Unlveraa vi/uMjam EKONOMSKA FAKULTETA 12. Andragoški kolokvij Bled, 5. junij 2008 E-izobraževanje danes in njegov pomen za izobraževanje odraslih dr. Lea Bregar 22333210 Vsebina • Namen prispevka. • Kaj je e-izobraževanje. • Pomen strateških prednosti e-izobraževanja v izobraževanju odraslih. • Razlogi za neizpolnjena pričakovanja. • Pristopi za uresničitev potencialnih prednosti e-izobraževanja za odrasle. • Razprava. Kaj je e-izobraževanje Splošna opredelitev: izobraževanje, pri katerem se uporablja ICT. Razmejitev : • E-izobraževanje v širšem pomenuOdelno tehnološko podprto izobraževanje (DTPI); • E-izobraževanje v ožjem pomenu besede ^celostno e-izobraževanje (CEI). Kaj je e-izobraževanje Temeljne značilnosti delno tehnološko podprtega izobraževanja (DTPI): - ICT se uporablja parcialno in nepovezano; - nespremenjeni pedagoški koncepti in modeli tradicionalnega izobraževanja; - obseg dela v razredu je praktično nespremenjen. Kaj je e-izobraževanje? Značilnosti Tehnološko podprto izobraževanje DTPI CEI Uporaba ICT Parcialna in nepovezana Celostno integrirana v izobraževalni proces Komunikacija Pretežno v razredu (face-to face) Prostorsko neodvisna, podprta z ICT Pedagoški modeli in koncepti Tradicionalni Sodobni, usmerjeni k ustvarjanju novega znanja Kaj je e-izobraževanje Temeljne značilnosti celostnega e-izobraževanja (CEI): - prostorska ločenost učitelja in udeleženca izobraževanja; - aktivna vloga izobraževalne organizacije v izobraževalnem procesu; - posredovanje izobraževalnih vsebin v elektronski obliki, praviloma prek interneta; - zagotovitev dvosmerne komunikacije preko elektronskega omrežja (udeleženci izobraževalnega procesa komunicirajo med seboj, z učitelji in drugim osebjem izobraževalne organizacije). ® Kaj je e-izobraževanje Strateške prednosti celostnega e-izobraževanja: - prostorsko neodvisna izvedba učnega procesa; - fleksibilnost in pestrost načinov komunikacije, podprte z ICT; - dostopnost in odprtost virov znanja. III EKONOMSKA FAKULTETA 1 Pomen strateških prednosti CEI v izobraževanju odraslih ® Pomen strateških prednosti CEI v izobraževanju odraslih Kaj omogoča CEI odraslim v izobraževanju: - fleksibilnost v času, kraju, tempu in vsebini izobraževanja; - interaktivnost in hitrejši dostop do znanja iz različnih virov; - možnosti prilagajanja učnih stilov; - preglednost pogojev in vsebin izobraževanja; - razvoj novih znanj in kompetenc. Pomen strateških prednosti CEI v izobraževanju odraslih Značilnosti odraslih Značilnosti celostnega e-izobraževanja Samostojnost pri odločanju Fleksibilnost v izbiri učnih stilov in izvedbe programa Usmerjenost v problemsko usmerjeno izobraževanje in poglabljanje znanja Fleksibilnost izobraževalnih vsebin, hiter in enostaven dostop do novih virov; razvoj novih znanj in kompetenc Bogastvo življenjskih izkušenj Aktivna vloga pri ustvarjanju novega znanja s pomočjo ICT komunikacije Izobraževanje kot ena od aktivnosti Fleksibilnost izvedbe programa (v času, prostoru in tempu) — Pomen strateških prednosti CEI v izobraževanju odraslih Omejitveni dejavniki e-izobraževanja z vidika udeleženca: • nizka stopnja obvladovanja samostojnega učenja; • nezadostna informacijska pismenost; • neprimerna tehnična infrastruktura in neustrezne internetne povezave; • nemotiviranost. EKONOMSKA FAKULTETA Razlogi za neizpolnjena pričakovanja Tehnični pogoji e-izobraževanja v Sloveniji in EU-25, 2007 Indikatorji v % Slovenija EU -25 Dostop gospodinjstev do interneta 58 54 Širokopasovni dostop gospodinjstev 34 32 Stopnja računalniške pismenosti, 16- 24 let 86 85 Stopnja računalniške pismenosti, 