji proizvodnji hrane.
Boris Hegeduš
ODGOVOR:
Ker ste starejši od 60 let. lahko ostanete še naprej zavarovani v dosedanjem sistemu starostnega zavarovanja kmetov, če bodo prispevki plačani še naprej, boste pridobili pravico do pokojnine kmeta po smrii vašega brata. Po novem zakonu niste obvezno zavarovan. lahko pa se tudi zavarujete po novem zakonu in s 65 leti slarosti pridobite pravico do starostne pokojnine, če dokažete najmanj 15 let zavarovalne dobe (v to dobo pa se vam obdobje starostnega zavarovanja kmetov po bratu ne bo vštelo). Če se s L L 1984 zavarujete kot kmet, si lahko manjkajoča leta tudi dokupite. Vsako tako dokupljeno leto zavarovanja pa v tem letu stane približno42.000.— din. Dokup let lahko opravite pri strokovni službi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Območna delovna enota M. Sobota Titova 24/111. Pokojnino boste prejemali od dneva, ko dokažete 15 let zavarovalne dobe, za katero so bili vplačani prispevki.
VPRAŠANJE (Franc Šemen)
V času, ko ste bili na kmetiji zavarovani kot kmet in za to plačevali tudi prispevke za starostno zavarovanje kmetov, ste hodili tudi na sezonsko delo v Avstrijo. Zanima vas, ali vam bodo v jugoslovansko dobo šteli tudi čas, ko ste bili na sezonskem delu v Avstriji ali ne in kakšne so možnosti za dokup let?
ODGOVOR:
Dvojne zavarovalne dobe ni mogoče imeti, zaradi tega vam bodo v Jugoslaviji verjetno priznali iz starostnega zavarovanja kmetov le obdobja, ko ste delali doma na kmetiji. Zaposlitve v Avstriji pa vam bo priznalo avstrijsko zavarovanje, če ste bili lam zavarovani. Če boste ob dopolnitvi 60 let starosti imeli npr. v Jugoslaviji 7 let pokojninske dobe, v Avstriji pa 13. pridobite pravico do starostne pokojnine po Jugoslovanskih predpisih in vam v Jugoslaviji odmerijo za 7 let sorazmerni del pokojnine, ko pridobile pravico še v Avstriji vam Uidi avstrijsko zavarovanje odmeri njihov sorazmerni del pokojnine za njihovih 13 let. Z dokupom let si ne pridobite zavarovalnega razreda temveč samo pravico. Po sedaj veljavnih predpisih si zavarovalni razred izbe-
vendar s 15 leti zavarovalne dobe morale izpolniti tudi pogoj starosti t. j. 65 let. če želite pridobiti pravico do pokojnine.
VPRAŠANJE:
Žena je st ara 59 let, ali mora biti obvezno zavarovana po novem zakonu?
ODGOVOR:
Vaša žena se lahko odloči, da ni kmetica, temveč gospodinja in se ji ni potrebno zavarovati po novem zakonu tudi če še ni dopolnila 60. leta starosti. Lahko pa se tudi zavaruje, tudi njej bo priznano obdobje starostnega zavarovanja kmetov v zavarovalno dobo, pod enakimi pogoji kot vam. Ženska namreč pridobi pravico do pokojnine že s 60 leti, če dokaže najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tudi žena ši lahko zavarovalno, dobo dokupi. Pogoji za dokup so enaki tako za moškega kakor za žensko. Kakšna bo pokojnina vaše žene, če se zavaruje v 8. razredu. še ne vemo, saj je za izračun pokojine potrebno 10-letno poprečje. 8. razred bo potemtakem lahko le eno, dve ali triletno obdobje kakšna bo osnova za manjkajoča leta do 10, pa še ni znano.
LENDAVA
Investicije v kmetijstvo večje
Resolucija o družbenoekonomskem razvoju lendavske občine za letošnje leto predvideva nekaj več investicij v kmetijstvo kot v prejšnjih letih. Tozd Poljedelstvo in. govedoreja bo investiral v primarno pridelavo hrane, in sicer v izgradnjo govejih hlevov za 900 stojišč, obnovili pa bodo 700 stojišč. Melioriraii bi naj 340 hektarjev zemljišč in ufedili namakalne naprave. Kmetijska zadruga Lendava namerava povečati prostore za 700 govejih pitancev, 200 krav molznic in 1000 prašičjih pitancev ter 150 plemenskih svinj, kar je trikrat več.kot v preteklem letu. Upajo, da bo za vse investicije dovolj sredstev in da jih bodo pravočasno končali, da se ne bi ukvatjaii še s problemi zaradi podražitev. V lendavski občini predvidevajo, da bodo tudi tržno usmerjeni kmetovalci vlagali v posodobitev opreme in v zemljo, predvsem pa bi bilopotrebno, da bi kmetijska pospeševalna služba bolj pomagala vsem kmetovalcem z nasveti in da bi bil pridelek v letošnjem letu ob ugodnih vremenskih razmerah še večji.	Jan' D.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOŽA
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984


šport
JUDO — POHORSKI BATALJON
USPEH POMURSKIH JUDOISTOV
V Slovenski Bistrici je bilo spominsko tekmovanje za pokal Pohorskega bataljona v judo, katerega so se udeležili tudi pomurski tekmovalci in dosegli odlične rezultate. Zopet so se izkazali pionirji, ki so osvojili tri prva mesta. Zmagali so Breznik v kat. do 35 kg in Hajdinjak v kat. nad 58 kg (oba Lendava) ter Šabjan (M. Sobota) v kat. do 38 kg. Drugo mesto je osvojil Šooš v kat. do 52 kg (M. Sobota), tretji pa so bili: Beznec v kat. do 38 kg, Ortman v kat. do 52 kg. Prinčič v kat. do 52 kg (vsi Ljutomer) ter Lešnjak v kat. do 38 kg in Vučko v kat. do 35 kg (oba Lendava). Peta mesta so osvojili Erverš, Cerič in Berden (vsi MS). V ekipni uvrstitvi pionirjev je Lendava zasedla drugo mesto, v skupni pa peto. Soboški Partizan pa je bil drugi.
Pomurski judoisti so bili uspešni tudi med člani. Najboljša med njimi sta bila Kisilak in Semen, ki sta v kat. do 71 kg in do 95 kg osvojila drugi mesti. Tretji je bil Fajhtinger v kat. do 65 kg, Mihalič pa peti. O. Sooš
USPEH POMURSKIH JUDOISTOV
HORVATOVA IN SEMEN
Judoisti Partizana iz Murske Sobote so organizirali tradicionalni novoletni turnir za člane in članice, katerega se je udeležilo nad 40 judoistov in judoistk iz Pomurja in Medžimurja. Največ so pokazali domačini, ki so premočno zmagali v ekipni konkurenci in razen dveh osvojili vsa prva mesta. Posebej se je izkazal Darij Semen, ki je zmagal v kategoriji nad 78 kg in v absolutni kategoriji pri članih, medtem ko je bila najboljša pri članicah Horvatova. Tekmovanje je pokazalo viden napredek judoistov s Cankove, ki so se uspešno kosali z bolj izkušenimi tekmovalci. Prireditev pa so popestrili tudi starejši tekmovalci Slak, Krančič, Glavač in Hajdinjak, ki so navdušili številne gledalce.
Rezultati — do 55 kg: 1. Tihanov (Ca), 2. Fileš (Ca), 3. Koroman (Ca) in Horvat (Lj); do 60 kg: L Kavčič (Ca), 2. Nemeth (Ca), 3. Čufar (MS) in Bencik (Ca); do 65 kg: 1. Mihalič (MS), 2. Peras (Ca) 3. Fajhtinger (MS) in Dokl (Ca); do 71 kg: 1. Kisilak, (MS), 2. Krajačič (Le), 3. Horvat (MS) in Gregorinčič (Lj); do 78 kg:. L Glavač (MS), 2. Brunec (MS), 3. Vnuk (Le) in Hajdinjak (MS); nad 78 kg: 1. Semen, 2. Krančič, 3. Kuplen in Slak (vsi MS). Absolutno: L Semen, 2. Kuplen, 3. Kisilak in Slak (vsi MS). Absolutna — članice: 1. Horvat, 2. Bokan, 3. Feješ in Adanič (vse MS). Ekipno: 1. Judo Partizan M. Sobota 52 točk, 2. JK Čakovec 20, 3. Mladost Lendava 4. 4—5- Ljutomer in Cankova.	O. Sooš
— NAMIZNI TEN IS - MR LZ ----
Po prvem delu zadovoljivo
Jesenski del tekmovanja v MRLZ je bil za Sobočane manj uspešen kot v prejšnjih letih, kar pa tudi ne preseneča, saj so začeli Sobočani prvi del tekmovanja s precej slabšo ekipo kot v lanski sezoni, ker republiška selekcija Olimpije ni imela posluha za težave Sobočanov glede igralskega kadra in jim je pobrala najboljšega slovenskega mladinca Zalaznika. Po drugi strani pa se je tudi Bojan Rak pozno odločil, da bo tudi letos branil barve Sobočanov — bile so želje in pritiski, da bi igral za ljubljanskega drugoligaša Ilirijo — poleg tega pa tudi zaradi svojih delovnih obveznosti ni mogel igrati na vseh pomembnejših tekmah z neposrednimi tekmeci in to lahko pričakujemo tudi v drugem delu tekmovanja. Ce k temu prištejemo še nesrečen poraz v Vitezu, ko so vodili že s 4:1, pa vendar izgubili s 4:5, potem je tudi uvrstitev ekipe na sedmo mesto solidna uvrstitev.
Sicer pa poglejmo delež posameznih igralcev k skupnim rezultatom ekipe. Povedati je tudi treba, da so v nekaterih srečanjih nastopili pioncrji, ker je strokovno vodstvo ocenilo, da proti posameznim ekipam ni bilo možnosti za kakršenkoli uspeh. Najuspešnejši v ekipi je bil Bojan Rak s scororn 8:1 in je bil tudi nosilec ekipe v treh zmagah Sobočanov, škoda je le, da še ni nastopil v kakšnem srečanju, saj bi v tem primeru skoraj gotovo imeli Sobočani kakšno točko več. Miran Močan je imel scor 13:11, vendar
je treba povedati, da se je od njega pričakovalo več, čeprav je ravno v srečanjih, kjer so bile dosežene zmage, dal svoj največji prispevek.
Matjaž Šercer je s scororn 11:9 popolnoma zadovoljil, saj kaj več od njega res ni bilo mogoče pričakovati in želeti, in če bo nje-1 gov prispevek tudi v drugem delu takšen, smo lahko popolnoma zadovoljni. Najbolj pa je odpovedal v ekipi Borut Benko s scororn 1:13, saj tako slabega rezultata od lani najboljšega pionirja v Sloveniji res ni bilo pričakovati. V drugem delu pričakujemo od njega boljšo igro, ki bi mu prinesla več zmag, kar je tudi sposoben doseči, vendar z drugačnim pristopom do tega tekmovanja. Od ostalih igralcev je z igro najbolj zadovoljil pionir Kuzma s scororn 0:7, Mekicar je imel 0:3, Mirko Unger prav tako 0:3 in Benkovič 0:1. Res pa je, da ekipa v začetku tekmovanja ni bila najbolje pripravljena, kar se v drugem delu tekmovanja ne bi smelo zgoditi.
Bagat	9 9 0 77: 4 18
Pula	9 8 l 58:23 16
Rad ni k	9 6 3 43:38 12
Jajce	9 5 4 43:38 10
Partizan	945 38:43 8
Vitez	9 4 5 35:46 8
SOBOTA	936 33:48 6
Ilirija	936 33:48 6
Pamuč. industr.	9 2 7 28:53 4
Željezničar	9 1 8 17:64 2
	M. U.
H, SKL-VZHOD
Pomurje jesenski prvak
Pred kratkim so končali z jesenskim delom tekmovanja v drugi slovenski moški košarkarski ligi — vzhod, kjer sodelujeta tudi ekipi Pomurje iz Murske Sobote in Radgone. Po prvem delu je naslov prvaka osvojila ekipa Pomurja z enim samim porazom. Novinec Radgona pa se je moral zadovoljiti z zadnjim mestom. Za Pomurje so dosegli koše: Sakovič 139, Juterš-nik 131, Merklin 113, Rajbar 98, Marinič 66, Horvat 41, Kavaš 16, Sedonja 10, Fujs 5 in Titan 1.
Lestvica
POMURJE Elektra
Sl. Gradec Garant Šentjur Ruše Koroška RADGONA
7 6 1 620:539 12
7 6 1 615:565 12
7 5 2 610:546 10
7 4 3 626:561 8
7 4 3 661:628 8
725 556:535 4
7 1 6 518:636 2
7 0 7 480:676 0
II. SOL - MOŠKI - VZMOO
Radenci -Pomurje tretji
V drugi slovenski odbojkarski ligi vzhod za moške Pomurje prvič zastopata dve ekipi: Radenci—Pomurje in Ljutomer. Po prvem delu tekmovanja je dosegla lep uspeh ekipa Radenci—Pomurje, ki je na tretjem mestu, vendar le zaradi slabše razlike v setih kot jo ima prvak. Ljutomer je starta! slabše, kot so pričakovali in je le z eno zmago na zadnjem mestu.
Lestvica
Mislinja Granit RADENCI— POMURJE F. Malgaj Stavbar ml. Braslovče Vuzenica LJUTOMER
7 5 2 18:10 12
7 5 2 18:11 12
7 5 2 16:12 12
7 4 3 15:15 11
7 3 4 14:16 10
734 13:15 10
7 2 5 12:18 9
7 1 6 10:19 8
II. SOL - ZENSKE - VZHOD
Pomurje brez zmage
Tudi odbojkarice Pomurja iz Murske Sobote letos prvič tekmujejo v drugi slovenski ligi — vzhod. Mlada in neizkušena ekipa sicer ni igrala tako slabo kot kaže razvrstitev na lestvici, vendar pa je
bilo očitno, šenj.
Fužinar II. PalomaHI. Šempeter Braslovče Ruše Rogoza II. POMURJE
a ji primanjkuje izku-
Lestvica
6 5 1 17:4 11
6 5 1 16:7 11
6 4 2 16:9 10
6 4 2 12:10 10
6 2 4 8:13 8
6 1 5 5:16 7
6 0 6 3:18 6
Seminar za nove sodnike
Zbor rokometnih sodnikov Murska Sobota bo organiziral seminar za nove sodnike in sodnice. Zato vabijo vse, ki imajo veselje do opravljanja te naloge, da se prijavijo na naslov Mato Šemovčan, Lendavske gorice 118, najpozneje do 25. januarja 1984. Zlasti je zaželjeno, da se prijavijo za seminar bivši rokometaši in rokometašice. O poteku seminarja bodo vsi kandidati obveščeni pismeno.
60 let nogometa v Pomurju
V Pomurju letos praznujemo 60-letnico ustanovitve prvega nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote. V okviru tega jubileja bomo v nadaljevanjih prikazali razvoj nogometa od prvih začetkov pa do danes. Da bi bila obuditev spominov nato najbolj množično športno panogo v Pomurju kar najbolj celovita, prosimo vse bivše igralce. funkcionarje ali ljubitelje nogometa, ki hranijo fotogra: lije ali pismeno gradivo o tem, da se nam oglasijo. Zlasti so zaželjeni prispevki in fotograr lije iz časa pred drugo svetovno vojno. Prvi prispevek p začetkih nogometa v Pomurju objavljamo že v tej številki na strani 14.	J
Comet: Pomurje 44:76
V osmem kolu tekmovanja slovenske ženske košarkarske lige je Pomurje v Slov. Konjicah premagalo domači Comet. Koše za Pomurje so dosegle: Benko 32, Žitek 17, BOrc 10, Koren 10, Merlin 4, Gašpar 3. V naslednjem kolu igra Pomurje doma z vodečo Savo.
Pomurje: Sl.
Gradec 110:67
V nadaljevanju prvenstva v II. slovenski moški košarkarski ligi — vzhod je Pomurje premagalo Slovenj Gradec. Koše za Pomurje so dosegli: Merklin 25, Rajbar 23, Sakovič 17, Juteršnik 17, Marinič 12, Horvat 6 in Fujs 4.
ROKOMET - ZIMSKA LIGA
Rezultati — L kolo
Bakovci 70—Polet	17:13
Radgona—Polet ml.'	10:0
Polet 82—Ljutomer	23:20
Toko—Bakovci	23:19
Rezultati — II. kolo
Bakovci 70—Bakovci	21:22
Polet 82—Toko	26:20
Polet ml.—Ljutomer	0:10-
Polet—Radgona	21:25
Ekipno prvenstvo severovzhodne regije za mladince in mladinke, ki je bilo v Murski Soboti, je pri mladincih zbralo 13 ekip ter pri mladinkah 4 ekipe. Tekmovanje je bilo kvalifikacija
OBČ. NAM. TENIŠKA LIGA LJUTOMER
PARTIZAN IN GRLAVA II.
Pričelo seje prvenstvo v namiznem tenisu občine Ljutomer, ki poteka v dveh ligah, vsaka pa šteje po pet moštev. V prvi ligi so odigrali tri nepopolna kola, vdrugi pa je končan prvi del.
Rezultati — prva liga: Kamcnščak: Grlava 5:2. Cven I: Cven II. 5:3, Cven II: Kamenščak 1:5, Partizan:Cven 1.5:3,Grlava:Cven 11.5:0inKamenščak:Partizan 1:5. Vrstni red: 1. Partizan 4. 2. Kamenščak 4, 3. Grlava 2,4. Cven I. 2 in 5. Cven II. brez točke.
Rezultati — druga liga: Logarovci : Križevci 0:5. Grlava II — Cven III. 5:0, Križevci : Partizan II. 5:0. Logarovci : Grlava II. 0:5. Grlava II : Križevci 5:1. Partizan II : Cven III. 2:5. Križevci : Cven III. 2:5. Logarovci : Partizan II. 0:5, Partizan II: Grlava H. 1:5 in Cven III.: Logarovci 5:0.
Vodi ekipa Grlava II.
Stanko Žunič
NOVOLETNI TEK VARAŽDINA
Fujs zmagovalec med mladinci
Atletski klub Sloboda in turistično društvo iz Varaždina sta že sedmič pripravila novoletni tek po ulicah Varaždina. Tekmovanja se je udeležilo okrog 200 tekačev, med katerimi se je lepo izkazal Štefan Fujs iz Murske Sobote, ki je 3.000 metrov dolgo progo pretekel v času 9:47 in osvojil prvo mesto.
-——— DVORANSKI HOKEJ ------------------------
POMURJE V VODSTVU
HK Pomurje tudi letos sodeluje v medrepubliški ligi v dvoranskem hokeju, ki poteka po turnirskem sistemu, sodeluje pa 6 ekip. V doslej odigranih sedmih tekmah so hokejisti Pomurja prikazali dobro igro, saj so petkrat zmagali, eno tekmo igrali neodločeno in eno ižgubili.
Rezultati: Pomurje—Zagreb 3:1 (Kerman 2, Mesarič), Pomurje—Akademičar 8:2 (Mesarič 3, , Kerman 2, Zelko 2, Casar 1), Pomurje—Zrinjevac 4:4 (Zelko 2, Kerman, Fujs), Pomurje—Bratstvo 4:1 (Mesarič 2, Zelko, Kerman), Pomurje—Olimpija 4:0 (Zelko, Kerman, Mesarič, Fujs), Pomurje—Zagreb 4:5 (Kerman 2, Mesarič, Zelko), Pomurje—Akademičar 7:0 (Mesarič 3, Kerman 2, Črnko, Zelko). Na zadnjem turnirju v soboto igra Pomurje z Olimpijo, Zrinjevcem in Bratstvom. Pomurjeje z 11 točkami v vodstvu (34:13).
-----KAJAKAŠTVO •------------------------——
VARGA ZA LAS OB ZMAGO
Kajakaški klub Slavija iz Zagreba je že štirinajstič pripravil novoletni spust na reki Savi od Podsuseda do Zagreba, ki je bil dolg 11 kilometrov. Tekmovanja se je udeležilo okrog 70 kajakašev in kanuistov iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Slovenije in Hrvatske. Med njimi je bilo tudi šest članov BD Mura iz Kroga, ki so se lepo izkazali. Najuspešnejši med njimi je bil Štefan Varga, ki je v članski konkurenci osvojil drugo mesto in le za sekundo zaostal za zmagovalcem Kondo iz Celja. Milan Karas je kot daleč najboljši mladinec v članski konkurenci osvojil četrto mesto, pionirja Vereš in Kuzmič pa deseto in enajsto mesto. Razočarala pa sta tokrat vice prvaka Jugoslavije Cinč—Titan, ki sta zasedla šele tretje mesto.
------STRELSTVO -----------------------------
DOBER NARAŠČAJ NA TIŠINI
Občinska strelska zveza Murska Sobota je bila organizator občinskega prvenstva šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 20 ekip pionirjev in 7 ekip pionirk ali 85 strelcev in strelk. V pionirski konkurenci so bili daleč najboljši tekmovalci s tišinske osnovne šole, ki so v ekipni konkurenci osvojili kar prva tri mesta, prvo mesto pa so dosegli tudi med posamezniki. To pomeni, da imajo na Tišini dober naraščaj, kar je vsekakor rezultat načrtnega dela. Med pionirkami je ekipno zmagala osnovna šola Cankova, med posameznicami pa Tončka Iskra s Cankove.
Rezultati — pionirji — ekipno: 1. OŠ Tišina L 510 krogov, 2. OB Tišina II. 490, 3. OŠ Tišina III. 461, 4. OŠ III. M. Sobota448 in 5. OŠIII. M. Sobota II. 433 krogov. Posamezno: 1. Flegar (Ti) 173, 2. Hari (Ca) 172, 3. Gider 171, 4. Števanec 171, 5. Pertoci 168(vsiTi). Pionirke — ekipno: 1. OŠ Cankova 403, 2. OŠ Šalovci I. 396, 3. OS Šalovci II. 336, 4. OŠ III. M. Sobota 313, 5. OŠ Tišina 312 krogov. Posamezno: 1. Iskra (Ca) 154, 2. Horvat (Ša) 150, 3. Verbai (Ša) 148, 4. Balek (ša)8 142 in 5. Kos (Ca) 132 krogov.
NAMIZNI TENIS
TRI EKIPE NAPREJ
za republiško prvenstvo in povedati moramo, da so bili od Pomurcev najuspešnejši Sobočani, ki so na republiško prvenstvo plasirali dve ekipi mladincev in ekipo mladink.
Najboljša ekipa Sobočanov — Miran Močan, Ivan Kuzma, Borut Benko — je v polfinalu premagala Maribor s 5:0 in v finalu Fužinar po veliki borbi s 5:3, pri čemer je najzaslužnejši za zmago presenetljivo najmlajši član ekipe pionir Kuzma, ki je premagal Jamšeka in Bezjaka. Druga ekipa — Smiljan Mekicar, Robi Benkovič, Mirko Unger, Matjaž Žitek — je bila v polfinalu poražena od Fužinarja s 3:5, pri čemer je Mekicar presenetljivo premagal vse tri igralce Fužinarja, v borbi za 3. mesto pa je premagala Maribor s 5:1. Tretja ekipa za katero so igrali Veselinovič, Gazgag, Unger S. in Gonza je osvojila 5. mesto, četrta ekipa 6. mesto, Lendava 8. mesto in Radgona II. mesto. Uspešna je bila tudi ekipa mladink Sobote — Tanja Sinic, Darja Trček,’ Nataša Lah — ki je premagala Fužinar s 5:3, Radgono s 5:1 in v borbi za prvo mesto izgubila s Petovio s 2:5. Ekipo Radgone je bila v borbi za tretje mesto poražena od Fužinarja s 3:5.
M. U.
p sezonska razprodaja
-V- JESEN ZIMA	onrcMAu
OD 16. JANUARJA DO 15. FEBRUARJA
V VSEH POSLOVALNICAH S TEKSTILOM
V Blagovnici, Salonu mode, Novosti, Modi, Samoizbiri, Tekstilu, Otroški blagovnici, v Izbiri v Gornji Radgoni, na Cankovi, pri Juriju, v blagovnici Ravenki v Beltincih ter vseh ostalih prodajalnah s tekstilom, na podeželju.
V RAZPRODAJO SO ZAJETE SLEDEČE VRSTE BLAGA:
— JESENSKO ZIMSKA KONFEKCIJA, moška, ženska in otroška
- PLETENINE IN PERILO
- OSTANKI METRSKEGA BLAGA
V Blagovnici v Murski Soboti vršimo tudi razprodajo ženskih in otroških čevljev, že od 5.1. dalje, — do 30% ceneje!
ter GRAMOFONSKIH PLOŠČ
Po znižanih cenah bomo prodajali različno blago tudi v ostalih poslovnih enotah in oddelkih blagovnic.
PO CENAH
ZNIŽANIH
TOZD PRESKRBA in TOZD IZBIRA
Veletrgovina
M. Sobota
STRAN 10
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
DOMOTOŽJE
Ozrla sem se preko planine, čez poljane na širno ravan, zaželela sem si domače topline, šumečih gozdov in cvetočih platan
Pa pojdem prek sive planine pa pojdem do zelenih poljan, se vrnem v objem domovine, vsa srečna pod sence platan.
Sonja Passero, 7. c OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
Zdaj le igra
Nedeljsko jutro je. Po radiu poslušam oddajo Zdravo, tovariši vojaki. Fantje navdušeno pripovedujejo, kaj vse že znajo, kako se pripravljajo na obrambo domovine. »Kdo je pravzaprav JLA?« se vprašam. Ne, JLA niso samo vojaki, mornarji, graničarji, letalci ... JLA smo vsi. Moj oče, mati, brat, občani naše KS, pionirji in mladinci, vsi Jugoslovani smo armada, ki bi branila svojo domovino, če bi bilo treba. Tudi pionirji se pripravljamo na to pomembno nalogo. Nikoli si ne želimo vojne. Odločno nasprotujemo oboroževalni tekmi med velikimi silami. Ko poslušam poročila o nameščanju smrtonosnih raket, me kar strese. Kje je pameten človeški razum? Želim si, da bi delali in ustvarjali v miru, toda tovariš Tito nas je učil, da moramo biti vselej pripravljeni braniti domovino. Svojo pripravljenost dokazujemo pionirji z raznimi akcijami, predvsem pa z našimi obrambnimi dnevi.
Vem, da je zdaj vse to le igra, ob njej pa se učimo marsikaj, kar nam bo koristilo, če bo treba.
Nedeljska oddaja o vojakih seje že davno iztekla, jaz pa še razmišljam o naši armadi in sklenem, da se bom tudi sama usposabljala. Morda bom nekoč oblekla vojaško obleko. Letos pa se bom vključila v obrambni krožek.
MATEJA LIKAR, 6. a OŠ Branko Bemot-Aljaž
Križevci pri Ljutomeru
Moja domovina -Jugoslavija
je kot roža, ki dehti spomladi, je kot zvezda, ki žari ponoči, je kot sonce, ki nikoli ne ugasne.
Dragiča BERENDIJA Š, 8. raz. DOŠ Prosenjakovci
Oče mi je pripovedoval
22. decembra smo praznovali dan JLA. Doma sem očeta vprašal, kako je bilo v'vojski. Rekel mi je, daje bil pri vojakih v Skopju. Hitro so morali vstajati. Bilo je tudi zabavno in veselo, le enkrat jih je doletela huda nesreča. Začela seje tresti zemlj a in vsi so tekli iz vojašnice. Vse se je rušilo. Komaj seje rešil. Tega ne bo nikdar pozabil.
RAFKO KAVAŠ OŠ ODRANCI
IZBRANA RISBA: »Zimsko veselje« — Narisal Andrej Grum, 1. razred OŠ Gornja Radgona.
To je bila prava paša za oči
Polni sladke, drhteče nestrpnosti smo se tistega mrzlega novem brskega jutra odpravili na pot proti Ljubljani. Bilo nas je 13 takih, ki ljubimo knjige in smo se udejstvovali v kulturnih dejavnostih na šoli. Z nami je bil učitelj slovenskega jezika Janez Konkolič.
Potovanje do Ljubljane je v šalah in raznih igrah minilo kot bi trenil. Žeje bila tu naša prestolnica — bela Ljubljana, vendar bela samo po imenu, drugače pa precej hladna in megleno siva. Toda kmalu nas je pod svoje okrilje sprejel osrednji hram slovenske kulture — Cankarjev dom, o katerem smo že mnogo slišali, velika večina pa nas je danes prvič prestopila njegov prag.
To je bila prava paša za oči, ena knjiga bolj privlačna od druge. Sesti slovenski knjižni sejem je Sal čez 25000 razstavljenih knjig, revij brošur, ivalo je 27 naših založb in 2 iz zamejstva. Našo pozornost so posebno pritegnile knjige, ki prikazujejo zgodovino našega naroda, bolje rečeno, njegov nenehni boj, v katerem je, čeprav majhen, ostal takšen, kot je, neupogljiv, zmagovit...
Čas nas je priganjal, kajti v osrednji dvorani so pripravljali srečanje s slovenskimi mladinskimi ustvarjalci »v živo«. Prestavili so se: Neža Maurer, Ela Peroci, Niko Grafenauer, Jože Snoj, Ivo Zorman, Branka Jurca, Vida Brest,. Milan Dekleva, Miha Mate, Bojan Pisk, Saša Vegri, Boris Novak in Slavko Pregl. Brali so svoja dela, vmes pa so nastopili učenci OŠ Dragatuš z belokranjskimi plesi. Bilo je edinstveno doživetje, vendar kratko!
Koristen in zanimiv je bil tudi obisk Radia Ljubljana.	z’
Člani radijsko-dopisniškega krožka OŠ Štefa Kuhar-Bojan
Puconci
DEDEK MRAZ
Dedek Mraz, dedek Mraz, spet si bil pri nas.
Prinesel si nam darila, otročad se vsa je veselila. Darila pisana in lepa, za vsakega, za njegova leta. Bela brada, kožuh bel, le ostani, da bo svet vesel!
Martina Rous, 4. b OŠ Črenšovci
Obnovem letu nas obišče dedek Mraz. Otrocisega zelo razveselimo in nestrpno zremo, kaj bo vzel iz polnega koša. Pomagajpmu tudi snežinke. Mi pamu zapojemo in zaplešemo. Potem se dedek Mraz poslovi in v spremstvu zajčkov, srnic, snežink in medveda nadaljuje svojo dolgo pot.
Karolina Kšela, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici
BESEDA DVE 0...
SREČANJE Z MLADIM PESNIKOM - Člani literarnega krožka na OŠ Grad smo pred nedavnim pripravili razgovor z mladim pesnikom Milanom Skledarjem. Predstavil nam je svojo pesniško zbirko, nato pa smo mu zastavljali vprašanja. Ob koncu smo mu prebrali tudi nekaj naših pesmi. Kar žareli smo, ko nas je pohvalil. Najbolj smo si zapomnili tole: ,, Umetnost nastane šele takrat, ko pesem vzamemo iz predala in jo pokažemo nekomu drugemu, saj le tako spoznamo resnično vrednost svojega dela." (IRENA ŠKAPER, 7. b OŠ Grad)
NISMO POZABILI — S sošolko Anito sva dobili nalogo, da obiščeva in izročiva darila dvema upokojencema. Najprej sva šli h Kristini Ružič. Povabila naju je noter in bila zelo vesela najinega obiska. V rokah je ves čas vrtela spominček in se smehljala. Postregla naju je s svežim pecivom. Tudi pri tovarišu Benciku so naju lepo sprejeli, se zahvaljevali . . . (SNEŽANA LAZAREVIČ, 7. č, OŠ Edvard Kardelj M. Sobota)
NARAVOSLOVNI DAN — V torek smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v Boračevo. Ogledali smo si delo na žagi. Nato smo obiskali še obrat Radenske, kjer polnijo mineralno vodo in stil. Tudi mi smo lahko poizkusili. Bilo je zanimivo (MANJA KLEMENČIČ, 3. raz. OŠ Kapela)
VSEM DOPISNIKOM — Kot ste lahko ugotovili, ena številka Vestnika zaradi novoletnih praznikov ni izšla. Vi pa ste me medtem skorajda zasipali s prispevki. Pridni ste, ni kaj! Nekateri me že celo malo karate, češ zakaj vam tako malo objavim. Saj nisem jezen, vi mi kar pišite o vsem, kar vas žuli. Kolikor bom mogel, se bom poboljšal. Če ste morda zadnjič spregledali, vam še enkrat želim v novem letu veliko sreče, v šoli pa same petice.
Srnjaček
Šumi, šumi potoček veselo pod goro, k njemu napoti se srnjaček ob zori pit vodo. Plašno se ozira, hitro se odžeja, steče v gozd teman kjer ni več tako sam.
S UZA NA KOVA ČIČ, 4. a OŠ ODRANCI
Boris Horvat
V bližini pristanišča sva videla tudi prostitutke, ki se sprehajajo po ulici, avtomobili se ustavljajo ob njih, vozniki pa jih vabijo s sabo. Kljub vsemu je Oslo najlepše mesto, ki sva ga videla. Le središče mesta spominja na ostala velemesta, drugače pa je Oslo mesto prijetnih lesenih hišic med zeleniem.
Pravijo, da je 75 odstotkov Osla v zasebni lasti in pokrito z gozdom. Nekaj posebnega za velemesto in zelo prijetnega.
Na poti proti postaji sva se ustavila pri nekaj uličnih glasbenikih in prisluhnila prijetni glasbi. Ko je prišel čas odhoda, sva vstopila v vlak za Stockholm, kamor bi naj prispela naslednje jutro. Iz Osla, mesta mladih, naju je kljub pozni uri pospremil lep sončni zahod.
Ker sva bila precej litru jena, sva vso noč prespala. Zjutraj ob 8. uri sva prispela v glavno mesto Švedske. Sprejelo naju je precej hladno in vetrovno vreme. Najprej sva poiskala kamp. Iz kampa, ki je ime! tudi savno, sva se napotila v mesto, seveda najprej v turistično agencijo. Prvi najin cilj je bil Drotningamska palača, v kateri živi švedski kralj Gustav VL V njej je tudi muzej za njo pa lep in velik park. Kralja prav takrat ni bilo doma, ker je bi! na počitnicah. Palača je zelo načičkana in naju bi bilo strah živeti v njej, saj se nama je zdelo, da bi si te ,,čičke" ponoči spremenile v pošasti.
Ker sva se po Stockholmu veliko vozila s podzemno železnico in z avtobusi, sva opazila, da so skoraj vsa vozila upravljale ženske.
Drugi najin cilj je bil ogled ladje Wassa, ki je razstavljena na enem od štirinajstih otokov, na katerih stoji Stockholm. Ta ladja, ki je zelo lepo ohranjena, se je potopila na svoji prvi vožnji čisto v bližini obale. Vsak obiskovalec muzeja si lahko ogleda tudi film o na-
ŠTUDENT NA RAJŽO GRE. .
stanku ladje, o reševanju iz morja ter o rekonstrukciji. To je bilo res vrhunsko delo Švedskih strokovnjakov, ki je v filmu zelo lepo prikazano.
Standard tukaj na Švedskem ni nič slabši kot na Norveškem, kar se pozna tudi pri cenah. Vseeno sva se nekaj časa potepala po trgovinah, katerih izložbe so tako okusno narejene, da moraš vsaj pogledati v trgovino, četudi ne nameravaš ničesar kupiti. Mesto je potno mladih, zelo okusno oblečenih. Za mladimi dosti ne zaostajajo starejši, predvsem ženske. Vse šo videti mlajše, kot so v resnici. To je po eni strani razumljivo, saj jih je velika večina doma, niso zaposlene in imajo veliko časa zase ter za svojo družino.
Tako je tudi ta dan minil kot bi trenil. Naslednji dan naju je čakal izlet v Uppsalo, mesto, ki je 60 kilometrov oddaljeno od Stockholma, kjer je ena najstarejših univerz v Evropi.
V Uppsali med študijskim letom najpogosteje srečaš študente, saj jih je v tem mestu več kot 20.000. Njihovo življenje in možnosti za študij nekdaj in danes so lepo predstavljene v mestnem muzeju, ki razen tega prikazuje tudi vsakdanjik tega mesta, življenje kmetov in njihova opravila. V muzeju lahko turist popije po nizki ceni, tudi skodelico toplega čaja ali
kave, kar je posebnost tega mesta, ki pa je bilo ob najinem obisku prazno, saj so tudi tukaj počitnice. Nekaj korakov vstran je največja katedrala v Skandinaviji in tam ima svoj sedež tudi nadškof Švedske. Prav v tej katedrali kronajo švedskega kralja, po kronanju pa gredo vsi na banket v grad, ki leži nad mestom, Uppsala je polna parkov in zelenja. Znan je tudi botanični vrt, ki je raj za fotografe.' V bližini botaničnega vrta je univerzitetna knjižnica Carolina Rediviva, v kateri je shranjena srebrna biblija, ki je napisana z zlatimi črkami. To je prvi prevod biblije v germanski jezik.
Svedska-^jc polna običajev. Eden takih je tukaj v Uppsali čakanje in pozdravljanje .prvega spomladanskega dne. To je študentski običaj. Zberejo se ob zvonu, postavljenem 'pred gradom, ki ob običajnih dneh zazvoni dvakrat: ob šestih in dvanajstih.	■'
V Stockholrhu sva ihtela še " nekaj časa, zato sva prisluhnila koncertu pihalnega orkestra na dvorišču mestne hiše. Ljudje so viharno pozdravljali vsako skla-bo, tako da sp naju kar čudno gledali, ko sva po nekaj sklad-
■ bah odšla. Sprehodila sva se še do starega dela mesta, ki leži na enem od, otokov. Poln je ozkih ulic, trgovinic, restavracij, starih hiš in uličnih glasbe
nikov. Na vzhodni strani otoka, ki gleda na moderno središče mesta, stoji ogromna kraljeva palača, zato so hiše okrog nje videti še manjše. Nisva mogla izvedeti, zakaj kralj ne živi tukaj. Kar nenkrat sva se znašla v središču mesta, v parku, kjer se je na vsakem koraku kaj dogajalo. Videl si lahko vse od gledališča, glasbene prireditve, švedskega ,,Šraufcigerja" (seveda amaterja) do igranja namiznega tenisa sredi parka. Dobila sva vtis, da se tukaj • ljudje ne dolgočasijo. Življenje je zelo razgibano.
Noč se je hitro bližala in s tem tudi najino nočno potovanje v Matmb, najino zadnjo postajo na Švedskem. Že ob šestih zjutraj sva se znašla na južnem koncu Švedske. Poiskala sva kamp, do katerega sva se pripeljala z do zdaj naj cenejši m mestnim avtobusom, saj naju je šofer, ker nisva imela drobiža, popeljal kar zastonj. Eden od vzrokov, zakaj sva izbrala prav Malmb, je bilo evropsko mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu, ki pa se je končalo en dan pred najinim prihodom. Mesto nima kaj dosti zanimivosti, razen uličic, ki kar vabijo s svojo pristnostjo, odbijajo pa s svojimi cenami. Napotila sva se v bližnje univerzitetno središče I Lund, nato pa sva se vrnila v ; Malmb.
Na lastni koži sva občutila, ; kako zanimivo je kupovati cok- I le. ki iih tukaj nosijo stari in mladi. Na izbiro so cokle različnih barv, vrst, ene so poslikane z rožicami (te so najdražje}, ločijo se ročno in industrijsko | izdelane. Najbolje je izbrati srednjo pot in tudi srednjo ceno, ; kar je Vesna tudi storila. Še nekaj je zanimivo za Skandinavijo. Rože so vsepovsod, kjer iih lahko imajo. Colo kamp je poln rož. Švedi vozijo rože kar s sabo, tako da je okolica šotorov in kamp prikolic prisrčna in I lepa.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Zgledno sodelovanje mladih Sobočanov
Sodelovanje z mladimi iz pobratene občine Paračin v SR Srbiji je postalo v minulem obdobju zgledno, kar velja tudi za leto 1983, ko so se poglobili medsebojne stike. To se je razraslo zlasti na kulturnem in športnem področju, nadalje pri mladinskem prostovoljnem delu ter na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Takšna ocena izhaja iz razprave na seji predsedstva OK ZSMS v Murski Soboti, ko so obravnavali poročilo in program o možnostih sodelovanja z občinsko mladinsko organizacijo v pobratenem Paračinu v prihodnjem obdobju. Tako so mladi Sobočani bili v lanskem maju dva dni skupaj s telesnokul-turno skupnostjo gostitelji 40 mladih športnikov iz omenjene srbske občine in organizatorji športnih srečanj. Ta izmenjava športnikov je vsakoletna, ko tudi vključujejo vedno druge športne panoge. Meseca julija se je 6 članov OK ZSMS Murska Sobota udeležilo vsakoletnega pohoda mladine in borcev ob spominskih obeležjih NOB Paračin in Čuprija. V tem času so skupaj z OK ZSMS Paračin organizirali MDB Bratstvo in enotnost, ki je sodelovala v drugi izmeni na zvezni MDA Petrova gora 83 v SR Hnratski (skupno je bilo 48 brigadirjev iz obeh pobratenih občin). Zunaj programa sodelovanja pa se je 25 mladih iz soboške občine udeležilo četrte izmene zvezne akcije Avtocesta 83.
Vse te razvejane oblike medsebojnega sodelovanja pa so nedvomno dobra osnova za nadalinio krepitev
stikov med mladimi iz obeh pobratenih občin. Dogovorjeno je, da se bodo mladi športniki iz soboške občine v letošnjem maju udeležili srečanja v Paračinu, julija bo na vrsti pohod ob spominskih obeležjih NOB v občini Paračin, stalna naloga pa je evidentiranje in usposabljanje mladih za skupno mladinsko delovno brigado. Na predsedstvu OK ZSMS so sprožili tudi pobudo o navezovanju stikov med počitniškima zvezama.
Vsekakor je prav, da so se v soboški občini že zdaj začeli pripravljati na mladinske delovne akQije v letu 1984, ko bi naj MDB Stefan Kovač-Marko delala v drugi izmeni zvezne akcije v Kqtoru oziroma Titogradu v Cmi gori, brigada 177oktober na republiški MDA Trebče, pionirska regijska brigada na Brkinih, skupno s pobrateno občino Paračin pa na zvezni akciji v Džerdapu. Tokrat so že evidentirali kandidate za vodstva posameznih brigad, o čemer bo razpravljala še kadrovska komisija. Ob tem so se zavzeli, da takoj po zimskih počitnicah na šolah, še posebej srednjih, pospešijo evidentiranje brigadirjev, pripravili pa bodo tudi več razstav o pomenu in vlogi mladinskega prostovoljnega dela. Za bližnje 14. zimske olimpijske igre v Sarajevu ima soboška občina evidentiranih 6 mladih, večinoma natakarjev in študentov, ki bodo odpotovali 21. januarja. Potekajo pa tudi kadrovske priprave na republiško akcijo na Goričkem in med: narodne MDA, zlasti na Madžarskem.
Milan Jerše
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Instinkt namesto kompasa
Leta 1948 je britanski pisatelj George Orwell (z meščanskim imenom Erick Blair) napisal roman »1984«. Roman je pravzaprav satira o vsem, kar je človek iznašel, da bi nadzoroval druge, jih teroriziral.
Orwell je bil sin meščanske družine. V Burmi se je bojeval za britansko krono, nato pa seje odločil, da ne bo več »na strani tiranov«. Skupaj s pariškimi pometači, prostitutkami in klateži je glodal lakoto. Leta 1936, v času velike brezposelnosti, je odpotoval v industrijske predele severne ^Anglije. To je bilo Orwellovo prvo srečanje z delavci — knapi. Kmalu za tem se je v španski državljanski vojni boril za bratstvo in enotnost, proti Francu in fašistom. Toda čistke v vrstah neposlušnežev moskovske smeri (s strelom v tilnik) so mu razblinile prepričanje v socializem.
Zadnja leta (umrl je 1950) je Orwell preživel na nekem otoku pred zahodno obalo Škotske, v zapuščeni kmečki hiši brez elektrike, sredi močvirij, 30 milj od drugih ljudi.
Razvoj med leti 1948 in 1984je bil toliko silovit, daje presegel Ofwellova predvidevanja. Tehnika nadzorovanja ljudi danes omogoča več kot si je pred dobrimi tremi desetletji zamišljal av-
1100 kilometrov dolg kanal.
Kitajci so se lotili gradnje velikanskega kanala, 1.100 km dolgega, s katerim bodo speljali vodo reke Jangce na severni del Kitajske.
Na jugu, kjer teče Jangce, je zemlja pusta in nerodovitna, na severu pa je zemlja rodovitna, vendar jo mučijo suše. Znameniti kitajski zid bodo tako postavili v senco še večjega projekta. Kanal bodo speljali tako, da bo s predorom križal veletok Huangho. Celotna zadeva bo stala okroglih 600 milijard dinarjev (blizu dvajset jugoslovanskih letošnjih državnih proračunov).
Ker gre za velik poseg v naravo, je razumljivo, da se za podvig zanimajo tudi ekologi. Skrbi jih, da ne bi Kitajci svoje rodovitne zemlje uničili z nenadzorovanim namakanjem. Podobno se je že pripetilo v nekaterih drugih deželah sveta, kjer so plodno prst z namakanjem spremenili v slanico. Vse to daje veliko dela številnim znanstvenikom, ki sicer trdijo, da je načrt izvedljiv.
»Veliki brat vas posluša« (iz filma »1984«)
tor »1984«. Čelo družba z liberalnimi temelji polzi v nevidno omrežje elektronike in nadzora. To velja predvsem za zasebne institucije, na pr. gospodarska podjetja.
Vsak zasebnik ima lahko v majhni aktovki snemalne naprave, ki skozi skrivno luknjico snemajo pogovor za omizjem in prenašajo govor in sliko na oddaljen TV zaslon. Takšno snemanje je možno tudi na oddaljenost nekaj sto metrov. Posebna parabolična zrcala lahko lovijo vsak zvok v oddaljenosti do 500 metrov. Posebni mikrofoni so sposobni snemati zvok tudi skozi dva do tri metre debele betonske
PRIVEDEŽEVALKI
— Tule vam kaže, da živite hitro, skačete visoko in vam nihče nič ne more.
— Vas to kaj moti?
— Kot vedeževalke ne, kot potrošnico pa me je malo strah. Po novem horoskopu ste pod znamenjem CENE.
STRAHOVI SE MENJUJEJO
— Priznavam, da sem se več let pred ženo počutil kot kakšno usrane, če sem prišel domov uro ali dve pozneje ...
— Je zdaj bolje?
— Je. Zdaj pravi, da naj pred devetnajsto ne hodim domov, če nisem prišel pravočasno. Inkasanti več nimajo občutka za čas.
SVET POSTAJA TOPLEJŠI
Ob bistveno nespremenjenih razmerah se bo poprečna temperatura na našem planetu v pol stoletja dvignila za 2 stopinji, do leta 2100 pa naj bi že dosegla dvig za polnih 5 stopinj. Takšna je ugotovitev strokovnjakov, ki že vrsto let proučujejo vpliv ogljikovega dvokisa na zemeljsko podnebje. Ob izgorevanju fosilnih in drugih goriv se količina ogljikovega dvokisa v ozračju povečuje. Kot so izračunali, bo do leta 2060 že dvakrat večja, kot je bila pred začetkom industrijskega razmaha. Prav večje količine tega plina v ozračju pa so poglavitni razlog za dvig temperature.
»In kaj potem? Saj gre le za nekaj stopinj,« bo morda kdo dejal. Toda stvar ni tako preprosta. Strokovnjaki pravijo, da bi povečanje temperature pripeljalo do resnih sprememb in za človeka ter velik del živih bitij škodljivih posledic. Ne morejo se sicer poenotiti, ali bo prišlo do zaledenitve ali do strahotne vročine in opuščavljenja zemlje, vsekakor pa se bo že v prvem stoletju prihodnjega tisočletja začela »katastrofa«.
To so seveda glasovi najbolj črnogledih, medtem ko bolj umirjeni strokovnjaki pravijo, da ne bo prišlo do tragičnih sprememb tako zgodaj. Kljub optimizmu pa tudi ta del strokovnjakov pravi, da bi morali temeljito okrniti porabo premoga in drugih fosilnih goriv, kar pa je skoraj nemogoče.
In tako ostane le upanje, da bodo nove raziskave, ki zdaj tečejo, pokazale, da so se eni in drugi motili in da Zemlja ne bo postala topla greda.
HINAVŠČINA
»Vprašal si me kdo je hinavec. Odgovor je kratek: hinavec je tisti, ki pride nasmejan v šolo.«
ŠE NEODKRITA MISS
— Poglej, enake mere imam kot »Miss Jugoslavija«.
— Že, že, vendar ne na istih mestih ...
ENAKOST
— Ne vem kaj si imate ženske toliko povedati ob popoldanski kavi.
— Nekaj podobnega kot moški med kartanjem.
— A vas ni sram?
stene. Firmi Siemens naj bi’ uspelo tudi pri takšnih snemanjih doseči kakovost normalnih telefonskih pogovorov. S posebnimi antenami je mogoče prisluškovati pogovorom, ki potekajo preko satelitov. Brez težav je mogoče prisluškovati tudi pogovorom preko avtomobilskih telefonov. Pogovorom v stanovanjih in pisarnah je mogoče prisluškovati celo skozi debela okenska stekla v oddaljenosti 50 do 100 metrov... .
To je res več kot si je leta 1948 lahko predstavljal Erick Blair — George Orwell.
Doslej so dobili najbolj zanimive rezultate pri proučevanju navad čebel, drugih žuželk in ptic. Podobni poskusi z drugimi živalmi niso tako preprosti. Poskusite na primer zasledovati vedenje prebivalcev Neptunovega kraljestva. Evropske jegulje delajo podvodne »odisejade« čez ves Atlantik prav do Bermudskih otokov. Celo če so označene, je treba čakati, da jih ribiči ulovijo.
Poskuse z ribami je treba delati v velikih akvarijih ali umetnih vodnih zbiralnikih. Zelo važno pa je, da poznamo vedenje rib prav v naravnih pogojih in pri dolgih migracijah.