25 do 54 let 67 74 Stopnja računalniške pismenosti, nad 55 let 25 28 Vir: Eurostat, New Cronos, Information Society. Razlogi za neizpolnjena pričakovanja Ugotovitve nekaterih študij (Megatrends in e-learning provision, 2007; Thwarted innovation, 2004) - Neustrezne priprave za uvedbo programov e-izobraževanja. - Neupoštevanje ekonomike e-izobraževanja. - Neustrezna izbira in akreditacija programov. - Neustrezni management . - Neustrezna zasnova programov e-izobraževanja. EKCNCMSKA FAKULTETA Pristopi za uresničitev potencialnih prednosti e-izobraževanja za odrasle g pristopi za uresničitev potenciainrn prednosti e-izobraževanja za odrasle Izobraževalna ustanova: - Uresničitev potencialnih prednosti celostnega e- izobraževanja zahteva prilagoditev pedagoških konceptov, ki jih mora z ustrezno organizacijsko, finančno in kadrovsko shemo podpirati izobraževalna ustanova. - Potencialne prednosti CEI so strateške narave in zato morajo svoje mesto najti v strategiji izobraževalne ustanove. HfrftHflj Pristopi za uresničitev potencialnih prednosti e-izobraževanja za odrasle Strategija uvedbe e-izobraževanja je proces, v katerem določamo dolgoročne cilje uvedbe e-izobraževanja ter celostno načrtujemo aktivnosti ter sredstva in pogoje za njihovo uresničitev. g pristopi za uresničitev potencialnih prednosti e-izobraževanja za odrasle Dolgoročni cilji strategije e-izobraževanja: - Pridobiti nove ciljne skupine zaradi večje odprtosti in dostopnosti izobraževanja; - Pridobiti nove ciljne skupine (ali zadržati obstoječe) zaradi kakovostno drugačnega izobraževanja: - Pozitivni finančni učinki. HfrWrtH Pristopi za uresničitev potencialnih prednosti e-izobraževanja za odrasle Razprava 1 • Ali so izobraževalne ustanove v Sloveniji pripravljene in zainteresirane za uvajanje CEI? • Kaj pa pripravljenost in podpora širšega okolja? • In odrasli v izobraževanju? EKONOMSKA FAKULTETA ■ i Hvala za pozornost in vabljeni k razpravi! EIS O Rili hrcwu ¥ SUWHW E-izobraževanje v Sloveniji -stanje in ovire dr. Vasja Vehovar mag. Barbara Neža Brečko L'niwBi v ljubljam FaJuilieu sa ttniibi-jk* ftnk1 12. Andragoški kolokvij, Bled Vsebina • E-izobraževanje v Sloveniji in EU (IPTS) • Predstavitev rezultatov raziskav v Sloveniji - Raziskave splošne javnosti • RIS - Raziskave med šolskimi zavodi • Univerza v Mariboru • SITES (PI) • Ukrepi za izboljšanje stanja Uvod • Sredi 90-ih je bila Slovenija glede števila računalnikov in dostopa do interneta nekoliko nad povprečjem EU, kar so kazali tudi drugi IKT indikatorji • Zaradi pomanjkanja strateških usmeritev na področju IKT ni prišlo do hitrejšega razvoja -Slovenija je pričela zaostajati tudi na področju E-izobraževanja • 2007 - Strategija si2010 (Strategija razvoja informacijske družbe v RS) Stanje danes • Slovenija je v povprečju EU25 glede na različne IKT indikatorje, kar velja tudi za IKT pismenost in IKT v izobraževanju • Kljub dobri infrastrukturi šol in motiviranosti učiteljev opažamo nizko uporabo IKT pri poučevanju Opremljenost šol v Sloveniji SI EU 25 NMS 10 OŠ SŠ Poklicna šola Računalniki na 100 učencev 8 11,1 7,1 8 8,1 9 Delež šol, ki imajo: Računalnike za poučevanje 99,8 98,7 96,7 100,0 98,5 100,0 Dostop do interneta 99,8 96,2 94,7 100,0 98,5 100,0 Širokopasovni dostop do interneta 84,8 66,9 43,4 83,6 89,3 91,0 Spletno stran 95,5 63,0 66,7 94,4 98,5 100,0 e-mail naslov za večino učiteljev 93,4 65,2 48,1 93,4 91,2 96,4 e-mail naslov za večino učencev 37,5 23,5 24,4 33,5 58,4 48,3 LAN 88,1 55,2 60,4 87,4 95,4 88,4 Intranet 31,5 40,8 26,9 25,9 43,5 55,2 Zunanjega izvajalca za podporo in vzdrževanje 50,8 