Vendar so znanstveniki ugotovili, da se tudi ribe orientirajo po soncu. Morski ostriž se na primer v ribogojnici izgubi, če mu pokrijemo oči. Poskusi z ribami iz
OB POZNI NOČNI URI
— Kot maček potiho si prišel ob tej pozni uri v spalnica. Pa, jaz sem skoraj brez besed!
— Še naprej ostani taka ...
ŠPORTNIK IN POL
— Kakšno kapo pa imaš, Feri!?
Mami, fantje so z njo igrali nogomet...
— ... Ti si pa vse to mirno gledal, kajne?
— Sploh ne. Jaz sem bil vratar...
Življenje v zamrzovalniku
Kako dolgo ostane živo bitje v globoki zamrznitvi še sposobno, da se po odtajanju vrne v življenje! Leto dni, desetletje, stoletje? Odgovor je izjemno presenetljiv — 12.000 let.
Toliko so bili namreč stari
Letos se bo število prebivalcev na Zemlji povečalo za kakšnih 90 milijonov.
XXX
Zaljubljenci na japonskem otoku Ho-kaido so najbolj srečni, če lahko prespijo objeti in zariti v sneg. Ta navada naj bi bila nekakšen pogoj za zakon češ, če bodo preživeli to, potem bodo tudi vse ostale tegobe zakonskega življenja.
V nekaterih zahod-nonemških in avstrijskih zimskih športnih središčih so zadnja leta uredili smučarske steze — za nudiste. Obvezna oprema teh smučarjev so čevlji, rokavice in seveda — smuči.
XXX
Stari Rimljani so za zobotrebce najraje uporabljali ježeve bodice.
družine centrarhid in ciklid pa so dokazali, da orientacijske sposobnosti rib mirujejo, če ni biološke »ure«.
Ribe so držali v posebnih akvarijih, ki sojih osvetljevali s sončno svetlobo ali svetilko. Krmili so jih ob točno določenih časih dneva tako, da je bila sredi množine krmilnic samo ena napolnjena s hrano. Ribe so naučili orientacije v razmerah Sev. Amerike. Koje minil učni tečaj, so jih z letali prepeljali v Brazilijo, to je na drugo zemeljsko poloblo.
V novih okoliščinah, kjer se je višina sonca v času krmljenja spremenila, njihov sončni »kompas« ni prenehal delovati. postal pa je odvisen od časa dneva. Ribe so se dobro orientirale po soncu le dopoldne. Pri poizkusih, ki so jih opravljali istega dne popoldne, so bile ribe popolnoma dezorientirane. Torej je
polarne postaje Vostok so v globini 315 metrov našli mikroskopsko majhne gobice, katerih starost so po starosti ledu ocenili na 12.000 let. Toda ko so nekaj teh mikroorganizmov prenesli na primerna tla. so oživeli in se za-
Z NOVI PLANET?
» V kalifornijskem laboratoriju Jet Propulison Labo-ratory so s pomočjo satelita za astronomska opazovanja g odkrili novo, dokaj skrivnostno nebesno telo, ki bi utegnilo biti veliko kot Jupiter, hkrati pa je dovolj blizu 's
— Zemlje, da bi lahko bilo novi, deseti planet sončnega
S sistema. Novo nebesno telo je oddaljeno od Zemlje okrog
K 80 tisoč milijard kilometrov. To naj bi bil planet za Plutonom, zadnjim znanim planetom v Sončnem sistemu.
Kot domnevajo, temperatura na novem planetu ne B presega minus 273,15 stopinj Celzija.
Tale, največja elektrarna na veter, oskrbuje z elektriko štiri tisoč gospodinjstev. Vetrnica je dolga 100 metrov in je pripeta na 150 metrov visokem ogrodju. Kakšnih 80 dni vetrnica miruje, ker ni dovolj vetra. Elektrarna stoji v zahodnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein.

edini sklep lahko: možnost orientacije je odvisna od višine sonca.
Podobne mehanizme orientacije imajo želve in kuščarji. Potrebno pa bo še mnogo dela, preden bo dokončno raziskano, kakšne orientacijske pripomočke uporabljajo želve na svojih »maratonskih« plovbah. Želve v sedmem letu življenja namreč priplavajo iz Kitajskega morja k malajskim bregovom, da tam odlože jajčeca, njihovi mladiči pa sami nadaljujejo pot v Kitajsko morje.
Enako zanimiva odkritja čakajo znanstvenike tudi pri raziskovanju sesalcev. Znano je na primer, da psi, mačke in druge domače živali zanesljivo najdejo spet pot do domačega krova, če jih odpeljejo daleč od doma.
(Dalje)
Sovjetsko odkritje torej kaže, da se življenje noseča snov lahko konzervira za izjemno dolga obdobja. Vendar pa so še daleč časi, ko bo mogoče tudi višje razvita bitja tako shranjevati, čeprav o tem že razmišljajo številni teoretiki in znanstveniki, kot resničnost pa kaj takega lahko doživimo le v ZF filmih in pripovedih.
STRAN 12
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
za vsakogar nekaj
nasvet za kletarje
Kakšen naj bo odmor
Pretakanje vina
Letošnja kakovostna trgatev je »kriva«, da se pri številnih vinih tiho vrenje šele sedaj zaključuje in začenja postopno čiščenje, bistrenje; to je naravni proces, ki ga nizke temperature v kleti še pospešujejo. Tokrat je čas prvega pretoka vina, s katerim iz vina ločimo razne usedline, droži, del vinskega kamna, sluzastih snovi in vse, kar na nadaljnji razvoj in zorenje lahko škodljivo vpliva. Pri pretoku vino dobro prezračimo, da dobi kisik, potreben za zaključek tihega vrenja, med katerim prevrejo tudi zadnji ostanki sladkorja in se začnejo koristni oksidacijski procesi, kislina upada, vino se umirja in počasi zori. Seveda je čas pretakanja močno odvisen od4>oteka zorenja, zdravstvenega stanja vina, vsebnosti kislin idr., vendar lahko rečemo, da kmetje večinoma držijo vino predolgo na drožju, kar pospešuje biološko razgradnjo kisline, vendar lahko povzroča tudi kvarjenje vina zaradi gnilih droži, sluzi, duha po vodikovem žveplencu, tako da postane vino občutljivo za razne napake, ki jih pozneje težko zdravimo.
Slabo kisla vina, to je taka, ki vsebujejo manj vinske, jabolčne in drugih kislin, moramo pretakati prej.
Poznamo pretakanja z zračenjem in brez njega. Kako pa bomo pretakali, pa je odvisno od stanja mladega vina, ki ga (stanje) ugotovimo s tem, da nekaj dni prej vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo na sodu, iz katerega smo ga vzeli. Ob močnem zračenju se začne vino spreminjati, in sicer od zgoraj proti dnu čistiti, postane bolj svetlo in bistro. To pomeni, da mu je zračenje potrebno. V drugem kozarcu pa vino začne rjaveti, kar pomeni, naj bo pretok brezzračen in žveplanje močnejše. Če pa se vino ne začne čistiti in tudi ne rjaveti, tedaj verjetno vsebuje preveč neprevretega sladkorja in bo treba najprej opraviti zračni pretok v sod, ki leži ob toplejšem delu kleti ali ga celo ogrevati tako, da podenj napeljemo električni tok in vključimo 100 watno žarnico. Če tako vino sedaj ne prevre, se nam lahko začne spomladi kvariti, ponovno vreti.
Pretok opravimo ob suhem in mrzlem vremenu, pri odprtih vratih ali zračnikih, žveplamo pa po že prej danih navodilih.
Mr. M. M.
Odmor (počitek) je prekinitev ali sprememba delovne dejavnosti. Neorganiziran in nepredviden odmor nimapra-vega učinka, zato prekinitve zaradi slabe organizacije dela ali tehničnih zastojev ne učinkujejo kot počitek, temveč motijo in razbijajo ugoden ritem dela. Pri odmoru oziroma pri vsakem počitku je najbolj važno, da se sprostimo, da popusti duševna napetost. V zvezi z odmorom nas zanima:
— kdaj damo odmor? Predno se pokažejo znaki utrujenosti;
Potrebujemo: 450 gramov sladkorja, 200 gramov sladke smetane, 100 gramov medu, nekaj kapljic vanilijine arome, nastrgano pomarančno lupino.
TA JE BILA ZADNJA
— Jože, zdaj, ko si se poročil z mojo hčerko, obljubi, da več ne boš delal nobenih neumnosti.
— Celo prisežem lahko. Ta je bila zadnja!
ODKRITO
— Iščete delo, mladi mož?
— Sploh ne. Rad bi dobil primerno službo.
— Joj, to pa bo v vašem primeru zelo hudo ...
— koliko časa traja odmor? Različno, glede na vrsto in stopnjo obremenitve. Najbolje. Najbolje 5 do 15 minut;
— koliko odmorov damo? Toliko, kolikor jih je potrebno. Bolje je več krajših odmorov;
— Kakšen naj bo odmor? Aktiven ali pasiven. Pri velikih dinamičnih telesnih naporih je boljši pasivni počitek (sedenje, ležanje). Pri pretežno intelektualnem delu, pri statičnem delu in prisiljenih držah pa je potreben aktiven odmor. Zaposliti moramo
V OBTOKU JUBILEJNI KOVANCI — Narodna banka Jugoslavije je v okviru sklepnih svečanosti, s katerimi je obeležena jubilejna 40-letnica bitk na Neretvi in Sutjeski, izdala priložnostne kovance po 10 dinarjev. Kovanci imajo vtisnjeni obeležji bitk na Neretvi in Sutjeski in so veljavno plačilno sredstvo.
MEDENE KARAMELE
Vse sestavine damo v kotliček. Kotliček postavimo nad večjo posodo, v katero nalijemo vročo vodo. Posodo postavimo na .štedilnik, segrevamo in mešamo. Pazimo, da
NOVA LADA — Po dolgoletnem načrtovanju in delu, tudi skupaj s firmo Porsche, bodo prihodnje leto končno le predstavili novo lado (glej risbo). To bo avtomobil, v grobem podoben VW golfu, a z bolj grbastim prednjim delom. Na voljo bo z motorji od 1,2 do 1,5 litra gibne prostornine, s prednjim pogonom, s tremi ali petimi vrati, sčasoma pa tudi s štirikolesnim pogonom in kot diesel. Potem ko bo proizvodnja teh avtomobilov stekla, jih nameravajo v ZSSR izdelati 230.000 v enem letu. Verjetno bo čez čas moč novo lado kupiti tudi pri nas. Dotlej pa je za marsikoga dobra tudi stara lada, čeprav je »požrešna«.
tiste dele telesa, ki so pri delu mirovali.
Spanje kot končna oblika pasivnega počitka obnavlja moči. To pravzaprav ni le počitek, temveč osnova fiziološka potreba človeškega organizma. Bolj iz navade kot iz potrebe spimo 6 do 8 ur dnevno. Če vemo, da bomo spali manj časa, spimo globje. Večina ljudi lažje pogreša večerne ure spanja, kot če jih zjutraj zgodaj zbudimo. Vsaj pol ure pred spanjem moramo pustiti delo. Dobro je, da gremo spat ob isti uri in spimo enako dolgo.
TORTA — URA — Našim gospodinjam idej, kako okrasiti torto, ne manjka. Kljub temu pa dvomimo, da je katera že naredila torto s podobo ure. Predlagamo torej, da z brizgalko »narišete« številke od 1 do 12 in seveda urne kazalca. Koliko bo kazala vaša torta-ura, se odločite sami. Če jo boste, na primer, podarili komu za rojstni dan, lahko torta-ura kaže uro rojstva ...
Vsak petek od 16.30 do 17.00 na Radiu Murska Sobota
USPEŠNICE I/ LETU 1983
1.	Billy Jane — Michael Jackson
2.	Baby Jane - Rod Stewart
3.	To shy — Kajagoogoo
4.	Vamos A ta Playa — Rhigeria
5.	Moonlight Shadow - Mike Oldfield
6.	Africa — Rose Laurence
7.	Juliet — Andy Gibb
8.	Sunshine Reggae — Laid Back
9.	Karma Chameleon — Culture Club
10.	Maniac — Michael Sembello
11.	/ like Chopin — Gazebo
12.	Say, say, say, — Paul McCartney in Michael Jackson
13.	What a feeling — Irene Cara
14.	Every breath you take — Police
15.	Dolce vita — Ryan Paris
Telefonska številka, na katero si lahko zaželite eno od naštetih skladb je (069) 21-232.
* ^ž-° Prebavljiva in marsikomu povzroča želodčne težave. Pred pripravo jo potopimo za nekaj minut v vrelo vodo.
Beljak se hitreje strdi v sneg, če mu dodamo nekaj kapljic hladne vode, limoninega soka ali ščepec soli.
Mast med kuhanjem ne bo prskala, če ji dodamo nekaj zrnc soli.
Olje je postalo žarko. Ne zavržimo ga! Na liter olja dodamo 1 žlico suhe kuhinjske soli, dobro pretresemo in pustimo stati tri dni. Nato olje prelijemo v čisto steklenico.
drobni nasveti
Ca j hranimo v suhem in hladnem prostoru, v pločevinasti ali keramični posodi.
Mleko se nam ne bo prismodilo, če notranji rob posode pomažemo z maščobo. Tudi 1—2 kavni žlički sladkorja bosta to preprečili.
Pecivo noče iz modela. Pokrijmo ga za četrt ure s čisto kuhinjsko krpo, ki smo jo namočili v mrzli vodi.
Desertna vina hranimo pri 8—12 stopinj Celzija. Serviramo ohlajena, vendar ne ledeno mrzla, ker sicer izgubijo aromo.
Mesno juho bomo obarvali z majhno čebulo, ki smo jo rumeno opražili na štedilnikov! plošči.
Perutnina bo še posebej slastna, če meso pred pečenjem poškropimo z limoninim sokom ali z vinjakom.
Krompir ohrani največ koristnih sestavin, če ga kuhamo v sopari.
Ocvrte ribe bodo bolj okusne, če jajcu za paniranje dodamo nekaj parmezana.
se na stenah kotlička ne nabirajo sladkorne obloge. Koje zmes primerno gosta, opravimo še preizkus. Kapljice sladkorne zmesi kanemo v kozarec mrzle vode. Če se zmes takoj strdi, je primerno gosta. Kotliček odstavimo s štedilnika. Sladkorno zmes namažemo na plast aluminijeve folije, namaščene z oljem. Aluminijevo folijo na robovih zvihamo, da se sladkor ne razliva. Ko se zmes ohladi in se začne strjevati, zarežemo z ostrim nožem črte, po katerih bomo kasneje razrezali karamele. Ko pa je zmes popolnoma hladna in trda, jo dokončno razrežemo. Karamele zavijemo v papirčke in jih shranimo v tesno zaprti posodi.
POMLADITEV
— Blaženi mladoporočenec, pomladil si se vsaj za pet let.
— Kako to misliš?
— Spet kadiš, ko te nihče ne vidi...
MIRNO KRI
— Poglej, še sol se je podražila.
— Me nič ne moti. Bratranca imam v Tuzli.
—Jaz pa imam svojega v Ormožu.
sestavil Marko Napast	odlična slovenska smučarka	glasbilo s strunami, gosli	japonska filmska igralka (Yoko)	gnus	potapljaška naprava za morja	časovna enota	tropično drevo in njegov les
avtomobil za prevoz več oseb		/					
reka slapov v Severni Ameriki							
boljša vrsta jabolk							
dokaz odsotnosti s kraja zločina						rim. 500	
						posoda za taljenje	
Zorman Ivo			Nielsen	■			
			ameriška uprava za vesolje				
filmska igralka Karič				klica		l	
				del tedna			
barbar, divjak							dohodek rentni-kov
amper		prozoren dragulj					
		angleški plemič					
am. film, igralec Martin					Leskovac		
					največji it. naftni koncern		
lantan			predlog	avstrijski smučar (Hans			
				edicija			
sol ar-zenaste kisline							
cerkveni vladar							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: premier, romance, eternit, mora, Jo, iris, ar, KrKKK, at Iran, lasnica, nivo, ep, Ivo, Ati, Caracas, Anamiti.
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
STRAN 13
kronika
■■■ Temeljno sodišče-enota v Murski Soboti hhhmbhmmhh
KAJ JE RESNICA?
Pred petčlanskim senatom Temeljnega sodišča — enota Murska Sobota se je v petek začelo sojenje zoper domnevne udeležence pretepa pred gostilno v Strukovcih. Kot smo v Vestniku že poročali, je za posledicami umrl 24-letni Tomislav Bošnak iz Murske Sobote.
Temeljno javno tožilstvo — enota v Murski Soboti je vložilo obtožnico zoper Karla Kuzmo, rojenega 1951, iz Puževec 8; Stefana Kuzmo, rojenega 1952, iz Puževec 31; Renata Lenarčiča, rojenega 1963, iz Puževec 49; Franca Sinica, rojenega 1948, iz Vanča vasi 36; Marjana Šerugo, rojenega 1961, iz Puževec 27; Slavka Pertocija, rojenega 1955 iz Murske Sobote. V obtožbi je zapisano, da so Karel Kuzma, Stefan Kuzma, Renato Lenarčič, Franc Sinic in Marjan Šeruga v sostorilstvu 11. junija 1983 okrog 2.30 ure na parkirnem prostoru pretf gostilno Šiftar v Strukovcih vzeli življenje Tomislavu Bošnaku. Slavko Pertoci pa naj bi sodeloval pri pretepu na ta način, da se je v predhodnem pretepu, v katerem sta bila poškodovana dva dijaka, spoprijel s Tomislavom Bošna-kom, s katerim sta se valjala po tleh, s čimer naj bi povzročil, da so se v pretep ponovno vključili pr-voobtoženi in so nastale hude posledice — smrt.
Iz 7 strani obsegajoče obtožnice še povzemamo, da sta se tisto usodno noč v strukovski gostilni sešli pravzaprav dve druščini: 35 dijakov soboške gimnazije in dva profesorja, ki so imeli valeto (mimogrede povedano: taka proslavljanja smo v našem listu že obsodili!) in 23 občanov, ki so proslavljali fantovščino Bele Kuzmiča, ter drugi obiskovalci. Gimnazijci naj bi prišli v gostilno postopoma do 19. ure, uro pozneje pa povabljenci na fantovščino.
Udeleženci valete so že popoldan uživali alkoholne pijače. Z izjemo manjših trčenj med skupinama ni prišlo do izpadov. Okrog 2. ure je na parkirnem prostoru prišlo do prerekanja med enim gimnazijcem in udeležencem fantovščine. Njima naj bi se pridružila še dva gimnazijca. Takoj nato naj bi prišli iz gostišča nekateri povabljenci na fantovščino, ki so telesno poškodovali ne le fanta-gimnazij-ca, ampak tudi dekle-gimnazijko. V pretepu naj bi sodelovali tudi Karel Kuzma, Stefan Kuzma in
*5^
Začetki nogometa
A' nrimeriavi z nekaterimi drugimi večjimi kraji v Sloveniji je nogomet prišel v Pomurje razmeroma pozno. Začetki segajo v čas prve svetovne vojne. Pobudniki nove športne panoge, ki je bila takrat že zelo razširjena v sosednji Madžarski, so bili dijaki in študentje, ki so se šolali v Sopranu in drugih madžarskih mestih. V času šolskih počitnic, ko so se vrnili v rojstno Prekmurje, so ,, nabijali” žogo po cestah in s tem privabljali domačo mladino, ki se je vedno bolj navduševala nad nogometno igro.
Težko je reči, v katerem kraju v Pomurju se je pojavila prva usnjena žoga, kajti o tem ni nobenih dokumentov. Prav gotovo pa so prvič videli nogometno žogo iz usnja v Murski Soboti ali Dolnji Lendavi, kjer so se s ,,footballom”, kot so to igro takrat imenovali, začeli najprej ukvarjati v Pomurju. Po izjavi Kolomana Janže iz Brezovec, enega prvih nogometašev Murske Sobote, je prinesel prvo žogo iz usnja v to mesto baje Laci Kardoš leta 1917 ali 1918. To je bila tako imenovana angleška žoga ..rombler”, ki pa ni bila nova.
Mladina se je vedno bolj navduševala za nogomet in leta 1920 Zasledimo že prva prijateljska srečanja med nogometaši Murske Sobote in Dolnje Lenda
Renato Lenarčič. Gimnazijka naj bi bila dekle Tomislava Bošnaka.
Ko je ta prišel ven, da bi jo branil, naj bi se spoprijel s Slavkom Per-tocijem. Veljala sta se po tleh. V obtožnici nadalje piše da ,,sta Karel Kuzma in Štefan Kuzma prijela Tomislava Bošnaka v trenutku, ko se je nahajal nad Pertocijem, ga dvignila, nato pa s pestmi oziroma udarci v glavo in vrat pobila na tla ter ga začela brcati, nakar pa so pristopili še Renato Lenarčič, Franc Sinic in Marjan Šeruga ter so s skupnim delovanjem z dobro usmerjenimi udarci z nogami v predel glave in vratu pobili Tomislava Bošnaka do smrti.”
Temeljno javno tožilstvo obtožuje Karla Kuzmo, Štefana Kuzmo, Renata Lenarčiča, Slavka Sinica ih Marjana Šerugo sostorilstva kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 46. člena kazenskega zakona (zagrožena kazen je zapor najmanj 5 let), Slavko Pertoci pa naj bi storil kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu po 55. členu kazenskega zakona, (zagrožena kazen je zapor od treh mesecev do
PLES AVTOMOBILOV
Franc Pavel iz Borejec se je 1. januarja v zgodnjih jutranjih urah peljal z osebnim avtom iz smeri Murska Sobota proti Cankovi.
Ko je pripeljal v naselje Krajna na novo cesto, se je srečaval s tremi avti;* prvima dvema se je izognil, medtem ko je prišlo s tretjim — vozila ga je Melita K. iz Murske Sobote — do oplaženja. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša 140 tisoč dinarjev.
1. januarja ob 17. uri se je zgodila huda prometna nesreča v Podgradu. Tu je voznik dostavnega kolesa z motorjem Alojz Krapš iz Apač dohitel 14-letnega pešca M. S. iz Podgrada, ki je šel po desni strani. Zaradi tesnega prehitevanja ga je zadel in poškodoval. Otroka so prepeljali v bolnico, voznika pa so izsledili pozneje, saj na kraju nesreče ni ustavil.
Tudi 2. januarja se je zgodila nesreča v Podgradu pri Radgoni. Vlado Rantaša iz Radenec se je peljal z osebnim avtom proti Apačam. V bližini hiše številka 21 v Podgradu je vključil smerokaz in začel zavijati na levo na dvorišče. Prav tedaj pa je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Mirko Mlinar z Raven pri Škofji Loki. Med voziloma je prišlo do trčenja. Rantaševa sopotnica Anica K. iz Radenec se je poškodovala, gmqtna škoda na vozilih pa znaša 17.000 dinarjev.
3. januarja se je zgodila prometna nesreča na cesti med Hotizo in Kapco. Rudolf Szabo s Kapce, ki je vozil iz Hotize, ni uspel izpeljati preglednega ovinka, torej je zapeljal s ceste, nakar se je avto prevrnil v jarek in nazadnje se je ustavil v bližnjem gozdičku. Telesnih poškodb ni, materialna škoda pa je precejšnja: 170.000 dinarjev.
V sredo, 4. januarja, ob 6.50 uri je 5-letna N. Ž. iz Ljutomera prečkala vozišče na prehodu za pešce na Ormoški cesti. Ko je prišla čez prehod, ni zavila na pločnik, ampak je šla ob njem. Drago Zadravec iz Veščice, ki je pripeljal za njo, naj bi vozil z neprimerno hitrostjo, bile pa so tudi težke vozne razmere (zasneženo cestišče), zato je prišlo do nesreče: ob prehitevanju je deklico zadel z blatnikom in jo zbil po cesti. Dobila je hude poškodbe.
Š. S.
ve. V tem času pa še ni prišlo do ustanovljanja nogometnih klubov, temveč se je ob nedeljah zbirala mladina, ki se je navduševala za nogomet, in igrala prijateljske tekme. V Murski Soboti je bil organizator mladine in trener Hiršl, v Dolnji Lendavi pa se je s tem ukvarjal Toplak. Na prvo prijateljsko tekmo v Mursko Soboto so nogometaši iz Dolnje Lendave prispeli s konjsko vprego. Tekmo so odigrali na živinskem trgu, nogometaši pa so prvič nastopili v dresih in ,,kopačkah.” Nogometne čevlje je izdelal Norčič iz Murske Sobote. Zanimi-
Nogometaši Mure iz Murske Sobote leta 1931. Stojijo od leve: Varga, Cagran, Schiller, Horvat, Paurič, Dora, Eisenstadter Turk in Norčič; čepijo: Kardoš, Rajnar in Debelak.
treh let). Karel Kuzma, Štefan Kuzma in Renato Lenarčič so v priporu od 11. junija, Franc Sinic od 13. junija, Marjan Šeruga je v priporu od 14. junija, medtem ko je Slavko Pertoci na prostosti. Noben od obtoženih doslej še ni bil kaznovan.