47,1 44,3 51,0 44,7 53,1 Delež šol, ki uporabljajo računalnike za poučevanje v: Računalniških učilnicah 100,0 80,5 94,6 100,0 100,0 100,0 Razredih 93,1 61,4 29,5 96,4 84,6 83,4 Šolskih knjižnicah 88,6 33,4 36,8 86,5 94,2 96,2 Drugih lokacijah 24,1 27,0 20,2 18,4 46,9 40,5 Uporaba izobraževalnih materialov v razredu delež učiteljev, ki uporabljajo računalnik v razredu in uporabljajo material, ki so ga poiskali na uporabljajo material, ki se nahaja na izobraževalnih portalih uporabljajo material, ki ga imajo v šolskih uporabljajo elektronski material-npr. CD uporabljajo drug material, ko uporabljajo računalnike v razredu SI skupaj 70,6 53,9 51,7 73 6,1 NMS 10 skupaj 81,8 61,8 52,7 82,2 10,8 EU 25 skupaj 82,7 74,2 63,1 83 8,8 OŠ 69,4 52,4 53,9 73,1 4,5 SŠ 79 61,6 43,2 76 13,4 Poklicna šola 78,3 56 36,7 72,9 12,4 Vir: Empirica 2006 Delež učiteljev, ki so uporabljali računalnik v razredu v zadnjih 12 mesecih (2006) | 96 95 „„., fl n 91 90 89 88 80% I I I lil l l H n fl n 79 7a 78 % HMMffi 72 70 70 69 69 68 BB 60 59 io% JJUUUUUULJLJLJLJLJLJ 40% JJUUUUUUUUUUUU 43 1 36 35 .V.^ OV^VNV. t 1 3QWZz< -------vi I Paradoks slovenskih šol na področju rabe IKT • Šole so glede na evropsko povprečje v vrhu glede infrastrukturne opremljenosti - LAN, širokopasovni dostop, računalniške učilnice, šole s spletno stranjo (ne pa PC) • Učitelji so nadpovprečno motivirani za IKT, (zasebna raba je tudi nadpovprečna) • Učitelji uporabljajo IKT v razredu manj kot v drugih državah Zakaj tako? Ugotovitve nekaterih raziskav o rabi IKT za izobraževanje Stališča splošne populacije do E-izobraževanja Pripravljen sem se vključiti v e-izobraževanje 36% 20% I 20% 14% 11% 25% I 19% 20% 40% 60% - sploh se ne strinjam D2 D3 - niti niti □ 4 D5 - zelo se pridobljena s študijem na daljavo, je zobrazbi, pridobljeni na klasičen nat Pripravljen 21% 49% življenje se je potrebno izpopolnjevati 83% RIS 2005 Med rednimi uporabniki interneta (10-74) - 52% uporablja internet za izobraževanje in tečaje 864 61,4 7,1 1 1 .. pridobivanje inforr izobraževan aci o ..pridobivanje novih irformacj znanj, ..opravljanje tečaja prek interneta Vir: SURS, 2008 Uporaba interneta za izobraževanje med učitelji Področje Nikoli Eankrat Va^krat Eankrat Vfrat E-oošta 1,3 1.8 15,3 7 ,5 74 ,1 FTP 43,6 19,7 8,6 16,1 11,9 Spletne strani 1.3 4,6 15,7 7,6 70,8 Forum-pogovorne skupine 29,9 19,6 12 22,3 16,8 Projektno delo na spletu 41,3 27,8 7,7 13,5 9,6 Izobraževalno programsko opremo 7,6 23,7 21,9 32,6 32,6 Videokonferenčne sisteme 87 3 C 8 4 2 1 6 Učenje-izobraževanje na daljavo 57 8 19 6 6 9 9 3 6 4 Področje Nikoli BJkrat Večkrat Eankrat Večkra :-pošta 2,7 12I4 9,7 75,2 FTP 26 23 9 20 22 Spletne strani 4,4 14,2 10,6 70,8 :orum-pogwome skupine 25,5 29,2 8,5 20,8 16 Projektno delo na spletu 36,2 27,6 11,4 10,5 14,3 zobraževalno programsko opremo na spletu 5,4 31,5 17,1 20,7 25,2 Videokonferenčne sisteme 74,5 14,2 1,9 4,7 4,7 Učenje-izobraževanje na daljavo 59,4 18,9 7,5 7,5 6,6 Učitelji osnovna šola Učitelji srednja šola Vir:UM, 2005 SITES • Druga mednarodna raziskava o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanju • April 2006 • Vključenih 22 držav/izobraževalnih sistemov • 421 osnovnih šol v Sloveniji • Ravnatelji, strokovni sodelavci, učitelji matematike in naravoslovja (bio, fi, ke) • SITES 2006 se osredotoča na pedagoške prakse in rabo IKT • Prva predstavitev (PI) Pozitivni vplivi uporabe IKT pri poučevanju • Motivacija učencev • Zmanjševanje razlik v računalniški pismenosti • Povečane sposobnosti za samostojno učenje • Povečane veščine sodelovanja Ključne ugotovitve - šole • ravnatelji