Taka je torej obtožnica, ki je nastala na temelju zaslišanj, ki jih je opravil preiskovalni sodnik (senat pa je izločil nekatere zapisnike o zaslišanju s strani delavcev UNZ), poročila o ogledu kraja dejanja, zapisnika o obdukciji, izpiskov iz kazenske evidence, izvidov 0 analizi krvi, izvedeniških mnenj psihiatra, mnenja krajevne skupnosti, skice, fotografij ... In kakšna je resnica? To naj bi dognal v petek začeti sodni postopek. Že zdaj pa je treba povedati, da bo pot do ugotovitve dejanskega dogajanja težka. Zapisati namreč moramo, da je tisto usodno noč bilo popitih veliko kozarcev vina, piva, drugih pijač. Dve druščini naj bi izpraznili 96 litrov vina, 22 steklenic piva . . . Pot do resnice ne bo lahka tudi zato, ker noben od obtoženih ne priznava krivde. Tako je pr-voobtoženi Karel Kuzma na
vost prvega srečanja v Murski Soboti je tudi v tem, da so se igralci preoblekli v dres in preobuli v nogometne čevlje kar na svojih domovih. Prvo tekmo med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo, ki se je končala z zmago Len-davčarjev, je sodi! Hiršl iz Murske Sobote. Za Mursko Soboto so nastopili: Laci Kardoš, Bandi Junkus, Jože Hauzer, Koloman Gumilar, Koloman Janža, Koloman Gybri, Emerik Šiftar, Aleksander Zupančič, Koloman Kere-sturi, Emil Simon in Ludvik Norčič. Na povratno srečanje v Dolnjo Lendavo so nogometaši Murske Sobote prav tako poto-
sodišču dokaj prepričljivo zatrjeval, da se z Bošnakom sploh ni pretepal, nasprotno; ko je videl, da mu nihče ne pomaga, se je on sklonil k njemu. Dejal je tudi, da ni bil ne pijan, vendar pa tudi ne trezen, kljub temu pa se dogajanj tiste noči dobro spominja. Stefan Kuzma je povedal — potem ko je zanikal vsakršno krivdo — da se ni z nikomer pretepal, pač pa je videl zunaj ležati dve osebi, misleč, da sta pijanca. Prinesel je vodo in najprej enega, nato pa še drugega polil. Dejal pa je, da je videl Lenarčiča, ki je na tleh ležečega Pertocija brcnil v predel glave (drug zunaj ležeč naj bi bil Bošnak). Povedal je tudi, dasta skupaj s prvoobtoženim Karlom Kuzmo (bratranca!) šla skupaj ven. Renato Šeruga, ki je v preiskovalnem postopku podal izjavo, ki je hudo bremenila oba Kuzma, je tokrat govoril povsem drugače. Prvotne izjave naj bi dal pod pritiskom in ker ni bil zbran. Na vprašanja, kaj Je resnica', je odgovoril, da to, kar zdaj govori! Sicer pa je priznal, da je brcnil Pertocija. Dejal je tudi, da zagovora ne spreminja zato, ker bi mu kdo grozil. Franc Sinic tudi ni priznal krivde sostorilstva. Sicer pa se je zagovarjal kot že prej v spreiskavi. Tudi naj ne bi videl, da bi se Pertoci in Bošnak tepla.
Marjan Šeruga, ki je študent, je imel dolg zagovor. Sostorilstva očitanega kaznivega dejanja ni priznal, pač pa je priznal, da je le ,,dregnil” fanta svetlih las. Sicer pa naj bi tudi on pomagal Bošnaku, ob katerem sta bila poleg dveh deklet tudi Karel Kuzma in Štefan Kuzma, ki je prinesel vodo. Tudi njegova pripoved se je razlikovala od izjave v preiskavi. Na vprašanje predsednika senata Iva Šumaka, zakaj zdaj govori drugače, je odgovoril, da se je sam pri sebi zaobljubil, da bo pravo resnico povedal šele sodišču.
Tako torej priprti obdolženci. In kaj je povedal Slavko Pertoci, ki se brani s prostosti? Dejal je, da je prišel v gostilno povsem po naključju. Sicer priznava, daje bil vinjen, pa spet ne tako, da se ne bi spominjal dogodkov. Bošnaka se ne spominja. Pač pa ve, da je šel dvakrat plesat. Dejal je tudi, da on ni ,,zakuhal nobene gužve”, pač pa, da tako govore zlobni jeziki. Ne spominja se, kako se je znašel na tleh..
Izredno zamotan primer. Do tragedije prav gotovo ne bi prišlo, če udeleženci valete in fantovščine ne bi pili čez mero. Tako pa je ugasnilo življenje mladeniča, ki so ga pokopali prav na njegov 24. rojstni dan.
Š. Sobočan
Prispevki za kirurgijo
Družina Vogrinčič iz Kroga (namesto venca pok. očetu Štefke Lepoša) — 1.000,00 din; Sodelavci 311. brigade TOZD Ženska oblačila MURA M. Sobota (namesto venca pok. očetu sodelavke Štefke Lepoša) — 1.600,00 din; Potrošnik — skupne službe (namesto venca na grob pok. ženi Jožeta Kovača) — 2.000,00 din; ,,Mura” TOZD Perilo, M. Sobota (namesto venca pok. očetu Karoline Vezer) — 4.000,00 din; Pongracovi, N. Prekm. brigade 30 (namesto venca pok. Eriki: Kovač) — 1.000,00 din; Marija, Franjo in Robertino Škarabot M. Sobota, Kidričeva 20 (namesto venca na grob pok. Erike Kovač) — 2.000,00 din; Gizela Slepec, Cankarjeva 17, M. Sobota (namesto venca pok. Eriki Kovač) — 1.000,00 din; Srednja družboslovna in ekonomska šola Murska Sobota (namesto novoletnih čestitk) — 1.500,00 din; Žužana Zelko in Marta, Cankarjeva 64, M. Sobota (namesto šopka za pok. očeta Karoline Vezer) — 1.000,00 din; Družina Doma, Crenšovci 5 (namesto venca na grob pok. Irme Grabar, M. Sobota, Prešernova 33) — 1.000,00 din; Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci (namesto venca za pok. mamo Ide Anželj) — 2.000,00 din; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica, M. Sobota, (namesto venca na grob pok. Jožeta Horvat, Rakičan, Panonska 2) — 1.000,00 din; Matija Škafar, Ižakovci 33 (namesto venca) — 3.000,00 din; OOS Po Pomurske lekarne, M. Sobota (namesto venca na grob pok. bratu Marjete Starc) — 1.000,00 din; OOS TOZD Pomurske lekarne M. Sobota (namesto venca na grob pok. očimu Nade Drozdek) — 1.000,00 din; Delavci Lekarne M. Sobota (namesto venca na grob pok. Erike Kovač) — 2.000,00 din; Karolina Franko, Markišavci 24 (namesto cvetja na grob pok. Marije Grabar) — 1.000,00 din; Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu sodelavke Mire COr) — 1.500,00 din; OOS pri Tov. mlečnega prahu M. Sobota (prispevek osn. org. sindikata) — 3.000,00 din; Neva Lebar, M. Sobota, Arh. Novaka 7 (namesto venca pok. Miloša Eržen) — 1.000,00 din; Gasilsko društvo Fikšinci (namesto venca na grob Karla Flisarja iz M. Sobote) — 1.000,00 din; Gasilsko društvo Nemčavci (namesto venca Karlu Flisarju iz M. S.) — 2.000,00 din; Zina Kerec, Cankarjeva 41, M. Sobota — 600,00 din; Družine: Banfi, E. Horvata, M. Horvata, Kovačič, Kučan, Peček, Samec, Sukič, Šeruga (namesto cvetja na grob pok. Erike Kovač) — 11.000,00 din; Osnovna šola K. D. Kajuh — osn. organ. ZSS (namesto venca ob smrti očeta Marjane Ebenšpanger) — 1.000,00 din; Družina Štefana Žek-ša, Temlinova 10, M. Sobota (namesto venca Eriki Kovač) — 1.500,00 din; Jože in Rozika Sraka, Okt. revolucije 19, M. Sobota (namesto venca pok. Marjaninemu očetu Alojzu Flisar) — 2.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. M. Grabar, M. Sobota in Antonije Gomboc iz Cankove) — 1.400,00 din; Sodelavci SGP Konstruktor, Lipovci (namesto venca na grob pok. Erike Kovač, M. Sobota) — 3.000,00 din; Družina Miroslava dr. Tobiasa, M. Sobota, Ivana Regenta (namesto venca na grob pok. Erike Kovač) — 1.500,00 din; Delavci očesnega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota (namesto venca na grob pok. Erike Kovač, M. Sobota) — 1.500,00 din; Irma in Viktor COr, M. Sobota (namesto venca na grob pok. Miloša Eržen, M. Sobota) — 2.000,00 din.
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297
VABILO
Vabimo Vaše blagorodje k ustanovnemu občnemu zboru športnega kluba »MURA« v Murski Soboti, ki se vrši v soboto, dne 16r avgusta 1924 ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Dob ra j.
Dnevni red:
1.	Poročilo pripravljalnega odbora, 2. Volitev predsednika, 3. Volitev ostalega odbora,
4.	Volitev načelnikov odsekov (nogometnega, rokometnega (hasena); kolesarskega in lahko-atletskega)
5.	Sklepanje o pristopnini, članarin: in podpornim,
6.	Slučajnosti.
M. Sobota, dne 9. avgusta 1924.
PRIPRAVLJALNI ODBOR
vali s konjsko vprego, vendar okrepljeni z igralcem BSK iz Beograda, ki je v Murski Soboti služil vojaški rok. Prav zaradi tega odličnega nogometaša, ki je igral srednjega krilca, so se nogometaši Murske Sobote oddolžili za prvi poraz. Posebna zanimivost prvih nogometnih srečanj prekmurskih nogometašev je tudi ta, da sta se moštvi pred začetkom tekme različno pozdravili. Tako so se nogometaši Murske Sobote pozdravili hip, hip-hura, nogometaši Dolnje Lendave pa ej-ha, ej-ha, ej-ha. Po razpoložljivih podatkih so nogometaši Murske Sobote in Dolnje Lendave tudi v letih 1922 in 1923 odigrali več prijateljskih tekem, vendar do ustanovitve nogometnih klubov še ni prišlo.
(nadaljevanje)
ABC Pomurka — KG Rakičan
razpisuje
na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD TMK M. Sobota, TOZD Prašičereja Beltinci in Delovne skupnosti prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
a)	direktor TOZD TMK M. Sobota
b)	vodenje organiziranje in koordiniranje veterinarske službe v TOZD Prašičereja Beltinci
c)	vodenje, koordiniranje in organiziranje del splošno-pravne in kadrovskosocialne službe v delovni skupnosti.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
pod tč. a)
— visokošolska ali višješolska izobrazba — agronomske oz. veterinarske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— moralno-politična neoporečnost
pod tč. b)
— visokošolska izobrazba — veterinarske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
pod tč. c)
— končana pravna fakulteta
— 3 leta delovnih izkušenj oziroma opravljen pripravniški izpit..
Pismene prijave s pi loženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
Kadrovska služba
ABC Pomurka — KG Rakičan
69000 MURSKA SOBOTA
v roku 8 dni od dneva objave tega razpisa.
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD Prašičereja, Beltinci prosta dela in naloge
dveh dipl, veterinarjev
Kandidata morata poleg splošnih pogojev določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje:
— da imata končano BTF — veterina in
— opravljeno pripravniško dobo s strokovnim izpitom oziroma lahko tudi pripravnik
— odslužen vojaški rok.
Na razpolago je družinsko stanovanje.
Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v zakonskem roku na naslov:
Kadrovska služba na Delovni skupnosti pri ABC Pomurska — KG Rakičan v roku 15 dni od dneva objave oglasa. /
STRAN 14
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
UECTIIIV	uradne
1EJI Hill OBJAVE
Leto XVIII	Murska Sobota, dne 29. decembra 1983	Št.: 34
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
262.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
263.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine M. Sobota.
264.	Odlok o spremembah ih dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1983
265.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku iz osebnega dohodka delavcev, za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane
266.	Odlok o zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem,' odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom
267.	Odlok o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v mestu M. Sobota
268.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
269.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
270.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 1983
271.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v L trimesečju leta 1984
272.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Gornja Radgona
273.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini G. Radgona
274.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine G. Radgona za leto 1983
275.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona za prvo trimesečje 1984
276.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš v lasti občanov v občini Gornja Radgona
277.	Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000
278.	Odlok o sprejetju novelacije zazidalnega načrta Boračeva
279.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine občine in njenih organov V občini Ljutomer
280.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Ljutomer
281.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer
282.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljutomer za I. trimesečje leta 1984
283.	Sklep o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste v občini Murska Sobota
284.	Sklep o soglasju k sklepu skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste M. Sobota
285.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1981—1985
286.	Ugotovitveni sklep o sprejetju aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota za obdobje 1981—1985
287.	Sklep o prenehanju ukrepov družbenega varstva v SGP Konstruk-tor-TOZD Opekarna Puconci
288.	Odlok o minimumu in določitvi rokov za nabavo sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvevanji in drugimi nevarnostmi v občini Lendava
262
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spretnembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota
40 % celotnega prihodka s hrano, se prizna davčna olajšava v višini 20 % odmerjenega davka.
Zavezancem, ki dodatno zaposlijo nove delavce v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, se davčna olajša pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlovanje novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.”
4.	člen
V 16. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
,.Olajšava iz 4. odstavka 9. člena se ne všteva v omejitev iz prejšnjega odstavka”.
5.	člen
V prvi točki prvega odstavka 18. čl. se črta, besedilo: „ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela”.
V zadnji vrsti drugega odstavka istega člena se ža besedo „skup-nostim” črta vejica in vstavi besedilo „in od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, Če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela”.
6.	člen
Za tretjim odstavkom 38. člena se doda novi, četrti odstavek, ki se glasi:
„V tretjem odstavku 10. člena odloka o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/74, 15/74, 4/75, 6/76,
26/77, 9/78, 8/79, 14/81 in 8/82 se stopnja 25 % nadomesti s stopnjo „20 %” stopnja „40 %” pa s stopnjo „30 %”.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 422—2/83—9
Datum: 28. 12. 1983
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
263
Na podlagi 1. čl. zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43/83) in 167. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Murska Sobota
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Murska Sobota (Uradne objave št. 10/77, 25/77, 15/81, 8/82 in 5/83) se spremeni tarifna številka 1 tako, da se glasi:
,,Od prodaje rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm se plačuje davek po stopnji 15 %, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave in po stopnji 10 %, če je vozilo prodano po poteku 1-2 let od nabave”.
2.	člen
Prvi odstavek tarifne številke 2 se spremeni tako, da se glasi: ,,Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1)	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti:
—	od naravnega vina, penečega vina	v % od vrednosti
in vinskosadnih pijač	6	%
—	od piva	35	%
—	od naravnega žganja in vinjaka	40	%
—	od drugih alkoholnih pijač	53	%
2.) Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti	60 %
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1 1984.
Številka: 422-8/83/9 Datum: 28. 12. 1983
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
264
Na podlagi določila 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, št. 24/79), 160. člena’ Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembah in dopolnitvah odlvka o proračunu občine Murska Sobota za leto 1983
1.	člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1983, sprejet na zborih skupščine 8. decembra 1983 se v 1. členu spremeni in glasi:
„Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	216.881.000 din
in se razporedijo: a) za splošno porabo v občini — dovoljena poraba	193.626.000 din
— poračun neizterjanih kalkulativnih prihodkov leta 1982	2.833.000 din
b) odstopljeni prihodki	17.420.000 din
c) sredstva za posebne namene — presežek	2.252.000 din
d) prihodki posebne partije proračuna	750.000 din
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota se pooblasti, da razporedi pozitivno razliko v višini 2.979.000 din, nastalo zaradi spremembe družbenega dogovora o politiki na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 ter prikaže spremembe v zaključnem računu proračuna za leto 1983.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Številka: 400-8/82-2
Datum: 28. 12. 1983
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT, 1. r.
265
Na podlagi 2. odst. 3. čl. zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnjo hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 167. čl. Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, dne 28. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku iz osebnega dohodka delavcev, za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane.
1.	člen
V 1. členu Odloka o občinskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev se zagotavljanje sredstev za intervencijo v proizvodnjo hrane (Uradne objave pomurskih občin, št. 8/82 in 28/83) se stopnja „0,50 %” nadomesti s stopnjo „0,65 %”.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1984
Številka: 422—7/83—2
Datum: 28. 12. 1983
Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVATI, r.
266
Na osnovi 53. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (uradni list SRS 1/80) in 167. členaStatuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota na seji dne 28. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom.
1.	člen
Delavci y združenem delu in drugi delovni ljudje si morajo zagotoviti v svojih organizacijah združenega dela:
— pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih,
— socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom.
2.	člen
Potrebna sredstva za zagotavljanje pravic za navedeni obseg zdravstvenega varstva in socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom si zagotavljajo delavci v združenem delu in drugi ljudje z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem dohodka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
3.	člen
Ce obseg tega zdravstvenega varstva ih socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom presega dohodkovne možnosti temeljne organizacije združenega dela, si delavci zagotovijo te pravice s solidarnostjo v okviru delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela in drugih širših oblikah združevanja oziroma v okviru občinske zdravstvene skupnosti.
Pogoji za upravičenost do solidarnostnih sredstev so opredeljeni v Samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS 26/83) in Aneksu št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985.
4.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota ob uveljavitvi novega načina oblikovanja solidarnosti na področju zagotavljanja storitev v zvezi s
poklicnimi obolenji in poškodbami na delu ter v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti ustrezno zniža prispevno stopnjo.
5.	člen
Ta odlok velja za organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki niso sprejele sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota-za obdobje 1981—1985.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1984.
Številka: 190—1/83—5
Murska Sobota, dne 28. 12. 1983
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT
267
Na osnovi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 170. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 12/80) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 18. decembra 1983 sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v mestu Murska Sobota	i
1.	člen
Na območju mesta Murska Sobota se na novo imenuje ulica z naslednjim imenom in območjem:
— JUŽNA ULICA: obsega območje ceste od ulice Ivana Regenta proti severozahodu, vzporedno z Žitno ulico (slepa ulica).
2.	člen
Grafični prikaz območja ulice je izdelan na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
V odloku o imenovanju ulic, trgov in naselij v mestu Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 16/78) se besedilo pod zaporedno št. 55 pravilno glasi: ,,ULICA MOŠE PIJADE”, pod zap. št. 78 pa ,,ULICA I. PROLETARSKE BRIGADE”.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 015-5/83-5
Murska Sobota, 28. 12. 1983
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota
Martin HORVAT
268
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81, 29/83) ter 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1983 sprejela
•	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Lendava
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Lendava (Uradne objave št. 9/83) se v prvem odstavku 4. člena stopnja „0,5 %” nadomesti s stopnjo „0,35 %”.
2.	člen
V 7. členu odloka se stopnja „25 %” nadomesti s stopnjo „15 %”.
3.	člen
V drugem odstavku 8. člena se stopnja „-40 %” nadomesti s stopnjo „25 %”.
4.	člen
Spremeni se 15. člen odloka tako, da se glasi:
Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem osebnem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
osnova	stopnja v %
do 60.000	20
od 60.000 do 90.000	25
od 90.000 do 140.000 30 od 140.000 do 200.000 35 od 200.000 do 270.000 40 od 270.000 do 350.000 43 od 350.000 do 450.000 48 od 450.000 do 800.000 53 nad 800.000 , 56
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
5.	člen
V 1. točki prvega odstavka 17. člena se črta besedilo: ,,ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.”
V istem členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
,,Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100 %' telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid ter duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.”
Na koncu zadnjega odstavka 17. člena se pika črta ter doda besedilo: ,,in za storitve kulturnih mentorjev ter športnih vaditeljev.”
6.	člen
Za 19. členom se doda novi 19. a člen, ki se glasi:
,,Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka.”
7.	člen
Za 25. členom se doda novi 25. a člen, ki se glasi:
„Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se prizna davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.”
8.	člen
Na koncu 26. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo: ,,s tem, da se olajšava iz 25. a člena tega odloka ne všteva v navedeno omejitev”.
9.	člen
Spremeni se 28. člen odloka tako, da se glasi:
„Zavezanci davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:	-
osnova "	stopnja v %
do 60.000	'	20
od 60.000 do 90.000	25
od 90.000 do 140.000	30
od 140.000 do 200.000	35
od 200.000 do 270.000	40
od 270.000 do 350.000	43
od 350.000 do 450.000	48
od 450.000 do 800.000	53
nad 800.000	.	56
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan, po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje, razen določb 1. in 5. člena, ki se začenjajo uporabljati osmi dan po objavi.
Številka: 422-1/82-8
Datum: 23. 12. 1983
Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
269
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81, 29/83) in 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43/83 — prečiščeno besedilo) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lendava (Uradne objave št. 2/79, 17/81, 10/82 in 7/83) se spremeni tarifna številka 2 tako, da se glasi:
Od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm, plačujejo občani in civilno pravne osebe posebni občinski prometni davek in sicer:
— 15 %, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10 %, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave. Opomba:
Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti. V nasprotnem primeru ugotovi prometno vrednost davčni organ s cenitvijo.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek še plača pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
2.	člen
Prvi odstavek tarifne številke 3 se spremeni tako, da se glasi:
,,Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti:
v % od vrednosti — od naravnega vina, penečega vina in vinskosadnih pijač	6 Vo
— od piva	35 %
— od naravnega žganja in vinjaka	40 %
— od drugih alkoholnih pijač	53 %
2.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti •	.	53 %”
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 421 — 1/83—8
Datum: 23/12—1983
Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
270
Na podlagi določila 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81), je Skupščina občine Lendava na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Lendava za leto 198?
1.	člen	(
Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1983 (Ur. objave 10/83) se v 2. členu spremeni in glasi:
,,Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo din 95.194.000 in se razporedijo:
— za dejavnost organov in organizacij DPS	90.158.091 din
— za sredstva, izločena na posebno partijo
žiro računa proračuna	5.035.909 din
sredstva zagotavljajo v proračunu občine, na podlagi tromesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka o proračunu občine Lendava v letu 1983.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena v globalu ne sme preseči 1/4-tine vseh razporejenih sredstev v proračunu občine Lendava za leto 1983.
3.	člen
Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za I. tromesečje 1984 sprejme izvršni svet skupščine občine v skladu s splošnimi določbami proračuna občine Lendava za leto 1983.
4.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Lendava za leto 1984.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1/1—1984.
Številka: 400—4/83—3
Datum: 23. 12. 1983
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK 1. r.
272
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82) ter 206. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26/12-1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Gor.
Radgona
1.	člen
V odloku o davkih občanov v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 9/83) se spremeni 8. člen tako, da se glasi:
Davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci od ostanka čistega dohodka po stopnjah:
5.	člen
Dopolni se 42. člen z novim 2. odstavkom, ki se glasi:
Spremeni in dopolni se tretji odstavek 7. člena tako, da se glasi:
Za zavezance; ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti se predpiše dodatna stopnja davka iz kmetijske dejavnosti v naslednji višini:
—	od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini 15 %,
—	od dohodka od gozda v višini 25 %.
Dosedanji 2., 3. in 4. odstavek postanejo 3., 4. in 5. odstavek 42. člena.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Štev.: 42—1/83—05
Datum: 26/12—1983
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Jože Kolbl
273
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72, 5/73,28/73, 36/75, 58/76,7/77,61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26/12—1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Gor. Radgona
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa in od plačil za storitve v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 19/79, 15/80, 18/81, 8/82 in 3/83) se spremenita tarifni št. 2 in št. 3 in sicer:
Tarifna številka 2
Od novih ali rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostornino nad 125 ccm, ki jih občani ali civilno pravne osebe prodajajo, se predpiše poseben občinski davek.
Stopnje davka so različne in so odvisne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo:
—	15 %, če je vozilo prodano pred potekom 1. leta od nabave
—	10 %, če je vozilo prodano po poteku 1. leta do 2 let od nabave.
Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Ce ta ne odgovarja prometni vrednosti, le-to ugotovi uprava za družbene prihodke.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača v občini, kjer ima davčni zavezanec stalno bivališče.
Tarifna številka 3
Posebni občinski davek se plačuje:
1	. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odst, iz domačih surovin, računano po vrednostih
t	v % od vrednosti
—	od naravnega vina, penečega vina in vinskosadnih pijač	6	%
—	od medice	15	%
—	od piva	40	%
—	od naravnega žganja in vinjaka	40	%
—	od drugih alkoholnih pijač	53	%
—	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih
z manj kot 50 % iz domačih surovin	60 %
Ostale točke ostanejo nespremenjene.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
štev.: 421—2/82—05
Datum: 26/12—1983
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Jože Kolbl
274
Na podlagi 194. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave Pomurja, št. 41/81) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 7/78) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1983
1.	člen
V odloku o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1983 (Ur. objave Pomurja, št. 10/83) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna v letu 1983 znašajo 78,834.514.— din in se razporedijo:
— na splošno porabo v občim	76,369.459
— na tekočo proračunsko rezervo	415.055
— na odstopljene prihodke	2,050.000
Predlog prihodkov občinskega proračuna in njegova razporeditev sta 'prikazana v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Številka: 400-2/83-03
G. Radgona, dne 26/12-1983
PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
275
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 194. člena statuta občine G. Radgona (Ur. objave Pomurja, št. 41/81) je skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1983 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Gornja Radgona za prvo trimesečje 1984
1.
Do sprejetja proračuna občine G. Radgona za leto 1984, najdalje pa do 31. marca 1984, se bodo proračunske potrebe občine G. Radgona financirale na podlagi trimesečnega plana dohodka in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine G. Radgona za leto 1983.
2.
Za začasno financiranje v L trimesečju 1984 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1983.
3.
Dohodki in izdatki, ki bodo realizirani na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in odhodkov proračuna občine za leto 1984.
4.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 400—8/83—03
G. Radgona, 26/12—1983
.PREDSEDNIK skupščine občine G. Radgona Jože KOLBL
276
Na podlagi 93. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) in 206. člena statuta občine G. Radgona je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26/12-1983 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš v lasti občanov v občini Gornja Radgona
1.	člen
Spremeni se odlok o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš v lasti občanov (Ur. objave, št. 27/83) v 1. členu tako, da se glasi:
,,Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov ugotavlja Uprava za družbene prihodke občine G. Radgona, razen novozgrajenih oz. prenovljenih stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, katere ovrednoti Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine G. Padgona ob tehničnem prevzemu stanovanja oz. stanovanjske hiše.
2.	člen
Spremeni se 2. člen odloka in se glasi:
,,Vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotavlja po stanju na dan izvedbe ovrednotenja.
3.	člen
Za 2. členom se doda novi 2. a člen, ki se glasi:
,,Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše mora omogočiti popisovalcem pridobitev potrebnih podatkov o izmerah in kvaliteti stanovanj ali stanovanjskih hiš. Ob popisu lahko poda na zapisnik pripombe, ki se nanašajo na ugotavljanje vrednosti in druge podatke, ki so v zvezi s popisom.”
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 36-6/83-10
Datum: 26/12-1983
PREDSEDNIK Skupščine občine Jože Kolbl
277
Na podlagi 54. člena zakona o temeljih sistema planiranja in družbenega plana Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76), 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SRS (Ur. list SRS, št. 1/80), odloka skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 17/78, 20/80 in 26/83) ter na podlagi 206. člena statuta občine Gornja Radgona je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26/12-1983 sprejela
ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000
1.	člen
V odloku o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Gornia Radgona za obdobie od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000 (Ur. objave, št. 13/79 in 5/82) se 2. člen spremeni in glasi: ,.Izvršni svet skupščine občine pripravi in v letu 1984 predloži skupščini občine osnutek in predlog dolgoročnega plana občine.”
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev.: 30-13/81-11
Datum: 26/12-1983
PREDSEDNIK Skupščine občine G. Radgona Jože Kolbl
278
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67 , 27/72 in 8/78) družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1981—1985 in 206. člena statuta občine Gornja Radgona je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26/12—1983 sprejela
ODLOK o sprejetju novelacije zazidalnega načrta Boračeva
1.	člen
Novelacija zazidalnega načrta Boračeva, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod številko 2/83 v februarju 1983, zajema zemljišča, ki jih sklepajo meje:
OBODNA PARCELACIJA
Severo-zahodna meja kompleksa, ki ga obravnava zazidalni načrt poteka vzporedno s severno-zahodno fasado obstoječe hale TPO, odmaknjena je za 23,00 m. Meja poteka ravno do severo-vzhodnega vogala parcele št.,2/4, nato pa po severni meji parcele št. 2/4 in 2/3. Tu se lomi in poteka po zahodni meji parcele št. 2/3 nato se zopet lomi pri jugozahodnem vogalu parcele št. 2/3 in poteka ravno še 28,00 m. Pri tej točki se trasa lomi in poteka v podaljšku zahodne parcelne meje parcele št. 356/6 ob zahodni fasadi stanovanjskega objekta, ki stoji na parceli št. 358/3. Trasa nadaljuje po zahodni meji parcele št. 358/3 do stičišča s podaljškom severne meje parcele št. 358/3. Meja obdaja parcelo do njegove polovice južne meje. Ta točka se poveže ravno s severo-zahodnim vogalom parcele št. 358/1. Od te točke poteka meja po zahodni meji parcele št. 358/1, proti jugu do severne meje parcele št. 341, nato po sevcro-vzho Ini meji parcele št. 341 do poti (pare. št. 362).
Meja nadaljuje po severni strani poti (parčelna št. 362) do stičišča s to parcelno mejo in podaljškom zahodne parcelne meje parcele št. 238/6. Od te točke poteka meja ravno ob zahodni meji parcele št. 238/6 nato ob njeni južni ter vzhodni meji do južne meje parcele št. 238/6, od te točke poteka meja ravno do stičišča mej parcel št. 238/1, 237 in 236. Nato meja poteka ob meji med parcelama št. 237 in 236, obdaja parcelo št. 238 (vrt) na južni in vzhodni strani, nato poteka ob južni meji parcele št. 5, nato ob stanovanjskem objektu hišne štev. 20. Meja veže južni vogal stanovanjskega objekta (št. 20) z južnim vogalom parcele št. 235/4, nadaljuje po južni meji parcele št. 235/4, 235/1, 235/5, 231/9, po severni meji parcele Št. 233/2.
Od severo-vzhodnega vogala parcele št. 233/2 poteka meja ravno do severo-zahodnega vogala parcele Št. 231/3 in južni meji te parcele, nato po zahodni meji parcel št. 230/2, 230/3, po južni meji parcele št. 230/3, se lomi in nadaljuje po zahodni meji parcel št. 229, 228/5, 228/7, prečka
cesto Boračeva—Janžev vrh. Po prečkanju meja poteka po južni strani ceste do podaljška južne meje parcele št. 110/2.
Od stične točke ceste in podaljška južne meje parcele št. 110/2, poteka meja ravno, potem po vzhodni meji parcele št. 110/2, se lomi in nadaljuje po južni meji parcele št. 90, nato po vzhodni meji te parcele do južne meje parcele št. 16 in jo obdaja na vzhodni strani.
Pri nadaljevanju meja poteka po vzhodni strani parcele št. 15 in 103/1. Od tu dalje poteka meja po severni meji parcele št. 102, na ravni gospodarskega poslopja na parceli št. 72 meja prečka Boračevski potok, nadaljuje po severni strani potoka do jugo-vzhodnega vogala parcele št. 45/2, obdaja parcelo 45/2 na vzhodni, severni strani. Od tu dalje poteka meja po vzhodni ter južni strani ceste Boračeva—Janžev vrh do stične točke ceste s »podaljškom vzhodne meje kompleksa Marles. Meja nadaljuje po vzhodni meji kompleksa Marles do prečkanja industrijskih tirov.
Po prečkanju industrijskih tirov poteka meja po katastrski meji Boračeva Šratovci do obstoječe ograje kompleksa Radenska, od tu dalje meja kompleksa sovpada z obstoječo severno mejo kompleksa Radenske.
2.	člen
Namembnost površin je opredeljena z grafičnimi podlagami zazidalnega načrta.
Na tem območju je dovoljena gradnja industrijskih objektov OZD ,,Radenska”, novih pritličnih, visokopritličnih in medetažnih stanovanjskih objektov, kmetijsko gospodarskih objektov, obrtnih objektov in nadomestnih zgradb.
Dovoljena je adaptacija in preureditev obstoječih objektov in gradnja manjših prizidkov do 20 kv. m.
3.	člen
Hkrati z gradnjo posameznih objektov v tem območju je potrebno graditi osnovno komunalno opremo, zlasti kanalizacijo.
4.	člen
Za gradnjo objektov iz 2. in 3. člena tega odloka je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo ter pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta za naselje Boračeva (Ur. objave, št. 5—45/75), odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu zazidalnega načrta za naselje Boračeva (Ur. objave, št. 20—160/80) in sklep o dovolitvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta Boračeva (Ur. objave, št. 20—216/79).
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 350—3/82—10
Datum: 26/12—1983
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gornja Radgona
Jože Kolbl
279
Na podlagi 180. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota-št. 44/82 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer enakopravno na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26/12—1983 sprejela
"ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine občine in njenih organov
1.	člen
V glavi odloka, ki je objavljen v Uradnih objavah občin Pomurja št. 20/79, se besedilo „23. člena odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljutomer (Ur. objave občin Pomurja št. 6/78)” nadomesti z besedilom: „180. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83).”
2.	člen
V tretjem členu se v 2. odstavku črta beseda ,,pavšalnem”, besedilo 1. in 2. alineje se črta in se vstavi novo — naslednje besedilo:
„ - za vsako uro, prebito na seji, 50.— din.
V 4. členu se v 1. odstavku „50.— din” nadomesti s „70.— din”.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 114—1/62	„ □ J „
Datum: 26/12—1983
Skupščine občine
Emil KUHAR, 1. r.
STRAN 20 VESTNIK, 29. DECEMBRA 1983
280
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 44/82), ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Ljutomer
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 9/83) se v prvem odstavku 4. čleria stopnja „0,50 %” nadomesti s stopnjo „0,35 %”.
2.	člen
V 2. točki drugega odstavka 6. člena se stopnja „34 %” nadomesti s stopnjo „29 %”, stopnja „66 %” pa s stopnjo „56 %”.
3.	člen
Za 10. členom se doda novi 10/a člen, ki se glasi:
,,Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine, se prizna davčna olajšava v višini:
— 50 % od odmerjenega davka, če izpolnjujejo sporazumno dogovorjeno tržnost na osnovi pogodbe o kompleksnem proizvodnem sodelovanju,
— 20 % od odmerjenega davka, če proizvodno sodelujejo v kolobarju z 10 % sladkorno pese in 25 % pšenice od skupnih njivskih površin.
Zavezance opravičene do olajšave iz tega člena ugotovi davčni organ v sodelovanju in na podlagi evidenc strokovne službe kmetijske organizacije, s katero zavezanec proizvodno sodeluje”.
4.	člen
1.	odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi: ,.Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah:
osnova	,	stopnja
do 60.000 din	18	%
nad 60.000 do	90.000 din	23	%
nad 90.000 do	140.000 din	28	%
nad 140.000 do	200.000 din	33	%
nad 200.000 do	270.000 din	38	%
nad 270.000 do	350.000 din	43	%
nad 350.000 do	450.000 din	48	%
nad 450.000 do 800.000 din	53	%
nad 800.000	56	%
5.	člen
Za 18. členom se doda novi 18. a člen, ki se glasi: ,,Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20 % od odmerjenega davka.” ■
ucvcnn dkm
6.	člen
Za 24. členom se doda novi 24. a člen, ki se glasi:
,,Zavezancu davka iz gospodarskih dejavnosti, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto.
Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.”
3	7. člen
*	V 27. členu se za besedo ,,davka” postavi vejica in doda besedilo: ,,s
tem, da se olajšava iz 24. a člena tega odloka v navedeno omejitev ne všteva.”
3	8. Člen
>	VI. točki 1. odstavka 29. člena se črta besedilo ,,ter od dohodkov, ki
jih dosežejo 100 % invalidi paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko
3	organizacij združenega dela.”
!V 29. členu se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: ,,Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov, ki jih j	dosežejo invalidi s 100 % telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid,
duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko *	organizacij združenega dela.”
9.	člen
36.	člen se spremeni tako, da se glasi: ,,Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova din	stopnja
do	30.000 din	3°
nad	30.000	do	60.000 din	35	%
nad	60.000	do	100.000 din	39	%
nad 100.000	do	150.000 dih	43	%
nad 150.000 do 200.000 din	-	47 %
nad 200.000 do 300.000 din	51 %
nad 300.000 din	55 %
10.	člen
Ta odlok začne veljati dsmi dan po objavi v Uradnih objavah, občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Številka: 422-3/82
Datum: 26/12-1983
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
281
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43/83) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83)je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davkarki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 10/75,9/76,17/76, lb/TL 17/81, 9/82, 24/82.6/83 in 21/83) se spremeni tarifna številka" 1 tako, da se glasi;
»Od prometa rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm se plačuje davek:
— po stopnji 15 %, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave.
— po stopnji 10 %, če je vozilo prodano po poteku 1 do 2 let od nabave.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek in sicer:
1.	Od alkoholnih pijač izdelanih iz 50 ali več odstotkov domačih surovin:
v % od vrednosti
— od naravnega vina, penečega vina, vina
tipa Biser in vinsko sadnih pijač	•	6 %
— od	medice	15	%
— od	piva	35	%
— od	naravnega	žganja in vinjaka	40	%
— od drugih alkoholnih pijač	.	53 %
2.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, izdelanih iz
manj kot 50 odstotkov domačih surovin	■	60 %
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 422-3/82
Datum: 26/12-1983
Predsednik skupščine občine - Emil KUHAR. 1. r.
282
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. obiave občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava. Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26, 12. 1983 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljutomer za L tromesečje leta 1984
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljutomer za leto 1984 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1984 financirale potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami Odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1983.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena ne sme preseči 1/4-tine vseh razporejenih sredstev v proračunu za leto 1983.
3.	člen
Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za L tromesečje 1984 sprejme IS SO v. skladu s splošnimi določbami proračuna občine Ljutomer za leto 1983.
4.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Ljutomer za leto 1984.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 400-1/83
Datum: 26/12-1983
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
283
Na podlagi 7. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) in na (podlagi osnov in meril za razvrstitev cest in drugih prometnih površin 'med lokalne ceste, sprejetih na seji skupščine Skupnosti za ceste Slovenije z dne 31. 5. 1983 (Ur. list SRS, št. 22/83) je skupščina Občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste Murska Sobota na 4. seji, dne 25. 11. 1983 sprejela
SKLEP o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste v občini Murska Sobota
1.
Med lokalne ceste v občini Murska Sobota se določijo ceste navedene v priloženem seznamu, kije sestavni del tega sklepa.
2.
Ta sklep začne veljati z dnem, ko poda nanj soglasje pristojni občinski organ, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje.
Predsednik
skupščine Občinske SIS za ceste Murska Sobota: Tomec Jože 1. r.
SEZNAM LOKALNIH CEST				
Štev, ceste	Odcep	POTEK	Priklj.	Dolž. km
1	2	3	4	5
400	M 10	Murska Sobota—Bakovci—	Obč.	
		Ookležovje—Ižakovci—G. Bistrica	meja	15,000
400-a	400	Bakovci—Krog—po c. 401 — Krog—Murski Črnci	M 10	3,800
400-b	400	Bakovci—M. Bakovci	konec vasi	2,000
400-c	400	Ižakovci — Beltinci	400-Č	2,320
400-č	400	Melinci — Beltinci	M 10	5,720
401	M 10	Murska Sobota—Krog—brod na Muri	Mura	8,360
402	411	Černelavci—Veščica—Kupšinci—		
		Borejci —Vanča vas —Tišina — po c. M 10 — Tropovci—Gradišče—		
		Murski Črnci—Satahovci	400-a	11,600
403	R 349	Krajna — skozi vas	R350	1,830
404	R349	Cankova—Korovci—Gerlinci	405	6,325
404-a	404	Korovci—mejni prehod	drž. meja	0,500
404-b	404	Gerlinci—mejni prehod	drž. meja	0,400
405	R349	Cankova—G. Črnci—Gerlinci— Fikšinci—Kramarovci—Ocinje— Serdica	R349	15,410
405-a	405	G. Črnci—skozi vas	R349	1,200
405-b	405	Fikšinci-Mnejni prehod	drž. meja	1,000
405-c	405	Fikšinci — Pertoča	R349	4,560
405-č	405	Kramarovci—Rogašovci	R349	2,250
Štev. Odcep		POTEK	Priklj.	Dolžina
ceste				km
1	;	1	3	4	5
405-d 405		Kramarovci—mejni prehod	drž. meja	0,500
405-e 405		Fikšinci—Jurij	R349	3,625
406 R 349		Sotina—mejni prehod Sotina	drž. meja	2,250
407	1	I 349	Topolovci—Domajinci—Krpšči—		
		Motovilci—D. Slaveči—Kuzma . po c. R 356 — Matjaševci— Trdkova	R356	20,970
407-a .	407	Domajinci—Beznovci	410	1,650
407-b	407	Krašči—Krašči po jez. nap.	R349	1,250
407-c	407	Ropoča—Ropoča ob jezeru	R349	1,000
407-č	407	G. Slaveči—Nuskova	R349	4,340
407-d	407	Kuzma—Grad	409	4,700
407-e	407	Matjaševci—Mejni prehod	drž. meja	1,600
407-f	407	Jrdkova—Trdkova (karavla)	karavla	0,900
408	405-a	G. Črnci—Krašči—Ropoča—		
		Pertoča	405-c 4,100	
409	R349	Pertoča— D. Slaveči—Grad	411	6.700
410	411	Zenkovci—Beznovci—Vadarci— Kruplivnik	409	8,540
410-a	410	vadarci—Bodonci	411	2,000
411	R350	Černelavci—Lemerje—Bodonci— Grad—Boreča—po c. R 356 — Boreča—Ženavlje—Šulinci	R356	30.475
411-a	411	G. Puževci—D, Puževci	414	1,500
411-b	411	Zenkovci—Strukovci	414	3,200
411-c	411	Grad (serpentina)—Vidonci	416	0,500
412	411	Bodonci—Poznanovci—Prosečka		
		vas—Mačkovci	416	9,300
412-a	412	Poznanovci—Kovačevci—Vidonci	416	4,900
413	411	Radovci—Vidonci—Otovci	416	5,450
413-a	413	Radovci—Poznanovci	412	2,100
414	R355	M. Sobota—Markišavci— Puconci—Gorica—Brezovci— po c. 410—Lemerje—Skakovci	R349	
				12,910
415	414	Puconci—Šalamenci—Pečarovci—		
		Moščanci	R 355	9,600
415-a	415	Puconci—Sebeborci	425	3,900
415-b	415	Šalamenci—Bodonci	412	3,750
415-c	415	Šalamenci—Vaneča	R355	2,300
415-č	415	Pečarovci—Gorenšček	Gorenšček	0,800
415-d	415	Pečarovci—Mačkovci (marof)	412	3,620
416	R 355	Mačkovci—Vidonci—Boreča		
		(križarka)— Stanjevci—G. Petrovci — po c. R 356		
		— Adrijanci—Šalovci—Markovci— Čepinci—		
		Neradnovci— Lucova—Šulinci	R356	36,331
416-a	416	Otovci (gostilna)—Mačkovci	R355	4,500
416-b	416	Stanjevci (hrib)—Stanjevci		
		(dol.)	R355	0,800
416-c	416	Adrijanci—Markovci	416	2,100
416-č	416	Čepinci—Lucova	416	2,450
416-d	416	Čepinci — drž. meja	drž. meja	2,500
416-e	416	Lucova—Adrijanci	416-c	3,000
417	416	Markovci—Budinci—Dolenci	418	6,800
417-a	417	Dolenci—Budinci—drž. meja	drž. meja	3,050
418	419	Berkovci—Ivanjševci— Domanjševci — po c. 420 — Domanjševci—Krplivnik— Hodoš — po c. R 355 — Hodoš— Dolenci—Salovci		
				
				
				
			R355	18,633
419	obč.	Kobilje—Motvarjevcl—Prošenja-		
	meja	kovci—Berkovci—Kančevci— Križevci—G. Petrovci	R355	19,150
419-a	419	Križevci—Križevci (nafta)	421	2,200
420	R 355	Moščanci—Kuštanovcl—Mačkovci	R 355	8,800
420-a	420	Kuštanovci—Križevci	421	0,850
421 421-a	R355 421	Moščanci—Košarovci—Križevci— po c. 419—Križevci (cerkev)— Domanjševci—prž. meja		
				
			drž. meja	13,830
		Domanjševci—Salovci	R 355	5,000
422	R355	Vaneča—Dolina	vas	1,500
423	R357	Martjanci—Fokovci—Selo—		
423-a	423	Prosenjakovci	drž. meja	15,400
		Selo—Čikečka vas—Motvarjevcl	419	5,800
424	419	Prosenjakovci—Središče—Ivanj-		
		ševci—Lončarovci—Kančevci	419	11,110
424-a	424	Lončarovcl vas—do gas. doma	gas. dom	0,600
425	R 357	Martjanci—Sebeborci—Andrejci—		
STRAN 19 VESTNIK, 29. DECEMBRA 1983
Štev, ceste	Odcep	POTEK	Priklj.	Dolž. km
1	2	3	4	5
		Ivanove!—Panovci—Križevci	419	10,600
425-a	425	Kukec—Ivanovci	427	2,600
425-b 426	425	Ivanove! (Benedikt)—Kančevci— Ivanovci (križišče v gozdu'	427	
				1,000
	425	Sebeborci—Bokrači—Kukec— Panovci	425	
				9,540
426-a 427	426	Sebeborci—Krnci (gas. dom)	vas gas. dom	
				2,500
	425	Sebeborci—Andrejci—Ivanovci—		
427-a		Kančevci	419	8,550
	427	Andrejci (križišče)—Fokovci (sep)	423	0,450
428	R 357	Moravci—G. Moravci—Fokovci	423	6,000
429	R 357	Tešanovci—Vučja gomila—Selo	423	7,142
429-a	429	Tešanovci—Suhi vrh—G. Moravci	428	3,700
430	R 355	Nemčavci—do vasi	vas	0,500
431	R 355	M. Sobota—Noršinci—Mlajtinci—		
		Ivanci	434	8,380
431-a	431	Noršinci—Martjanci	R 357	1,700
432	M 10	Rakičan—letališče	letališče	1,570
433	M 10	Rakičan—Noršinci	431	1,200
434	R 351	Bratonci—Lipovci—Gančani— Bogojina—Bukovnica—Motvarjevci	419	
				17,230
435	R 351	Bratonci—železniška postaja—		
		Beltinci	žel. postaja	0,200
436	M 10	Beltinci—Lipa—Gomilice	obč. meja	4,200
436-a	436	Lipa—Odranci	obč. meja	1,500
437	R 355	Hodoš—M. Krplivnik do vasi	do vasi	1,150
SKUPAJ:	|	494,821
284
Na podlagi 7. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 170. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 8. decembra 1983 sprejel naslednji
SKLEP
1.
Daje se soglasje k Sklepu Skupščine Občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste Murska Sobota o razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste v občini Murska Sobota.
2.
Ta sklep velja z dnem sprejetja.
Številka: 34-8/83-1
V M. Soboti, dne 8. decembra 1983
STRAN 18 VESTNIK, 29. DECEMBRA 1983
Predsednik
Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota Rudi CIPOT
285
Na podlagi 40. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985 (Ur. objave skupščin občin Pomurja št. 5/81) in aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 sprejemamo delavci in drugi delovni ljudje ter občani organizirani v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota
ANEKS št.l k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985
1.	člen
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani organizirani v zdravstveni skupnosti Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci sporazuma) ugotavljamo, da so se v času po sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o temeljih plana) spremenile možnosti gospodarskih razmer, v katerih se je zmanjšal ustvarjeni dohodek združenega dela in zaostrili pogoji njegovega pridobivanja in delitve v prihodnjih letih tega srednjeročnega obdobja.
Udeleženci ugotavljamo, da so prednostne naloge, ki smo ši jih zastavili v sporazumu o temeljih planov, realne, da pa moramo zavoljo spremenjenih gospodarskih razmer pospešiti prizadevanja za njihovo uresničitev. Vsekakor pa moramo uresničiti naloge v zvezi z delitvijo dela v zdravstvu ter doslednejšo usklajenost pravic z dohodkovnimi možnostmi.
2.	člen
S spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih sporazumov bomo predvsem:
— zaostrili odnos do normativov in standardov, da bi tako spodbudili prizadevanja za boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdravstvenih organizacijah,
— zaostrili odgovornost in skrb občanov za svoje zdravje,
— dosledno uresničevali določila Zakona o zdravstvenem varstvu.
3.	člen
Za 6. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 6. a člen, ki se glasi:
Udeleženci sporazuma o temeljih plana bomcod 1.1. 1983. leta dalje načrtovali uresničevanje pravic do zdravstvenega varstva vojaškim invalidom in drugim upravičencem po določilih zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Ur. list SFRJ št. 68/81).
Sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva upravičencem iz prvega odstavka tega člena bo zagotovila federacija iz svojega proračuna preko republiškega komiteja za borce občinski zdravstveni skupnosti letno v dveh akontacijskih zneskih.
4.	člen
Spremeni se 10. člen samoupravnega sporazuma in se glasi:
Normative in standarde za opredelitev vrste, obsega in zahtevnosti se bo opredelilo s posebnim sporazumom.
5.	člen
Za 11. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 11. a člen, ki se glasi:
Udeleženci si bomo zagotovili pravice do zdravstveniiPstoritev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanje, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb na delu. V zdravstveni skupnosti bomo združevali le sredstva za dogovorjene medsebojne solidarnostne obveznosti med delavci temeljnih organizacij združenega dela v okviru skupnosti. V to solidarnost bomo udeleženci vključili tudi sredstva za te vrste zdravstvenih.storitev za potrebe delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov ter za delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju. Za oblikovanje medsebojnih solidarnostnih pravic in obveznosti med delavci temeljnih organizacij združenega dela se bomo sporazumeli o konkretnih merilih in pogojih s posebnim sporazumom. Pri tem bomo upoštevali, da je temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost upravičena do solidarnostnih sredstev v zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu:
— če je uresničila predpisane varnostne ukfepe,
— če je zagotovila predpisane zdravstvene ukrepe svojih delavcev,
— če bi stroški za tovrstne zdravstvene storitve v posameznem polletju presegli 5 % sredstev, ki jih je temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost v istem obdobju združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve,	,
— če odsotnost z dela v primeru nesreč pri delu in poklicnih bolezni ni nad povprečjem odsotnosti v regiji. V primeru, daje odsotnost nadpovprečna, so temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti upravičene do solidarnosti, če le-to lahko utemeljijo z medicinskega stališča.