naklonjeni uporabi IKT • vzpodbujajo učitelje, da bi uporabljali IKT pri posameznih dejavnostih • na šolah ni sistema nagrajevanja učiteljev, da bi jih vzpodbudili k vključevanju IKT v njihove učne ure • pri razporejanju denarnih sredstev malo prednosti namenjajo vzpodbujanju učiteljev, da bi v poučevanje vključili uporabo IKT Ovire za uporabo IKT • učitelji imajo premalo časa za uporabo IKT • predpisani učni načrti so prestrogi in prezahtevni • premalo računalnikov za poučevanje • zastareli računalniki Uporaba IKT - učitelji ■ Učitelji matematike ■ Učitelji naravoslovja Alberta, Kanada Catalonia, ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Čile Kitajski Taipei ^^^^^^^^^^^^^^^ Danska Francija Hong Kong SAR Italija japonska Moskva, Rusija ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Norveška Ontario, Kanada Singapur Slovaška -► Slovenija Južna Afrika ^^^^^^^^ Tajska 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Delež učiteljev, ki uporabljajo IKT pri poučevanju Delež učiteljev, ki uporablja IKT pri določenih aktivnostih med rednimi urami daljši projekti/uporaba IKT krajši projekti/uporaba IKT izbirni predmeti in/ali učne dejavnost/uporaba IKT izdelki/uporaba IKT iskanje zamisli in podatkov/uporaba IKT proučevanje naravnih pojavov s simulacijami/uporaba IKT obdelava in analiza podatkov/uporaba IKT naravoslovno raziskovanje/uporaba IKT predavanje učitelja/uporaba IKT dril vaje in praktično delo/uporaba IKT laboratorijski poskusi z jasnimi navodili in vnaprej določenimi rezultati/uporaba IKT terenske dejavnosti/uporaba IKT spoznavanje matematičnih principov in pojmov/uporaba IKT 0% 20% 40% 60% 80% 100% Ovire za uporabo IKT pri poučevanju Nimam dovolj časa za razvijanje in uvajanje dejavnosti. Nisem pedagoško usposobljen/a za delo z IKT. Na šoli nimamo potrebne infrastrukture IKT. Moji učenci nimajo dostopa do orodij IKT zunaj šole. Nisem dovolj samozavesten/a, da bi sam/a vpelal/a nove pristope. Ne znam ugotoviti, katero orodje IKT bo uporabno. Nisem usposobljen/a za delo z IKT. Nisem dovoy fleksibilen/a za samostojno sprejemanje odločitev, ko načrtujem delo z IKT. Na šoli nimamo digitalnih učnih virov. Moji učenci ne znajo uporabljati IKT. Zunaj šole nimam dostopa do IKT. Na naši šoli vlada prepričanje, da IKT ni koristen. 54 26 ,9 Kompetence učiteljev za pedagoško rabo IKT znam poiskati uporabne vire na Internetu ' z uporabo interneta pomagam učencem pri učenju H- znam spremljati in vrednotiti napredek učencev/IKT 0 % 2 Ornate % 40% 60% 80% matika □ naravoslovje | Izobraževanje učiteljev Katerih izobraževalnih seminarjev ste se udeležili? Učitelji matematika Učitelji naravoslovje Uvajalni seminar za uporabo interneta in splošnih namenskih programov 68,98% 73,49% Strokovni seminar za delo z računalniškimi sistemi in njihovo vzdrževanje 24,84% 26,68% Nadaljevalni seminar za namenske programe/standardna orodja 26,51% 24,66% Nadaljevalni seminar za uporabo interneta 21,71% 19,82% Seminar o pedagoških vprašanjih glede vključevanja IKT v izobraževanje 21,75% 22,60% Usposabljanje za uporabo programske opreme za posamezne predmete z izbranimi vsebinskimi cilji 16,30% 17,66% Seminarji o večpredstavnostnih računalniških programih 12,56% 16,00% Izobraževanje učiteljev Sie tii se Da, uvajalni seminar za uporabo interneta in splošnih namenskih programov (osnove urejanja besedil, preglednice, zbirke podatkov itd.) 163 14,2 12,3 844 73,5 sistemi in niihovo vzdrževanie 472 41,5 362 31 ,8 304 26,7 nadaljevalni seminar za namenske programe/standardna orodja (npr. za zahtevnejše urejevanje besedil, kompleksne relacijske