Ob izpolnjevanju teh pogojev ima temeljna organizacija združenega dela pravico do povračila za nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, če v posameznem polletju presegajo 5 % sredstev, ki jih je temeljna organizacija združenega dela združila za zdravstvene storitve. Temeljna organizacija združenega dela ima pravico do povračila razlike nad 5% preseganjem sredstev, ki jih je združila.
K uresničevanju določil 11. a člena sporazuma o temeljih plana se pristopi najpozneje sl. 1. 1984.
6.	člen
Za 12. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 12. a člen, ki se glasi:
Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz 5. člena aneksa št. 1 samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS M. Sobota, ki jih opredeljuje nov 11. a člen sporazuma o temeljih plana za solidarnostno združevanje v OZS M. Sobota v cenah leta 1983 znašajo: za leto 1983 1.435.000,00 din za leto 1984 1.464.000,00 din za leto 1985 1.493.000,00 din
7.	člen
Za 13. členom se doda nov 13. a člen, ki se glasi:
Udeleženci bomo s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota opredelili medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti pri zago-Z tavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Pri tem bomo upoštevali, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem dohodka v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v okviru delovnih organizacij, sestavljenih OZD in drugih širših oblikah združevanja, v zdravstvenih skupnostih pa le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje medsebojnih solidarnostnih nalog med temeljnimi organizacijami združenega dela in za nekatere potrebe, ki se bodo podrobneje določile s posebnim sporazumom.
Za medsebojno zagotavljanje solidarnostnih pravic in obveznosti v zvezi z zdravstvenim varstvom morajo temeljne organizacije združenega
Jela in delovne skupnosti izpolnjevati naslednje pogoje in dogovorjena merila pri oblikovanju sredstev za nadomestilo osebnih dohodkov odsotnih delavcev:
— 75 % od osnove za prve tri (3) dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana;
— 80 % od osnove od četrtega (4) do petnajstega (15) dneva odsotnosti;
—	85 % od dsnove od šestnajstega (16) do tridesetega (30) dneva odsotnosti;
— 90 % od osnove od enaintridesetega (31) dneva dalje;
—	za vojaške vojne invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega ali organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945, za borce španske narodno-osvobodilne vojne fn udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije 100 % od osnove in
—	za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v korist druge osebe ali dajanja krvi 100 % od osnove.
Upravičenost do' solidarnostnih sredstev imajo tudi drugi delovni ljudje, ki šamostojno opravljajo dejvnost s svojim delom in sredstvi v lasti občanov ter drugi občani, za katere bo to pravico podrobneje določil posebni sporazum.
Pravloma je temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost upravičena do solidarnostnih sredstev, združenih v Občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota v primeru:
—	če skrbi za predpisane sistematične preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi,
—	če v odsotnosti z dela v polletju za 30 % presega povprečje odsotnosti z dela v medobčinski zdravstveni skupnosti v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega leta in ne povečuje odsotnosti v svoji temeljni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti,
—	če izplačani, znesek za nadomestila osebnega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v organizaciji združenega dela v polletju presega 30 % zneska, ki ga je organizacija združenega dela ali delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve in
—	če izplačani znesek za nadomestilo osebnega dohodka delavcev ni višji, kot bi znašal njegov osebni dohodek, če bi delal.
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani si neposredno v občinski zdravstveni skupnosti zagotavljajo socialno varnost za:
—	nadomestila osebnih dohodkov v času odsotnosti z dela ob transplantaciji kože v prid drugi osebi, zaradi dajanja krvi, izolacije ali spremstva ter pri odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana,
—	nadomestila osebnih dohodkov delovnim ljudem, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju, za čas odsotnosti z dela nad 45 dni,
—	za pogrebnine in posmrtnine ter potne stroške delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom v obsegu in pod pogoji, ki bodo podrobneje opredeljeni v posebnem sporazumu.
Obseg pravic in pogoje za njihovo uresničevanje bomo opredelili udeleženci v samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter v posebnem sporazumu v skupnosti.
V primeru upravičenosti temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti do solidarnostnih sredstev Občinska zdravstvena skupnost M. Sobota poravna obveznost v višini, ki prekoračuje 30 % zneska, ki ga je temeljna organizacija združenega dela ali delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve.
, Redno spremljanje upravičenosti temeljne organizacije do solidarnostnih sredstev se poveri koordinacijskemu odboru za razvojne in druge skupne naloge OZS, ki skupščini poda vsako leto letno poročilo o izvajanju poverjenih nalog najkasneje do konca februarja za preteklo leto.
8.	člen
Spremeni se 14. člen sporazuma o temeljih plana in se glasi:
a)	Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz 7. člena aneksa št. 1 samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS M. Sobota, ki jih opredeljuje nov 13. a člen samoupravnega sporazuma za solidarnostno združevanje v OZS M. Sobota pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom v cenah leta 1983 znašajo:
za leto 1983 5.349.000,00 din
za leto 1984 5.456.000,00 din
za leto 1985 5.565.000,00 din
b)	Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz socialne varnosti, ki se plačujt o direktno iz skupnosti v cenah leta 1983 po letih znašajo: za leto 1983 17.273.000,00 din za leto 1984 17.618.000,00 din ■ za leto 1985 18.000.000,00 din
c)	Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota ob uveljavitvi novega načina oblikovanja solidarnosti na področju zagotavljanja storitev v zvezi s poklicnimi obolenji in poškodbami na delu ter v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti zniža prispevno stopnjo z dnem uveljavitve tega aneksa.
9.	člen
Dopolni se zadnji odstavek 26. člena sporazuma o temeljih plana in se glasi: ,,Ob tem ni mogoče določati prispevka posameznih uporabnikov v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva, kijih zagotavlja zakon o zdravstvenem varstvu SRS kot najmanjši obseg pravic (Ur. list SRS št. 1/80) in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS 45/82).
10.	člen
Ta aneks začne veljati in se uporablja, ko k njemu pristopi 2/3 udeležencev.
Številka: 139/1983-1-1/1
286
Na podlagi 20. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 22/83) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na skupni seji dne 19. 12. 1983 sprejela
UGOTQ VIT VENI SKLEP
o sprejemu aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985
1.
Ugotovi se, da je bil predlog aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985 poslan 174 temeljnim organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim v občini Murska Sobota z 17.931 zaposlenimi. Izjave o pristopu k aneksu št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985 je poslalo 118 temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti. Od teh se jih 73,1 % oziroma 13.112 zaposlenih izjasnilo za predloženi aneks.
t .v je aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985 sprejet z 2/3 večino zaposlenih v temeljnih organizacijah, samoupravnih organizacijah in skupnosti v občini Murska Sobota.
2.
Ta sklep in aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota za obdobje 1981—1985 se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 139/1983-1-1/1
Datum: 19. 12. 1983
Predsednik skupščine: EVGEN HORVAT. 1. r.
287
Na podlagi 622. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, štev. 12/80), 2. in 14. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnir -, (Ur. list SRS, št. 32/80) in 168. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, štev. 12/80 in 36/81) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 17. novembra 1983 sprejel ugotovitveni
SKLEP o prenehanju ukrepov družbenega varstva v SGP Konstruktor — TOZD Opekarna Puconci
I.
Začasni ukrep družbenega varstva v SGP Konstruktor — TOZD Opekarna Puconci preneha z 1. decembrom 1983.
II.
Ta sklep velja z dnem sprejetja, uporablja pa se od 1. decembra 1983.
številka: 017-1/82-5
V Murski Soboti, dne 17. novembra 1983
Predsednik
Zbora združenega dela skupščine občine Murska Sobota Karel PEČEK 1. r.
288
Na podlagi 156. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 191., 194. in 195. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82), odloka zveznega izvršnega sveta o minimumu sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi (Uradni list SFRJ, št. 3/83), odloka republiškega izvršnega sveta SRS o določitvi rokov za nabavo sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi (Uradni list SRS, št. 19/83), 265. člena statuta občine Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1983 sprejela	1
ODLOK o minimumu in določitvi rokov za nabavo sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi.
1.	MINIMUM SREDSTEV .
l.člen
Ta odlok določa minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi, ki si jih morajo priskr
STRAN 17 VESTNIK, 29. DECEMBRA 1983
beti delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi lastniki stavb in javnih objektov.
2.	člen
Delovni ljudje in občani si morajo kot minimum sredstev za osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi priskrbeti: zaščitno masko (zaščitna maska M-l in otroška maska MO-1), zaščitno ogrinjalo in prvi povoj, če jim takšna sredstva niso zagotovljena kako drugače.
3.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti morajo kot minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito svojih delavcev pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi priskrbeti:
1.	zaščitno masko (zaščitna maska M-l), zaščitno ogrinjalo in osebni dozimeter z indirektnim odčitavanjem na vsakega zaposlenega, ki je razporejen na podlagi delovne obveznosti v vojni;
2.	po en radiološki in kemični detektor in čitalnik osebnih dozime-trov;
3.	po eno priročno lekarno, en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi ter ena nosila na vsakih 100 zaposlenih oziroma na vsakih na-daljnih 200 zaposlenih v eni izmeni;
4.	100 g kaporita na 1 kv. m površine, ki se uporablja v delovnem procesu, in po 10 g detergentov na 1 kv. m površine strojev in vozil;
5.	na vsakih 250 kv. m površine poslovnega prostora po eno garnituro orodja, ki sestoji: iz dveh lopat, krampa, sekire, kladiva, droga, žage za železo in klešč.
4.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije ter organi, ki upravljajo stanovanjske, poslovne, javne in druge stavbe ter objekte, morajo kot minimum sredstev za kolektivno zaščito v teh objektih ali skupini objektov priskrbeti:
1.	po eno priročno lekarno, en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo in ena nosila na vsakih 100 oziroma na vsakih nadaljnih 200 oseb, ki se utegnejo hkrati znajti v teh objektih;
2.	po 100 g kaporita na vsako stanovanje oziroma na 1 kv. m površine v poslovnih, javnih in drugih stavbah in objektih;
3.	na vsakih 5 stanovalcev oziroma oseb, ki se utegnejo znajti v teh objektih, po eno lopato, na vsakih nadaljnih 10 oseb pa po en kramp in lopato rezačo.
5.	člen
Občani, ki imajo stanovanja oziroma stavbe v osebni lastnini, morajo priskrbeti:
1.	priročno lekarno (torbica prve pomoči); komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo;
2.	po 100 g kaporita na vsako stanovanje;
3.	na vsakih 5 stanovalcev po eno lopato.
6.	člen
Priročne lekarne iz 3., 4. in 5. člena tega odloka vsebujejo najmanj 10 prvih oovojev, lOpovojev-prevez, 2 trebušna povoja, 4 povoje za opekline, 10 zavitkov sterilne gaze, 10 trikotnih rut', 10 zavitkov obliža s sterilno gazo, 3 zavitke navadnih obližev, 10 varnostnih zaponk, škarje, svinčnik, risalni blok in bolničarsko torbico.
7.	člen
Komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi iz 3., 4. in 5. člena tega odloka vsebuje najmanj: 25 osebnih priborov za dekontaminacijo, 250 g sode bikarbone, 2,5 kg mila, dva litra čistega alkohola, dva kilograma vate in 25 avtoinjektorjev.
8.	Člen
Šteje se, da so delovni ljudje in občani, organizacije, skupnosti in organi preskrbljeni z minimumom sredstev za osebno in kolektivno zaščito, če so ta sredstva, razen priročne maske, priskrbeli po predpisu prejšnjega odloka o RBK minimumu.
9.	člen
Sredstva in oprema, ki jih določa ta odlok, morajo ustrezati standardom oziroma tehničnim pogojem opreme za zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi in imeti kakovostne ateste.
II.	ROKI ZA NABAVO SREDSTEV
10.	člen
S tern odlokom se določajo tudj roki, do katerih si morajo delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi lastniki stavb in javnih objektov, priskrbeti minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi.
11.	člen
Minimum sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi si morajo priskrbeti:
1.	Delovni ljudje in občani — do konca leta 1990;
2.	temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti — do konca leta 1987;
3.	samoupravne štanovaniske sknnnosti in drnee organizacije ter organi, ki upravljajo stanovanjske, poslovne, javne in druge stavbe ter objekte — do konca 1987;
4.	občani, ki imajo stanovanja oziroma stavbe v osebni lastnini ter zasebni delodajalci — do konca leta 1990.	*	'
12.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbijo zbori stanovalcev in hišni sveti, samoupravni organi stanovanjske skupnosti, sveti krajevnih skupnosti ter delavski sveti ali drugi samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v sodelovanju s pristojnim občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo.
13.	člen
Za stalno oskrbljenost tržišča s kakovostnimi sredstvi za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi ter za zagotavljanje ustreznih pogojev prodaje in nakupa omenjenih sredstev bo skrbela organizacija združenega dela, ki jo pooblasti pristojni občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
Navodilo o načinu zagotavljanja ter o uporabi sredstev za osebno in kolektivno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
14.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o minimumu obveznih sredstev za RBK zaščito pred vojnimi akcijami v občini Lendava (Uradne objave Pomurja, št. 16/78 z dne 8. junija 1978).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja.
Številka: 850/39
Datum: 26. 12. 1983
Predsednik skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
6 VESTNIK, 29. DECEMBRA 1983
Radijski in televizijski spored od 13. do 19. januarja
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA J MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO MURSKA SOBOTA
I
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.30 — Pet najboljših ta teden... ,17.00 —Aktualno v petek, 13. januarja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 13.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 Čebelko Hlaček. 9.25 A. Lindgren: Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka. 10.00 Zemljepisne po-•sebnosti: Živali, ki jih ni nihče ljubil. 10.50 Dogodivščine rumenega kovčka, sovjetski film. 12.05 T. Pavček: . Čenčanja, (do 12.15) 17.25 Poročila. 17.30 Čez tri' gore: Vokalni kvartet Spev. 18.00 Modro poletje, španska mladinska nanizanka. 18.25 Obzornik ljubljanskega območja. 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v gu-marstvu. 19.05 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. Butler: V. Labella — G. Montaldo: Marco Polo, italijanska nadaljevanka. 21.20 Propagandna oddaja. 21.25 Ne prezrite. 21.40 Tv kviz. 22.45 Tv dnevnik II. 23.00 Union City, ameriški film.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
9.20 Zimski spored za dijake (do 10.35). 17.30 Videostrani. 17.40 Poročila. 17.45 Sprehod s pesnikom. 18.15 Tv koledar. 18.25 Kronika občine Reka. 18.45 Aktualnosti, oddaja IV Novi Sad. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Marco Polo, italijanska nadaljevanka. 21.20 Zabavno glasbena oddaja. 21.50 Tv dnevnik. 22.05 Kultura srca. 23.35 Poročila..
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Potovanje v dogodivščine, 11.55 SP v smučanju: S — ženske, 13.15 Opoldanska redakcija, 17.00 Exi, peci, pec, 17.25 Risanka, 17.30 Don Kihot, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti XV — nerešeno, 21.20 Avstrijski kviz, 22.10 Šport, 23.30 Akti XY — nerešeno
DRUGI PROGRAM
17.30 Vzaoina oddaja, 18.00 Galerija, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po zabrisanih sledeh, 21.00 Znanost, 21.20 Politika v petek, z 10 pred 10, 22.20 V zadnji sekundi (film)
TV MADŽARSKA j
■__:___________
8.35 in 14.35 Šolska TV. 9.45 Kratki filmi. 16.20 Kratek film. 16.35 Poper, 2. del avanturistične nadaljevanke. 17.25 Panonska kronika, spored študia Pecs. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zbogom, draga, angleška nadaljevanka, naslov epizode: Maude. 20.55 še pol ni res, kviz. 21.30 EP v umetnostnem drsanju, moški. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem, jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 Tv šola — dokumentarna oddaja, risanke. 18.00 Serijski film. 18.50 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.55 Budapest: Drsanje na ledu — Evropski pokal. 22.45 TVD nocoj. 22.55 Visoki pritisk — Glasbena oddaja.
16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 14. januarja, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00. do 17.00 (telefon: 21.232)
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.20
8.15 Poročila.
ZBIS-N Grafenauer: Lokomotiva. 8.35 Ciciban, dober dan: Zvončar. 8.50 Mi smo smešna družina, otroška serija TV Novi Sad. 9.20 Pred izbiro poklica: Poklici v metalurgiji. 9.50 Propagandna oddaja. 9.55 Badgastein: Svetovni pokal v smučanju — slalom za ženske, prenos 1. teka. 10.55 L Otrin: Pesem giba: Jazz balet in Jerome Robbins MGS. 11.15 Človek in zemlja: Narodni park v Daimielu — 2. del, španska dokumentarna serija. 11.40 Ljudje in zemlja, ponovitev. 12.45 Propagandna oddaja. 12.50 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — smuk za moške, prenos. 14.15/30 Slalom za ženske, posnetek 2. teka iz Badgasteina (do 15,15/30). 15.30 Šabac: Rokomet Metaloplastika:Kiel, prenos Beograd, v odmoru ... 16.55-Poročila. 17.00 PJ v košarki — v odmoru ... 18.25 Planet opic, nadaljevanje in konec. 19.15 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Zares čuden par, ameriški film. 21.40 Propagandna oddaja.21.45 Zrcalo tedna. 22.00 »Der Struwwel Peter« ali o vzgoji, L oddaja. 22.45 Poročila.
TV ZAGREB
14.00 Smuk za moške, posnetek iz Wengna. 14.45 Kritična točka. 15.15 Poročila. 15.20 Tv koledar. 15.30 Rokomet Metaloplastika: Kiel, prenos. 17.00 PJ v košarki. 18.15 Mali koncert. 18.30 Medtem, oddaja iz kulture. 19.30 Tv dnevnik.
20.00 Izven preteklosti, ameriški film. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Za konec tedna.
TV AVSTRIJA
DRUGI PROGRAM
14.25 Mcbeth (opera), I 17.00 Ljuba družina, 17.45 L Kdo me hoče?, 18.00 Te- I denski TV spored, 18.25 I Šport, 19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Don Juan se vrača iz vojne, 22.10 Religija, 22.15 N iagara (film), 23.40 Nenavadne zgodbe Roahlda Dahla
TV MADŽARSKA
8.05 Naš ekran. 8.25 Za otroke. 10.00 Ponovitve. 13.40 Mafilm Magazin. 13.55 EP v umetnostnem drsanju, plesi. 18.15 Kamil Feleki in njegovi gostje, 2. del: Veseli teater. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar: Zsuzsa Rab: Pesem potepuha. 20.05 Poslednji detektiv, ameriški film. 21.40 Avtorski večer Istvana Cs. Nagya. 22.40 TV dnevnik.
TV KOPER
12.55 WENGEN: Smučanje — moški slalom — Svetovno prvenstvo. 15.00BUDIMPESTA: Um. drsanje — ples — Evropski pokal. 16.55 TVD NOVICE,-17.00 SPLIT: Košarka, JU-GOPLASTIKA—C1BONA -Jug. prvenstvo. 18.30 WENGEN: Smučanje — moškislalom — Svetovno prvenstvo. 19.30 TVD - Vse danes. 19..50 V kuhinji z nami —• glasbena oddaja. 20.30 Lucy in njeni — serijski film. 21.00 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja. 22.00 TVD nocoj. 22.10 Nočni film.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Volilno-programske seje ZK, reportaža, Kotiček za kmetovalce, humoristična priloga), 14.30 — Najlepše želje s |
| čestitkami in pozdravi, 16.00 — I | Vključitev osrednjega sloven i Iškega sporeda. DEŽURSTVA:! | 9.00do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.55 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — slalom za moške, prenos 1. teka. 10.50 Propagandna oddaja. 10.55 Maribor: Svetovni pokal v smučanju — slalom za ženske, prenos 1. teka (za EVR in JRT). 12.20 Propagandna oddaja. 12.25 Wengen: Svetovni pokal v smučanju — slalom za moške, prenos 2. teka (do 13.15/30). 13.20 Propagandna oddaja. 13.25 Maribor: Svetovni pokal v smučanju — slalom za ženske, prenos 2. teka (za EVR in JRT). 14.25/45 625, oddaja za stik z gledalci (do 14.50/15.05). 14.45 Rokomet — CZ : Grosswaldstadt, prenos (do 15.55); v odmoru . . . 16.20 Visok pritisk, glasbena oddaja TV Koper. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenci v zamejstvu. 17.25 Športna poročila. 17.40 Vse najboljše, mama, japonski film. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 G. Mihič: Šoferja, nadaljevanka TV Beograd. 21.00 Športni pregled. 21.30 Naši olimpijci: Smučarski skakalci, dok. oddaja. 22.20 Poročila.
/IQ ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
10.20 Poročila. 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 ■Kmetijska oddaja. 13.00 Trikrat deset, izobraževalni program, 14.00 Narodna glasba. 14.30 Modro poletje, serijski film. 17.15 Kdo je videl veter, kanadski film. 18.45 »Zagreb 84«. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tovornjakarja. _ humoristična serija, 21.00 Športni pregled. 21.30 Karavana, potopisna reportaža. 22.00 Dnevnik. 22.15 Pregled programa za ponedeljek..
TV AVSTRIJA
9.45 SP v smučanju: SL — moški, 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Šport, 12.25 SP v smučanju: SL — moški, 14.50 100 milijonov v vedru (film), 16.15 Zrcalne slike, 16.30 Ena, dva ali tri, 17.15 Risanka, 17.25 Risanka, 17.40 Celadek. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Šport, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Težišče 1984, 22.00 Nočni studio, 23.05 Šport,____________________
TV MADŽARSKA
8.05 Spored za otroke. 11.25 Impresionizem. 13.00 Priporočamo naše sporede. 13.30 Lahko igrata le dva, angleški film. 15.24 Delta. 15.55 EP v umetnostnem drsanju, prenos gala predstave 18.30 Dean Friedman, glasbeni film. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Vlak se je ustavil, sovjetski film. 21.45 Obisk pri Gy. Melisu.
TV KOPER.
20.30 Film: Ponarejevalci. Igrajo: Robert Hirsch Sylva Koscina. Režija: Yves Robert. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.30 Poje Tereza Kesovija.
16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 16. januarja (Šport, Kronika, Najbolj iskane plošče minulega tedna), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
Počitniški TV spored: 9.00 Cebelko Hlaček. 9.25 Risanka. 9.30 E. Peroci: Nina in Ivo — Nino vam predstavimo. 9.45 Mladi virtuozi: Harmonikarski orkester. 10.05 ZčTnljepisne posebnosti: Nevidni svet. 11.00 Kolargol in čudežni kovček, poljski film (do 12.10). 17.05 Poročila. 17.10 Neven, otroška serija TV Beograd. 17.40 Ideali in dvomi: Delo in sreča, izobraževalna serija. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Pet minut za rekreacijo. 18.45 Zdravo,
mladi. 19.15 Risanka. Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik I.
19.20 radio zrna.
19.55
Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 B. Šmit: Hildegard, drama TV Zagreb. 21.15 V areni življenja: Aleš Bebler. 22.15 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Smrt- Smail Age Cengijiča, otroška oddaja. 18.15 Transnacionalne družbe, izobraževalna oddaja. 18.45 Kulturni pregled. 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Raziskovanja: Delo Lazarja Trifunoviča. 20.50 Zagrebška panorama. 21.10 Borgijci, TV nadaljevanka. 22.00 ,,Plava trava zaborava”, zabavno glasbena dddaja — ponovitev (do 22.45).
TVZAGREB
9.20 TV koledar. 9.30 Mesto —- spomenik kulture: Trogir. 9.45 Arabela. VI., 10.15 Otroci ustvarjajo. 10.25 Risanka. 10.30 Poročila. 17.30 Videostrani. 17.40 Poročila. 17.45 Smrt Smail-age Čengijiča. nadaljevanka za otroke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnostrob-čin Varaždina. 18.45 Zdravo mladi, oddaja za mladino. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Drama. 21.15 Izbrani trenutek. 21.20 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 21.50 En avtor, en film. 22.10 Dnevnik. 22.30 Pregled programa za torek.
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Nemogoče dekle (film) 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Stari parnik, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Hitreje, višje, močneje, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Čarovnik, 21.50 Večerni šport
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v 'slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: Čudeži narave — dokumentarna oddaja, risanke. 17.30 Film: Ponarejevalci. Igrajo: Robert Hirsch, Sylva Kosci-na. Režija: Yves Robert. 19.00 Snortni pregled. 19.30 TVD vese danes. 19.50 Drevi. 20.00 Aerobika. 20.10 Dokumentarna' oddaja. 20.30 Veliki detektiv — serijski film. 21.30 TVD nocoj. 21.40 Jazz na ekranu. 22.10 Nočni film.
16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 17. januarja, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
Počitniški TV spored: 9.00 Čebelko Hlaček. 9.25 Risanka. 9.30 E. Peroci: Nina in Ivo — Vse deljeno s sedem. 9.45 Mladi virtuozi: Kljunasta flavta. 10.05 Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta. 11.00 Nukijeve dogodivščine, sovjetski film (do 12.10). 17.30 Poročila. 17.35 ZBIS — A, Lugar-Peroci in D. Zajc: Leteča hišica. 17.45 MPF Celje ’83: Dekliški pevski zbori — 2. del. 18.25 Zasavski obzornik. 18.40 Avstralske živali in krap v močvirju, kratka filma. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19,57 Propagandna oddaja. 20.00 V. Moberg: Raskenovi, švedska nadaljevanka. 21.00 Skupno: Poti stabilizacije. 21.45 TV dnevnik II. 22.00 Sofijski solisti, glasbena oddaia.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
9.20 TV koledar. 9.30 Uganke — rešitve. 9.45 Po reki Tari. 10.15 Risanka. 10.30 Poročila. 17.30 Video strani. 17.40 Poročila. 17.45 Oddaja za otroke. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občine Reka. I 18.45 Iskali ste — glejte. ! 19.15 Risanka. 19,30 Dnevnik. 20.00 Skupno: Poti stabilizacije. notranjepolitična oddaja. 20.45 Žrebanje Lota. 20.55 Nashville, ameriški film. 22.35 Dnevnik. 22.25 Pregled programa za sredo.
TV AVSTRIJA
11.55 Baročni arhitekti, 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Magacin Alpe-Jadran, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti, 21.45
Zrcalne slike, 22.30' Šport
DRUGI PROGRAM’
17.45 TV v šoli, 18.00 Usmeritev, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Svojčas, 21.05 Dallas, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.00 in 15.00 Šolska TV.
10.05 Samoobramba, TV film. 16.35 Glasbeni film.
17.20 Borba; kratki filmi Studia Pecs. 17.50 Ne le za žene.
18.05 Kdo ogroža mir? Sovjetski dokumentarni film.
19.30 TV dnevnik. 20.00 Wagner, 5. del nadaljevanke. 21.55 Lepi madžarski ples.
22.00 Odlomki iz dnevnika, dokumentarni film. 22.15 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 Tv šola: Kozmos — doku-nientarna oddaia. 17.30 Karino — mladinski TV film. 18.00 Veliki detektiv — serijski film. 18.50 Princesa »zaffiro« — risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Drevi. 20.300bzorja. 20.30 Film: Masaker v Guyani. Igrajo: Stuart Whitman. Joseph Cotten. Režija. Rene Cardona jr. 22.25 TVD nocoj. 22.35 Petrijin venae — TV nadaljevanka — I. del.
16.30 — iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktu-' alno v sredo, 18. januarja (gost, rubrika Iz delovnih kolektivov), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
Počitniški TV spored: 9.00 Čebelko Hlaček. 9.25 Risanka: Barbapapa. 9.30 E. Peroci: Nina in Ivo — Na oni strani srebrne črte. 9.50 Mladi virtuozi: Flavta. 10.10 Zemljepisne posebnosti: Skrivnosti uma. 11.05 Deček Daku, bangladeški film (do 12.10). 17.50 Poročila. 17.55 Pedenjžep. 18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 Deliblatska
peščara, reportaža TV Sad. 19.10 Risanka.
Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik I.
Novi 19.20 radio zrna. 19.55
Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 mm — filmska delavnica ob nemškem filmu Metropolis (čb film).
22.05 TV dnevnik II.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Beli kamen, otroška serija. 18.15 Priroda in človek, izobraževalna serija. 18.45 Note na črtah in ulicah, narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Francoski kviz. 21.05 Zagrebška panorama. 21.20 Mladi na koncertnem odru. 22.05 Povodi in sledi, oddaja iz kulture (do 22.35).
TV ZAGREB
9.20' TV koledar, 9.30 Moja šola. 9.50 Arabela, VIL. 10.20 Risanka, 10.30 Poročila. 17.30 Video strani. 17.45 Beli kamen, oddaja za otroke. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Siska. 18.45 Narodna glasba. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba, igrani film. 22.30 Dnevnik. 22.50 Pregled programa za četrtek.
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Kandy, 11.25 Argumenti 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Robinovo gnezdo, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Veliki Volk kliče (film), 22.05 Šport
DRUGI PROGRAM
18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kavarna Central. 2L50 10 pred 10, 22.20 Tempelj lepote (film),
TV MADŽARSKA
8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.55 Ponovitve: Delta; Princ regent; Edvard osvajalec. 16.30 Poljska pota, 3. del. 18.05 Za naše zdravje. 18.20 Skrajnosti; Računalnik v kmetijstvu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Želeli ste, spored po želji gledalcev. 21.30 Znamenja; pesem in podoba Laszla Nagya. 22.05 Umetnina tedna. 22.05 TV univerza; staroveški Orient, 16. del. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola — človekovo telo — dokumentarna oddaja. 17.30 Film: Masaker v Guyani. Igrajo: Stuart Whitman. Joseph Cotten. Režija: Rene Cardona jr. 19.15 Risanke. 19.30 TVD vse danes 19.50 Drevi. 20.00 Budimpešta: Um. drsanje — zaključna revija — Evropski pokal. 22.10 TVD nocoj. 22.20 Glasbena oddaja.
16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 19. januarja (kultura), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
Počitniški TV spored: 9.00 Čebelko Hlaček. 9.25 Risanka. 9.30 E. Peroci: Nina in .Ivo — Kaj je Nina našla. 9.45 Mladi virtuozi: Klarinet. 10.05 Zemljepisne posebnosti: Podivjana zemlja. 10.55 Nenavadni pes čuvaj, ameriški film (do 12.20). 17.40 Poročila. 17.45 P. Zidar: Utonilo je sonce — Amerika je predaleč, mladinska nadaljevanka. 18.25 Obalno-kra-ški obzornik. 18.40 Čas, ki živi: Pohorska legenda. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Diamanti na nebu, angleška nanizanka. 21.50 TV dnevnik II. 22.05 Thommy’s pop show — 1. del, ponovitev (stereo radio 2).
TV ZAGREB
.9.20 TV koledar. 9.30 Naši prijatelji: psi. 9.50 Mali svet. 10.20 Risanka. 10.30 Poročila. 17.30 Video strani. 17.40 Poročila. 17.45 Zgodbe iz Nepričave. oddaja za otroke. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Splita. 18/45 Francoski šansoni s Caterine Sauvage, oddaja RTV Ljubljana. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Monitor, politični magazin. 21.05 Olimpiada skozi čas. kviz. 22.05 Dnevnik. 22.25 Pregled programa za petek.
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Kraljevska visokost (film), 12.14 Klub seniotjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Kiwi, 17.55 Spanček Zaspanček, -18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Idealist (TV film), 22.45 Šport
DRUGI PROGRAM
17.45 TV v šoli, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Cirkuški festival Monte Carlo, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.10 in 15.00 Šolska TV. 9.45 V znamenju Merkurja, nadaljevanka. 11.00 Velblodi, kratek film. 16.45 Kratki filmi. 17.45 Perpetuum mobile; Kdaj gremo. na Mars? 18.30 Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Adamove hčere, francoski film. 21.25 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih vprašanjih. 22.15 TV galerija; razstava Martona Vara. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: Kozmos — dokumentarna oddaja. 17.30 Slovenski narodni plesi. 18.00 Ryan — serijski TV film. 18.50 Princesa »Zaffiro« — risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Drevi. 20.60 Z nami pred kmero... 20.30 Rumpole — serijski film. 21.30 TVD nocoj. 21.40 Video mix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami — vodi Dario Diviacchi
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984
STRAN 21
prodam.
vinogradniško-gospo-DARSKO ZGRADBO ( POČITNIŠKO HIŠICO), z vinogradom in vinogradniško opremo v okolici Kapele—Radenc prodam. Hiša je podkletena, napeljana sta elektrika in vodovod. Vinograda je 50 arov, novejši nasad. Informacije v večernih urah po telefonu (069) 82-512. M-4950
PRAŠIČA (približno 170 kg) prodam. Bogojina 17. M-4984 ZASTAVO 101, letnik november 1980, prodam. Franc Smej, Odranci 316. M-4985 RAZTEGLJIVO MIZO S ŠESTIMI STOLI ugodno prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 9. M-4988 TRAKTOR STEYR, tip 180, prodam. Pečarovci 93. M-4989 VINOGRAD V GORNJIH PE-TROVCIH, južna lega, ob asfaltni cesti, prodam. Informacije od 8. do 14. ure po telefonu 79-200. M-4996	,
MALE PUJSKE PRODAM. Karel Horvat, Veščica 19. M^1997 ELEVATOR ZA SLAMO, v dobrem stanju, prodam. Motvarjevci 58, p. Prosenjakovci. M-4999 ŠKODO, letnik 1976, prodam. Trnje 150. M-5000 TRAKTOR ZETOR 4718, varnostni okvir za ferguson in enoosni priklopnik prodam. Puževci 50. M-5001 TEHTNICO (150 kg) prodam. Salonitne plošče, rdeče, 8-valne, zamenjam za bele. Naslov v upravi lista. M-5OO3 TRAJNOGORECO PEC PRODAM. Pečarovci 118. M-5005
KOMBI IMV, tudi po delih, prodam. Orehovci 5, Gornja Radgona. M-5007 TAM 5500 KASONAR, letnik 1974, registriran za eno leto, možna takojšnja zaposlitev, prodam ali menjam za osebni avto. Crenšovci 37/A. M-5008 SEJALNICO, 17-redno, avstrijsko, kombi peč za kopalnico, malo rabljeno in plug za traktor, 10-colni, prodam. Leopold Žilavec, Domajinci 26. M-5009 VSELJIVO HIŠO z velikim vrtom (20 arov) prodam. Informacije: zidarski mojster, Jože Horvat, Žižki, telefon 70-047. M-5010 TRAKTOR URSUS 350, traktorsko škropilnico in levi štedilnik, nov, na trda goriva, prodam. Geza Fartelj, Bokrači 29. M-5012 PARCELO V DOLINI, 10 arov, lahko več, primemo za počitniško hišico, prodam. Naslov v upravi Usta. M-5013
VISO CLUB II, letnik 1982, prevoženih 12.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-5014 WARTBURG,' letnik 1973, prodam. Bakovci, Mladinska 48. M-5015
TRAKTOR FERGUSON, 50 KM, prodam. Štefan Šoštarec, Tropovci 4. M-5016 KIPER KASONAR, aluminijasti, 410 x 210, prodam. Puconci 52/D. M-5017 ŠEST TAPECIRANIH STOLOV PRODAM. Murska Sobota, Miklošičeva 16. M-5018 GRADBENO PARCELO z gospodarskim poslopjem v Ključar ovcih pri Ljutomeru prodam. Terezija Koroša, Veržej 135/A. M-5019 CITROEN GS, letnik 1973, in traktorsko škropilnico, po ugodni ceni prodam. Roman Holcapfel, Plitvica 3, p. Apače. M-5002
BREJO TELICO, rodovniško, KOULioia A in blatnika za zastavo 101 prodam. Renkovci 2, p. Turnišče. Mwn
TOVORNI AVTOMOBIL MERCEDES 1113, kiper, dva pogona, prodam. Hozjan, Trnje 111. M-5021
TRAKTOR TORPEDO DEUTZ 4006, s kabino, 600 delovnih ur, prodam. Ludvik Gospod, Vučja gomila 137. Oglasite se v popoldanskem času. M-5022
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Franc Kular, Kuzma 37. M-5028
ZADNJE GUME ZA TRAKTOR STEYR, 18 KS, nove, prodam. Tišina 32. M-5029
POZOR! Nujno prodam enonadstropno stanovanjsko hišo v Moravcih, 9,5 m x 12,5 m, notranje dokončano. Vse informacije dobite pri Slavku Horvatu, Moravci 8, p. Martjanci ali po telefonu: Ivica Sajovic, 064 22-570. M-OP
DVE PARCELI v velikosti 15 arov, primerni za počitniško hišo, blizu asfaltne ceste, prodam. Matija Jelen, Stara cesta 16, Ljutomer.
In-614
EKRAN za barvni televizor PHILIPS, 65 cm, prodam. Boris Knaf-lič, Postružnikova 2, Ljutomer. In-619
PLETILNI STROJ SUPER STANDARD 72, prodam. Informacije po 15. uri po telefonu (069) 82-530. In-1
ORIGINAL NEMŠKI VW 1300, letnik 1970, registriran, prodam. Mirko Babič, Podgradje 26, p. Ljutomer. In-2
ZASTAVO 128, registrirano, prodam. Ivan Muršič, Frana Kovačiča 12, p. Ljutomer. In-4
DVE ZIMSKI GUMI 135/15 s platišči za DIANO, dve letni gumi 155/13, novi in pomivalno korito gorenje, novo, bele barve, prodam. Bogojina 167. M-l
JUGO 45, star 15 mesecev, naprodaj. Lang, Puževci 24. M-2 RENAULT 4, letnik december 1978, in harmonij, nemški, 7 registrov, ugodno prodam. Vučja gomila 137. M-5	»
MALE PUJSKE PRODAM. Kol-taj. Gornji Petrovci 45. M-6 126 P, letnik 1977, prodam. Informacije po telefonu (069) 78-230. M-7
SPACEK, 1974, brezhiben, registriran do julija 1984, naprodaj. Telefon 78-011. M-9
TELEVIZOR RR NIŠ, čmo-beli, ugodno prodam. Kroška 83. M-16 MALE PUJSKE PRODAM. Franc Pertoci, Gorica 16, p. Puconci. M-17
SVINJO, visoko brejo, prodam. Tivadar, Gaberje 124, p. Lendava. M-18
MALE PUJSKE PRODAM. Ge-derovci 28. M-20
KOMBAJN EPPLE 210 prodam. Berkovci 29, p. Prosenjakovci. M-23
ORGLE ELKA X 50, enomanual-ne in MALATRON ELKA RAP-SODI 610 prodam. Štefan Sečko, Vaneča 33. M-26
CISTERNO, 1700 1, prodam. Naslov v upravi lista ali telefon 72-283. M-27
OSEBNI AVTO OPEL KADET, letnik 1978, in tovorni avto mercedes 1413 prodam. Radovci 44. M-30
SVINJO, visoko brejo, prodam. Istvan Lebar, Gaberje 96. Le-489 pohištvo za Spalnico, starejše, in večjo količino žganja prodam. Novak, Gaberje 115. Le-1 KRAVO, brejo šest mesecev, prodam. Kamovci 37, p. Dobrovnik. Le-2
V gostilni na Hotizi me čaka koledarček z imeni in nagradno številko.
ZASTAVO 101, prvič registrirano leta 1977, v dobrem stanjji, prodam. Telefon 75-857. Le-4
FORD TAUNUS 12 M, v voznem-stanju, registriran do 25. maja 1984, po ugodni ceni prodam. Gornji Lakoš 123, p. Lendava Le-6 ZASTAVO 101 prodam. Janko Belec, Lukavci 55, p. Križevci pri Ljutomeru. M-MM
PEC NA OLJE EMO-6 UGODNO PRODAM. Vprašati v trgovini BOROVO. M-MM
ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, Vrtna 2, stanovanje 2, prodam ali zamenjam z doplačilom za večje.
M-31
TRAKTOR STEYR, 30 KS, s koso in jermenico prodam. Motovilci 29, p. Grad. M-32
TRAKTOR STEYR, 28 KS, s koso, registriran, prodam. Hoheger, Tišina 41. M-34
AVTO TAM 4500, kiper, vozen, prodam ali zamenjam za osebni avto. Jože Gjergjek, Juša Kramarja 15, M. Sobota. M-35
NAROČNIKOM IN BRALCEM
VESTNIKA IZ RADGONSKE OBČINEI
ODSLEJ BOSTE LAHKO ODDALI MALI OGLAS ZA VESTNIK
VPLAČALI NAROČNINO ZA VESTNIK in
NAROČILI ČESTITKO PO RADIU MURSKA SOBOTA
VSAK PETEK od 8. do 12. ure v prostorih dopisništva VESTNIKA IN RADIA V UPRAVNI ZGRADBI POMURSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI.
Pridelovalce oljnih semen obveščamo, da smo ZAČELI S PREDELA VO OLJČNIC.
Cenjenim strankam se za obisk toplo priporočamo, obenem želimo vsem dosedanjim strankam in sovaščanom SREČNO, ZDRA VO, USPEŠNO IN MIRNO NOVO LETO 1984.
OLJARNA CIPOT
KROG
razno
SREČNO 1984 ŽEL! KLJUČAVNIČARSTVO
JANKO ŠPINDLER, LUKAVCI 7/A
in se priporoča za sodelovanje s svojimi storitvami in izdelki: eno ali dvoosnimi prikolicami, kolesnimi obroči in garažnimi vrati po meri iz raznih železnih konstrukcij.
AVTOKLEPARSTVO—RAVNALNA MIZA AVTOLlCARSTVO-KOMORA
ZAHVALA
Vsem, ki ste v noči od 28. do 29. novembra pomagali pri gašenju požara, še posebej pa tistim, ki ste nam v dneh po požaru priskočili na pomoč in nam pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Hvala domačim in okoliškim gasilcem ter mladini in ostalim krajanom Moščanec, ki so nam kakorkoli pomagali.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Družina Franca Banfija Moščanci 71
PUJSKE PRODAM. Petanjci 7. M-36
ZASTAVO 101, karambolirano, lahko tudi po delih, prodam. Jakiša, Ivanovci 59, p. Fokovci. M-37
STEREO DISCO MIXER AK MIX-801 (5 kanalov) in gramofon SONY PS—LXI, prodam. Karel Štefanec, Lendava, Partizanska 130. M-44
KRAVO, vozno, staro osem let, prodam. Lipovci 179. M-46
MALE PUJSKE in kiper napravo za DEUTZ prodam. Murski Črnci 24. M-47
NOVO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Kozic, Ivanjševci 11. M-48
AVTO NSU 1200 C prodam. Telefon 70-207. M-49
RENAULT-4 TL SPECIAL, letnik 1976, registriran za leto 1984, prodam. Dr. Palancsai, Murska Sobota, Cvetkova 20.
POČITNIŠKO HIŠICO in 18 arov zemlje na Runču (vinograd in sadovnjak) prodam. Stane Kosi,
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM DA IMAM ZOPET NA ZALOGI:
JELKINO ETERIČNO
OLJE ZA ZDRAVLJENJE PREHLADOV, BRONHITISA, SINUSOV IN PLJUČNIH BOLEZNI, - MAZILO ZOPER REVMO - MAZILOtZOPER'BOLEZNI
OŽILJA
- MAZILO ZOPER GLIVIČNE EKCEME
- ŠENJANŽEVO. OLJE ZA ZDRAVLJENJE 'OPEKLIN IN DRUGIH RAN
- ČAJE ZOPER ŽIVČNE BOLEZNI
Pošiljam po povzetju, navodila priložena. Se priporočam.
STANISLAV ERJAVEC Poklukarjeva 57/A
61111 Ljubljana telefon 264-900
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutonjer — Iždaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika).
Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Looamik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec. Monter tndre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232.21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81J17 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235.00din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Ptuj, Poljanska cesta 3, telefon 772-285. M-79
AM 1-8 SUPER (za rezervne dele) prodam za 20.000 din. Martin Gje-rek, D. Bistrica 5. M-51
2 x 800 W HH MOST FET, 2 x 400 W PEAVEY, 2 x 150 W ojačevalec ROLAND (po polovični ceni od nove), pevsko ozvočenje ALLSOVND, 8 kanalni mixer z vgrajenim echo efektom na trak in 2 x 150 W ojačevalec (za 8.000 din), prodam. Vili Herženjak, Gaberje 51/A, p. Lendava. M-52 OPREMLJENO POČITNIŠKO HIŠICO, staro pet let, in vinograd, star 5 let, v Lendavskih goricah z razgledom na Lendavo, primerno tudi za stanovanje manjše družine, prodam. Vili Herženjak, Gaberje 51/A p. Lendava. M-52 a RENAULT 4 TLS, star štiri leta, prevoženih 45.000 km, garažiran, registriran do konca leta 1984, in GS CLUB, prevoženih 60.000 km, odlično ohranjen, registriran do konca leta, prodam. Ogled po 15. uri. Naselje Ljudske pravice 36, M. Sobota, telefon 21-367. M-68
PEČARSTVO „GJEREK", DOLNJA BISTRICA 5, p. Črenšovci, želi vsem občanom Pomurja
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1984
in se obenem priporoča za gradnjo vseh vrst kaminov z zidanimi omarami (,,kredenci").
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bom s 15. januarjem na novo odprl delavnico v Ljutomeru za popravilo centralnih naprav, vodovodnih napeljav in koles.
Za obisk se priporoča IVAN MURŠIČ, KLJUČAVNIČARSTVO, Frana Kovačiča 12, Ljutomer.
In-5
z opisom (leto izdelave, opravljene delovne ure) in ceno pošljite na naslov: Marjan Antolin, Ivanci št. 61, p. Bogojina. M-33
zaposlitve
FRIZERSKO POMOČNICO IŠČEM. Naslov v upravi lista. M-21
kupim
MANJŠI ZAMRZOVALNIK do 50 litrov, kupim. Peček, Š. Kovača, M. Sobota, telefon: 21-286 M-BP GRADBENO PARCELO V MURSKI SOBOTI KUPIM. Naslov v upravi lista. M-5025 MOTOR ZA NSU 1200 C kupim. Roman Roudi, Kovačevci 13, p; Grad. M-28
KUPIM TRAKTOR STEYR, tip 540, 545 in 548. Pismene ponudbe
sobe
SOBO V MURSKI SOBOTI s souporabo kopalnice iščem. Naslov v upravi lista. M-4987
VEČJO SOBO ali sobo s kuhinjo v Murski Soboti išče 3-članska družina. Naslov v upravi lista. M-5027
OPREMLJENO SOBO, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice oddam dekletu. Ponudbe na upravo lista. M-4
MLADA PROFESORICA IŠČE OGREVANO SOBO S SOUPORABO KOPALNICE v M. Soboti za dobo šest mesecev. Naslov v upravi lista. M-38 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam fantu. Murska Sobota, Lendavska 26. M-41
OBVESTILO!
Obveščam stranke, da sem preselil odvetniško pisarno iz Titove ulice na Cvetkovo ulico 16. Tibor Hari, odvetnik, Murska Sobota. M-4954 PREKLIC!
Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekla o Evgenu Polda-vu iz Gradišča, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Marija Špolar, Gradišče 22. M-4998 IŠČEM UKRADENO NOVO USNJENO JAKNO, sivo-olivne barve, je daljša z zadrgo, pasom, stoječim ovratnikom, zgornji žep je z gumbom. Vse, ki karkoli vedo o njej, pokličite po telefonu 23-051. Nagrada 5.000 din. M-5006 STAREJŠI KMEČKI FANT s preusmerjeno kmetijo na ravnini išče preprosto, pošteno žensko, staro do 40 let, za skupno življenje. Naslov v upravi lista. M-5026 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem začel s predelavo bučnega semena. Za obisk se priporočamo. Bela Zorger, Grad. M-11
OPRAVLJAMO HITRO, kvalitetno in poceni vsa soboslikarska in ličarska dela. Delamo demit — toplotne fasade. Informacije: Zlatko Paler, Lendavska 25, telefon 23-852. M-14
OBRTNIKI! Svoje knjigovodstvo in davčne posle zaupajte izkušenemu davčnemu, knjigovodskemu in pravnemu strokovnjaku z visoko izobrazbo. Naslov v upravi lista. M-42
Cenjene stranke obveščam, da sem na novo odprla FRIZERSKI SALON v Ljutomeru, na Prešernovi cesti 3. Za obisk se priporoča Irena Feuš, Ljutomer. In^618 VOZNIKI!
OPTIKA podvozja za vse tipe osebnih avtomobilov, manjša enostranska obraba gum, vama vožnja. Naročila po telefonu (069) 81-987 vsak dan do 16. ure. Avtomehanik Franc Makoter, Ante Trstenjaka 17, p. Ljutomer. In-610 OKRASNI POKROV AVTOMOBILSKEGA KOLESA z oznako SL, srebrne barve, sem izgubil na območju Radenc. Poštenega naj- , ditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Ivan Muršič, Frana Kovačiča 12. Ljutomer. In-3 OSAMLJENI INVALID, star 43 let, stanujoč na deželi, želim spoznati dekle ali vdovo, staro od 30—45 let. En otrok ni ovira. Ce želiš živeti na deželi in imaš veselje do dela na kmetiji oddaj svoj naslov s sliko na upravi lista pod SKUPNO V LETU 1984. M-OP OTROKE SPREJMEM V VARSTVO. Informacije dobite pri Integralu, Ljutomer, Glavni trg 1. In-9
OTROKA SPREJMEM V VARSTVO. Szabo. Murska Sobota, Vrtna 8. M-56
Kje si naša draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna rokd. ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
V 38. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena in mamica
Bernarda Škafar
. roj. Pozderec iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, botrini Maroša, duhovnikom, pevskemu zboru ter vsem, ki so sqčuštvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, drago pokojnico pa pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala tudi Giz.eli Maje, kije prebrala poslovilne besede in za vso pomoč, ki joje nudila nam vsem v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat — najlepša zahvala!