zbirke Dodatkov) 301 26,7 548 48,6 278 24,7 nadaljevalni seminar za uporabo interneta (npr. izdelava spletnih strani/domače strani, zahtevnejša uporaba interneta, videokonference) 291 25,7 617 54,5 224 19,8 seminar o pedagoških vprašanjih glede vključevanja IKT v izobraževanje 205 18,0 678 59,4 258 22,5 usposabljanje za uporabo programske opreme za posamezne predmete z izbranimi vsebinskimi cilji (npr. programi za samostojno učenje, simulacije itd.) 146 12,9 791 69,5 201 17,7 seminarji o večpredstavnostnih računalniških programih (npr. z uporabo diaitalne video in/ali avdioopreme) 261 23,1 690 60,9 181 16.0 Zaključek • Uporaba IKT pomemben dejavnik vseživljenjskega učenja • Učitelji ključni deležniki pri uvajanju IKT v izobraževanje • Poudarek na spodbujanju in izobraževanju učiteljev - sistematično Spodbude in ovire za prihodnost E-izobraževanja v Sloveniji • Prednosti: - Kakovost izobraževalnega sistema in njegova avtonomija - Tradicionalna naklonjenost IKT - Dobra infrastruktura - Dostopni finančni viri - Pro-aktivna politika - Fleksibilnost majhne države • Slabosti: - Pripisovanje nizke pomembnosti IKT - Le deklarativna podpora E-izobraževanju - Nizko vrednotenje formalnega on-line izobraževanja - Nefleksibilnost splošne populacije Kaj lahko stori država? • Politično telo, ki bi koordiniralo aktivnosti povezane z E-izobraževanjem • Ustvariti stimulativno okolje za učitelje, da bi v čim večji meri v poučevanje vključevali E-izobraževanje • Povečati investicije v IKT infrastrukturo v šolah Nadaljnje raziskovalno delo • Povezava mednarodnih raziskav s področja izobraževanja (TIMSS, PISA, SITES) in obstoječih raziskav -RIS, UM • Izmeriti vpliv uporabe IKT pri poučevanju na dosežke učencev Hvala! vasja.vehovar@fdv.uni-lj.si barbara.brecko@fdv.uni-lj.si o* ^K Socialni Sklad INICIATIVE DRŽAVE ZA SPODBUJANJE E-IZOBRAŽEVANJA (stanje in načrti za naprej) O & C t O (/) (5 N := šf (A O £ 0£ W 'E i mag. Borut Čampelj Služba za investicije - informatizacija šolstva sekretar 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled Strategija razvoja informacijske družbe si2010 (sprejeta 2007) 1. ENOTNI EVROPSKI INFORMACIJSKI PROSTOR IN SLOVENIJA 2. INOVACIJE IN INVESTICIJE V IKT 3. VKLJUČUJOČA INFORMACIJSKA DRUŽBA IN KAKOVOST ŽIVLJENJA Povečati razvoj in uporabo e-vsebin v slovenskem jeziki Vzpostaviti učinkovit in informacijsko podprt nacionalni sistem :obraževanja Povečatr^ostopnosl^^To^nsKeTUTturne dediščine v digitalni obliki -zdravje Vzpostaviti učinkovito, prilagodljivo in sodobno zdravstveno informatiko agotoviti državljanom in poslovnim subjektom prijazne elektronske ipravne storitve v podporo vseh življenjskih dogodkov -pravosodje agotoviti popolno informatiziranost pravosodnih postopkov in ustrezno infrastrukturo za učinkovito delovanje pravosodja. 3ovečati uporabo IKT za podporo železniškega, cestnega, letalskega in pomorskega prometa. Na enem vstopnem spletnem mestu zagotoviti vse ažurne prostorske podatke ravno dostopne točke Zagotoviti prost dostop do interneta in e-vsebin vsem prebivalcem vključenost in dostopnost e- Zagotoviti vsem skupinam prebivalstva enake možnosti za vključitev v informacijsko družbo_ 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled 2 Strateški cilj: e-vsebine zagotoviti ustrezen obseg in kakovost e-vsebin v slovenskem jeziku na področjih, ki pomembno vplivajo na življenje in delo posameznikov uveljaviti standarde zagotoviti jasne objave politik in uveljavljanje varovanja avtorskih pravic 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled Strateški cilj: e-izobraževanje • omogočiti