Žalujoči: mož Slavko, sin Robert, hčerkica Martina, oče Ivan Pozderec, oče Ignac Škafar in brat Anton Pozderec z družino
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota. 26. decembra 1983
VSI NJENI
ZAHVALA
Oh boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame
IrmeOvček
učiteljice v pokoju iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti in njen grob prekrili s cvetjem.
Posebna hvala delavcem in mladinskemu pevskemu zboru osnovne šole Dane Su-menjak iz M. Sobote, govornikoma za besede slovesa ter godbi na pihala.
STRAN 22
VESTNIK, 12. JANUARJA 1984

ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je v 83. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Jožef Gene
iz Kobilja
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravniškemu osebju ambulante v Dobrovniku.
Kobilje, 30. decembra 1983
ŽENA MARIJA IN VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 78. letu nasje tragično zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek
Karel Flisar
kmetovalec iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, dragega pokojnika pospremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, sočustvovali z nami m nam izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. M. Sobota, 26. decembra 1983
ZAHVALA
Nenadoma, komaj v 49. letu starosti, nasjeza vedno zapustil naš dragi
Avguštin Škafar
upokojeni poštni delavec
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo njegovim sosedom v Beltincih, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za ganljivo odpete žalostinke in predstavniku DO za PTT promet M. Sobota za izrečene tople besede ob odprtem grobu.
M. Sobota, 22. decembra 1983
Žalujoči: sestri Marija in Liza ter brata Franc in Milči z družinami
Žalujoči: žena Jolanka, hčerka Olga, vnuk Drago z ženo Marto, pravnukinji Karmen in Kornelija, brat Ludvik z družino in ostalo sorodstvo
Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi mož in očka ni. da bi skupaj še bili.
V SPOMIN
11. januarja je minilo pet žalostnih let, odkar smo izgubili našega dragega moža in očeta
Štefana Rajnarja
iz Rakičana
ZAHVALA
21. decembra 1983 nasje v 99. letu starosti za vedno zapustil naš dragi Oče, tast, stari oče in pradedek
Janez Škrilec
iz M. Sobote
Brez tebe je naš dom tih in prazen. Vedno bolj pogrešamo tvoje pridne roke in topel nasmeh. V naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje na njegov prerani grob in na njem prižigate sveče.
VSI TVOJI NAJDRAŽJI
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala govornikoma, pevskemu zboru, društvu upokojencev iz M. Sobote in mestni godbi na pihala.
M. Sobota, 27. decembra 1983
Žalujoči: sinovi in hčerki z družinami
V SPOMIN
7. januarja sta minili dve žalostni leti, polni bolečin, odkar ni več med nami ljubega
Milana Forjana
iz Lipovec
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je brez slovesa v 72. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast Štefan Lončar
, z Vanefe
Nikoli ne bomo preboleli krute resnice, da te je prometna vihra iztrgala od nas in da se nikoli več ne vrneš v naš objem. Ne mine dan, da se te ne bi spomnili, z nami živiš in boš živel do konca naših dni.
Vsem, ki se radi spominjate našega ljubega Milana, polagate cvetje na njegov prerani grob in na njem prižigate sveče, prisrčna zahvala.
VSI, KI SMO TE IMELI RADI
Težkoje s čustvi izraziti, kako velika praznina in globoka bolečina je sedaj v naših srcih. ' Nailepša zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in darovane vence ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem spominu!
Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala! Vaneča, 23. decembra 1983
Žalujoči: žena Vilma, hčerka Šarika z možem Ferijem in vnuk Sašo
Če bi naša solza vas rešila zlata naša mama, črna zemlja vas nikdar ne bi prekrila
ZAHVALA
Po krajši a težki bolezni nasje v 81. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, tašča m botra
Marija Gašpar
roj. Horvat iz Budinec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sovaščanom in znancem, ki so prišli od blizu in daleč ter jo v tako velikem številu pospremili na njem zadnji poti, ji poklonili številne vence in šopke, nam pa izrekli sožalje.
[skrena zahvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nudeno vsestransko pomoč, i?n0]0^7' za Pravljenje v času njene bolezni.
Prisrčna hvala g. Župnik z D°lenec za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Budmci za poslovilne besede ob odprtem grobu.
n a- h	~ najiskrenejša zahvala!
Budinci, Heviz. M. Sobota, Dolenci, 25. decembra 1983
Neutolažljivi: hčerki in sinova z družinami, vnuki in vnukinje, pravnuka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi ljubljenega moža, očeta in starega očeta
Ivana Žaliga
iz Lipe
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, izrekli sožalje in nam ob tej boleči izgubi stali ob strani. Posebna zahvala ključarjem, pevcem za občuteno zapete žalostinke, govornikoma Jožetu Tkalcu in Marku Balažiču za poslovilne besede ter KS Lipa. Toplo se zahvaljujemo tudi duhovščini za tolažilne besede pri obredu.
Lipa, 10. decembra 1983
Žalujoči: žena Ana, sin Jože z družino, hčerka Bara z možem in vnukinja Zdenka z možem
ZAHVALA
V 78. letu starosti nasje tiho zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
Rozalija Zrim
iz Matjaševec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za pomoč in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem in govorniku za ganljivo slovo. Posebna zahvala sosedoma Antoniji in Karlu za nesebično pomoč ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam stali ob strani in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Matjaševci, L decembra 1983
Žalujoči: sinovi Franc, Karel, Herman in Štefan z družinami ter hčerke Hilda, Terezija m Helena z družinami
'T^k7i2. JANUARJA 1984
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
SOBOŠKI TERITORIALCI ČETRTI
ŠD Plamen iz Krope je pripravil 10. jubilejni orientacijski taktični pohod po poti heroja Kebeta od Krope do Dražgoš, na katerem je sodelovalo 40 šestčlanskih ekip organizacij ZRVS in ZSMS. Med njimi je sodelovala tudi ekipa občine Murska Sobota, ki so jo sestavljali: Tibor Kuhar, Štefan Kuhar, Jože Časar, Janko Kikec, Darko Petrijan in Slavko Šnajder, ter osvojila četrto mesto, kar je lep uspeh. Tekmovanje je obsegalo reševanje taktične naloge, ki so jo reševale rezervne vojaške starešine, mladi prostovoljci teritorialne obrambe pa test s področja narodne zaščite. Skupno pa so reševali topografsko nalogo, streljali z malokalibrsko puško, ekipa pa je morala tudi preteči 10 km. Vodja in selektor ekipe Alojz Kisilak nam je povedal; da so se za tekmovanje pripravljali od sredine meseca oktobra dalje dvakrat tedensko in da so zadovoljni z doseženim rezultatom. Ta jim je celo spodbuda, da se bodo v prihodnje še z večjo zavzetostjo pripravljali in udeleževali tovrstnih preizkušenj.
F. Maučec
Pripravljajo se na gradnjo doma
V Noršincih pri Murski Soboti so se že v lanskem letu temeljito lotili priprav na gradnjo vaško-gasilskega doma, ki bo po predračunu stal okrog milijon 700 tisoč dinarjev. Za temelje so že poskrbeli, pripravljenega imajo precej gradbenega materiala, v teh zimskih tednih pa so se lotili zbiranja prispevkov. V vasi so na tak način zbrali 150 tisoč dinarjev, skoraj toliko pa v okoliških vaseh.
Gradbena dela so zauoali delovni organizaciji,,Graditelj” iz Beltinec.
—js—
DELAVSKI ŠPORT
Tudi v Beltincih tekmujejo Pred kratkim se je končalo sindikalno tekmovanje zaposlenih v beltinskih delovnih organizacijah. Sodelovalo je sedem ekip, ki so tekmovale v petih športnih panogah. Po pričakovanju sta bili najuspešnejši ekipi Beltinke in osnovne šole 17. oktober. Ta kolektiva sta tudi najštevilčnejša in sta zbrala enako število točk. Po končanem .tekmovanju so analizirali dosedanji potek srečanj in se dogovorili, da si bodo prizadevali odpraviti nekatere slabosti. Sicer pa so ugotovili, da je tekmovanje doseglo svoj namen in bodo z njim tudi nadaljevali.
Vrstni red ekip: 1.—2. Beltinka in OŠ 17. oktober po 28 točk, 3.-4. Ljubljanska banka in Graditelj. po 19, 5. Ravenka 18, 6. Milica 15 in 7. Komuna 3 točke.
ŠE 60 TELEFONOV
Na območju krajevne skupnosti Gornji Petrovci bodo že v prvi polovici leta posvetili največ pozornosti razširjanju telefonskega omrežja. Najmanj 60 novih priključkov še rabijo v vseh desetih vaseh. Krajevna skupnost bo plačala stroške za dokumentacijo in napeljavo osrednjih vaških telefonov v Adrijahcih, Petrovcih in Peskovcih, za napeljavo in nove priključke pa bodo prispevali krajani sami. Zagotovili bodo drogove, pa tudi precej prostovoljnega dela jih čaka.
-js-
Albina Osterc iz Iljaševec pri Križevcih kljub bolezni vztraja in večkrat dnevno vzame v roke igle ali kvačko in plete, kvačka in veze. Tudi čopič često namoči v tempera barve . . . Foto: S. S.
NESREČA V GOZDU
2. januarja okrog 9. ure sta Drago Rus iz Mote 25 in sosed Janko Lah iz Mote 26 odšla v gozd, da bi podrla nekaj dreves. Lah je z motorno žago na tisti strani, na katero je viselo topolovo drevo, izžagal,,zagozdo”, nato pa je drevo prerezal na drugi strani. Rus je delo opazoval v oddaljenosti 3 metrov. Veje topola so zadele ob veje 8 metrov oddaljenega hrasta, zato se je ena od topolovih vej odlomila in padla 51-letnemu Dragu Rusu na glavo. Obležal je v nezavesti, med prevozom v bolnico pa je umrl.
-----PRECETINCI-------------------------------
Kmalu voda za vse?
V Precetincih, ki se nahajajo na hribovitem območju, so zastavili vse sile, da bi dokončno rešili problem oskrbe z zdravo pitno vodo. Že lani so zgradili nov rezervoar za vodo, katerega prostornina je 42.000 litrov, zdaj pa napeljujejo vodovodno omrežje v tistem delu vasi, kjer vodovoda še nimajo. Občani v ta namen prispevajo od 10 do 30 tisoč dinarjev. Kljub izdatnemu samoprispevku je sredstev premalo, da bi pospešili napeljavo osnovnega vodovodnega omrežja. To je treba napeljati še v dolžini okrog 2 tisoč metrov.
Problem, ki Precetinčane žuli, pa so tudi ceste. O asfaltu v vasi še ni ne duha ne sluha. Prizadevajo si seveda, da bi se z njim povezali ali pri Kokoričih ali pa pri Radoslavcih. Vas tudi ne premore trgovine, nimajo pa tudi gostišča. Gasilski dom so sicer zgradili, vendar je dvorana v njem premajhna, zato jo bodo razširili, v ta namen so material že navozili.
Planika v Turnišču bo zaposlila nove delavce
V turniški Planiki bodo letos zaposlili 80 novih delavcev, prav toliko pa so jih v minulem letu. Sedaj šteje ta delovni kolektiv 712 zaposlenih, s tem daje s prvim delovnim dnem prišlo 33 novih delavk na trimesečno priučitev. Do konca leta pa bodo še zaposlili 48 delavcev in stem izpolnili plan zaposlenosti 793 delavcev v tem letu. Tako rast zaposlenosti jim omogoča dober izvoz, saj izvozijo okoli 80 odstotkov, kar pomeni, da so na prvem mestu v občini Lendava in na tretjem v pomurskem gospodarstvu.
Poleg lega s<5 s prvim dnem v tem letu usposobili nov delovni trak v šivalnici, kjer je zaposlenih okoli 100 novih delavcev.
Štefan. Prša
----- ŠAH ------------------------------------
Ekipno občinsko prvenstvo
ŠD Radenska iz M. Sobote razpisuje za leto 1984 ekipno prvenstvo občine Murska Sobora v šahu, ki bo predvidoma v drugi polovici februarja. Tekmovale bodo štiri članske ekipe (lahko tudi mladinci, pionirji, ženske). Namen prireditve je pritegniti čimveč šahistov, ki niso vključeni v redna tekmovanja. Zaželjerio je torej, da se prijavi čimveč ekip iz sindikalnih organizacij, krajevnih skupnosti, mladinskih organizacij itd. Pismene prijave je potrebno poslati najpozneje do 31. januarja 1984 na naslov Igor Kos, Murska Sobota, Razlagova 56, kjer vsi interesenti lahko dobijo tudi podrobnejša navodila (telefon 22 612).
Nisem mogel, da ne bi ob obisku pri Osterčevih v lljaševcih povprašal, kdo neki je tako vešč pletenja, vezenja, kvačkanja in slikanja. Ob vstopu v stanovanje sem'namreč opazil množico takih izdelkov. Odgovorila mi je kar sama izdelovalka:
,,Otroci so si ustvarili dom v drugih krajih, zdaj sva sama; mož je upokojenec, jaz pa sem imela infarkt, drživa se bolj doma in da čas hitreje teče, se je treba zaposliti. Pletla, vezla, kvačkala in slikala sem že v svoji rani mladosti, v zrelih letih sem nekoliko popustila, saj je bilo treba delati na polju in skrbeti za otroke, pred kakimi štirinajstimi leti pa sem končno našla čas in od takrat se več posvečam svojim konjičkom . .
Albina Osterc iz Iljaševec plete puloverje, jopice, nogavice .... veze okrasne blazinice, prte, prtičke .... kvačka razne plete, ogrinjala . . ., slika naravo, živali, rože, drevje, ptice ... Pri tem uporablja zlasti tempera barve in priznava, da ima pri slikanju nanjo nekoliko vpliv možev konjiček — lovstvo. Torej podobe iz ptičjega sveta: fazani in drugo.
Moja sogovornioa»pa je tudi vešča šivanja s šivalnim strojem. Nekaj časa je imela celo obrtno dovoljenje. Tako kot zdaj lepo plete, veze, kvačka in slika, je svojčas tudi šivala lepe obleke. ,
Pred leti, ko se je veselila moževe upokojitve in s tem lepšega obdobja v svojem življenju, jo je prizadela huda srčna bolezen. Albina je bila dlje časa na zdravljenju, vendar tudi zdaj ni povsem zdrava. Sama pravi, da ji je veliko lažje, nekako pozabi na svoje težave, kadar vzame v roke igle in se loti pletenja. Tudi kadar je ležala na bolniški postelji, si ni mogla kaj, da se ne bi ,,igrala” z iglami. To je bil pravi šok za bolniške sestre, pa tudi zdravnik sprva ni bil naklonjen taki zaposlitvi, pozneje pa ni imel nič proti, še posebej ne, ker je videl, da bolnica okreva, pod njenimi pi.sti pa nastaja plet (trikotno-ogrinjalo) . . . Od takrat jih je naredila že 56.
Albina Osterc in njen mož sta prijetna sogovornika. Vselej sta
Rabijo samopostrežnico
Potrošniški svet pri KS Tišina je ob koncu leta temeljito ocenil preskrbo prebivalcev osmih vasi, ki so navezani na Potrošnikovo poslovalnico na Tišini. Kakšnih posebnih motenj pri preskrbi ni bilo, tu in tam so zmanjkali nekateri prehrambni artikli, založenost pa je, tudi zaradi tesnih prostorov, za tako široko zaledje premajhna. Spet so se zavzeli za gradnjo nove sodobne trgovine. Gradbena parcela je pripravljena. Nekoliko bodo še počakali na potrošnikovo odločitev, če ne bodo uspeli, pa bodo poiskali najprimernejšega ponudnika
Precej negodovanj je okrog odpiralnega časa. Trgovina naj bi bila odprta do osemnajstih in ne od osmih do šestnajstih. Za to se predvsem zavzemajo prebivalci, ki se vozijo na delo v Mursko Soboto, Radence in druge kraje.
Z gradnjo nove samopostrežne trgovine na Tišini torej več ne bodo odlašali. __u__
vesela obiskov, zato k njima radi prihajajo njuni otroci, zet, vnuki .. . Tudi jaz sem se lepo počutil. Ne nazadnje tudi zato, ker sem posedal v stanovanju, kjer je veliko pletenih, vezenih in kvačkanih izdelkov ter lepih slik.
S. SOBOČAN
KROJAČ NA PODSTREŠJU
Mihael Pintarič iz Precetinec mi je najprej povedal svojo ,,zgodbo”, v kateri je omenjal sebe in nekega carinika. Predmet spora pa je bila traktorska guma. Kljub temu, da je imel pravico do uvoza (izpolnjeval je namreč pogoje, kot jih je slišal po radiu), se je zapletlo. Vmes je bilo nemalo prerekanj, naposled pa se je vse končalo srečno — na drugem mejnem prehodu!
Potem, ko sem ga ,,prepričal”, da za taka in drugačna tolmačenja carinskih predpisov niso krivi novinarji, se je nekako umiril in me povabil — na podstrešje! Tam je namreč njegova krojaška delavnica. Ima dovoljenje za dopolnilno obrtniško dejavnost, sicer pa obdeluje tudi nekaj hektarjev zemlje.
Podstrešje res ni veliko, ampak je prijetno. Trajnožareča peč je oddajala veliko toplote, ki je lepo dela, saj je bilo zunaj hladno. Ko sem se ozrl skozi okno, sem videl snežinke. Hiša je na vzpetini, zato mi je Mihael
IZ ZGEP POMURSKI TISK
Rezerve so še v organizaciji proizvodnje
Stabilizacija je že dalj časa tema vsakodnevnih razgovorov, izdelani pa so tudi številni stabilizacijski programi, ki naj . omogočijo dejansko uresničevanje sprejetih ciljev. V tem smislu so tudi v organizacijah združenega dela opredeljevali planske dokumente, vzporedno pa spremljali stabilizacijske ukrepe. To pomeni, da morajo biti stabilizacijski cilji realno postavljeni, prav iz njih pa morajo izhajati ustrezni ukrepi. Ti morajo biti takšni, da se proizvodnja uresničuje z organiziranim. discipliniranim delom, čim manjšo porabo materiala, energije in vseh ostalih stroškov. Pri tem pa je bistvenega pomena polna odgovornost vsakega zaposlenega delavca. Gospodarno izrabljanje delovnega časa je gotovo eno od najpomembnejših vodil gospodarske stabilizacije, kajti v primeru večjega produktivnejšega dela bodo tudi ugodnejši poslovni rezultati. Ob tem pa je nujno spraviti v realne okvire tudi ostale potrebe, zlasti sestanke ' samoupravnih orga-nov. delegacij in drugih. Sestanki morajo biti čim krajši, ž razumljivo razlago obravnavanega gradiva in seveda bogato vsebino.
Ta prizadevanja so navzoča tudi v založniškem, grafičnem in embalažnem podjetju Pomurski tisk v Murski Soboti, kjer se delavci nadvse dobro zavedajo ukrepov gospodarske stabilizacije. kijih večinoma sprejemajo. Delavca, ki dela za tekočim trakom po normi, že značaj dela sili, da daje od sebe največ. V tem smislu pa kaže izkoristiti tudi ostale možnosti v delovni organizaciji, predvsem na področju proizvodne in neproizvodne režije, ki predstavlja tudi velik delež v strukturi stroškov določenega okolja. »Vendar pa ugotavljamo, da so na tem področju ’že doseženi določeni premiki. Stalno spremljanje rezultatov poslovanja po mesecih, še terheljitejša analiza ob trimesečjih nam pokaže, kaj je treba storiti, kakšni ukrepi so potrebni itd. Hkrati pa je treba reči, da ne gre vse lahko, da marsikateri ha odgovornejših delovnih mestih kljub resnosti položaja ne ravna tako, kot bi moral. Zato so odgovorni ne le vodilni delavci, ampak tudi ostali vodstveni kadri, oddelko-vodje, izmenovodje. ki delajo
zatrdil, .da je sicer tudi zdaj skozi okno lep pogled, vendar je ob lepem vremenu še lepši. Vidi se daleč naokoli. Krojač se nemalokrat sprosti s pogledom na Mursko polje, Prekmurje . . .
,,Krojaštva sem se izučil v Bučkovcih pri Francu Potočnjaku. Pri njem sem delal dobrih devet let. Potem sem se zaposlil pri Indopolu, pozneje pa v Invalidskem zavodu v Ljutomeru. Kar 13 let sem bil mojster v Modi v Radgoni, dve leti sem poučeval praktični del izobraževanja na poklicni šoli, leta tisoč devetsto štiriinsedemdeset pa sem zaprosil na ljutomerski občini za dovoljenje za pavšalno obrt. Veste, težko se je bilo posloviti od sodelavcev, vendar človeka hudo zdela dolgo potovanje na delo in domov. Nemalokrat je bilo treba vstati kar ob štirih zjutraj, da sem pravočasno prišel na delo. ”
Tako mi je pripovedoval moj sogovornik, ki je medtem že verjetno pozabil na traktorsko gumo, carinika in novinarja, ki
konkretno zdelavci in lahko tudi s pravilnim nastopom in obnašanjem celo največ storijo. Zgledi namreč vlečejo in te sile bo potrebno še bolj izkoristiti. Tudi naši dosedanji ukrepi niso naleteli na gluha ušesa, kar se je nazorno pokazalo že pri rezultatih poslovanja, v bodoče pa bi. se moralo še toliko bolj!« poudarja glavni direktor ZGEP Pomurski tisk Bela Pavlič.
In katere poglavitne naloge jih čakajo v prihodnje pri uresničevanju ukrepov gospodarske stabilizacije? Brez dvoma so naloge na tem pomembnem področju dokaj obsežne. Tako bo treba v proizvodnji zagotoviti normalne pogoje za delo, pri čemer omenjajo zlasti rednejšo oskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom na našem tržišču. Bistven poudarek dajejo tudi organizaciji proizvodnje. kjer so še, kot ugotavljajo v Pomurskem tisku, velike rezerve. V sodelovanju z Iskro iz Ljubljane, še zlasti z inženiringom. delajo skupno pri projektu organizacije dela, na področju časovnih normativov in stan- ■ dardov. To bo obstoječo organizacijo dela dvignilo na višjoraven. Pritempravijo,dase v lastni delovni organizaciji takšnih organizacijskih nalog težko lotevajo, ker nimajo ustreznih strokovnjakov.
. Drugi podoben projekt bi naj v letu 1984 uresničili prav tako v sodelovanju z Iskro. V to projektno nalogo Bi naj zajeli organizacijo in kontrolo kvalitete v obeh proizvodnih temeljnih organizacijah, to je v tiskarni in kartonaži, kar bi moralo bistveno vplivati na večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. »Le dobra organizacija dela oh ustreznem sistemu kontrole proizvodnje lahko zagotovi boljše rezultate. To sta dve takšni nalogi. ki bosta pri nas uresničeni — prva v začetku januarja, druga pa v letu 1984 — poleg tega pa bomo morali nadaljevati tudi z nalogami na področju nagrajevanja. To je tesno povezano z uresničitvijo omenjenih projektov in seveda v skladu z dosedanjimi stabilizacijskimi nalogami pri 'porabi materiala, pri stroških, električni energiji, tekočih gorivih, kar smo že v preteklem obdobju natančno analizirali.« meni Bela Pavlič.
Milan Jerše
je imel s carinskim delavcem pogovor.
Mihael je na svojem podstrešju — s ponosom je povedal, da ga je preuredil kar sam — zelo srečen. Ob svojem dobrem starem šivalnem stroju Singerju ima tudi televizijski sprejemnik in divan. Tudi časopisov in revij mu ne manjka, pray tako pa seveda tudi ne naročil za šivanje. Lovce, pa ne le bližnje, je že dodobra oblekel (jim sešil obleke), tudi gasilskih uniform je že šlo veliko iz delavnice, zdaj v glavnem šiva obleke okoličanom, nič pa ni jezen tudi na kon-fekcionarje (tudi sam je bil med njimi), če kdo prinese dolge v trgovini kupljene hlače, ki jih je treba skrajšati, plašč, ki naj ga ,,notri vzame” . . ., saj se zaveda, da so njegove telesne zmogljivosti pač omejene in vsem iz okolice, k' hočejo imeti nove obleke, pač ne more ustreči.
,,Jepoklic krojača lep?”
Vprašanje, ki sem ga izustil, se mi je pozneje zdelo odveč, saj sem se sam prepričat, da gre za delo, ki je čisto, vendar sta potrebna natančnost in smisel za lepoto. Seveda mi je tudi Mihael odgovoril, da ga delo, ki ga opravlja, veseli in vsaki novi obleki posveti tako skrb, kot če bi delal zase. Je pa tudi dejal, da ne zanemarja zemlje, saj je precej odvisen tudi od dohodkov s 3-hektarskega posestva. .	,
Prijetno je bilo kramljati na krojačevem podstrešju. Nanj sicer vodijo strme stopnice, vendar nikomur ni žal, če se povzpne po njih. Mihael ima vsak dan obiskovalce. g. SOBOČAN