hiter, enostaven, prijazen in potrebam ter zmožnostim posameznika prilagojen dostop do znanja vsem prebivalcem RS • vzpostaviti enotno točko z vso razpoložljivo vsebino, dostopno vsem zainteresiranim udeležencem e-izobraževanja • vzpostaviti (organizacijski) sitem za pridobivanje znanja in pomoči za vse zainteresirane udeležence • prilagoditi pravne predpise in izpolniti spodbude za zagotavljanje in uporabo storitev in izdelkov e-izobraževanja med fizičnimi in pravnimi osebami • izpolniti spodbude javno-zasebnega partnerstva za raziskovalno-razvojne dejavnosti pri e-izobraževanju in pretoku med njimi 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled o C JI ^ o O (/) f5 N 1= ?i cn o i= os "E i H Nadaljnji preskok v v informatizacije šolstva (MSS - '06) • vključiti vse učence, učitelje, starše in druge • spreminja se vloga učenca • spreminja se vloga učitelja o & m C M w .0 0 N := Ji (A o i: Qi "E 1 • vseživljensko učenje • spreminjajo in razvijajo se nove storitve šolskega sistema, evalvacije, uporaba rezultatov razvoja ter povezovanje z zunanjim svetom 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled H STRATEŠKA PODROČJA 1. Strokovni razvoj posameznika Ministrstvo za šolstvo in špor Republika Slovenija - aktivni uporabniki sodobne IKT za izboljšanje kakovosti svojega znanja 2. Razvojno-raziskovalni in izobraževalni procesi - povezati razvoj in raziskovanje - dvigniti raven in ponudbo izobraževanja in usposabljanja - nadgraditi vsebinsko podporo uporabnikom 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled STRATESKA PODROČJA 3. Vsebine - ponudba e-gradiv - dvigniti raven sodobnih, kakovostnih in (javno) dostopnih e-vsebin - vključiti vse vrste strokovnjakov in ustanov 4. Organiziranost informatizacije šolstva in infrastruktura - dvigniti raven opremljenosti vsakega posameznika in VIZ - nadgraditi tehnično pomoč oz. svetovanje 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled m w Nova e-gradiva • predstavitveni DVD (22 obsežnejših in 6 manj o & obsežnih) - različni predmeti _ C O = • CreativeCommons licenca J s fcfl O - brezplačna uporaba in spreminjanje v O • letos 49 novih projektov - različni predmeti -t!2 "E i • letos še en razpis (2-3 letni projekti) 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled Cilji novih e-gradiv • čim več predmetnih oz. strokovnih področij o • moderna e-gradiva: = o S - uporaba najnovejših didaktičnih pristopov > > 2 o - spremenjena vloga učitelja in učenca - interaktivnost N 1= šf - multimedija ui a 4= O. • vsaj 3 leta zagotovljena podpora = g • SCORM paketi 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled Uporaba e-gradiv in primerjava z drugimi državami iz EU 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled H USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV Ministrstvo za šolstvo in špor Republika Slovenija • seminarji za: - vzgojitelje in učitelje - računalnikarje-organizatorje informacijskih dejavnosti - vodstvene delavce (ravnatelji, pomočniki...) • konference in drugi strokovni zbori (SIRIKT, VIVID, poletna šola COLOS) • dejavnosti na internetu • promocija in predstavitve 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled Seminarji Število izvedenih seminarjev od 2004 do 2007 št. sem. št. udel. SPECIALNI DIDAKTIČNI 899 13615 OSNOVNO DIDAKTIČNI 817 12414 SKUPAJ 1716 26029 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled 52% učiteljev meni, da so popolnoma usposobljeni za uporabo IKT v razredu 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled Kako naprej? usposabljanje najpomembnejše področje -učitelji hkrati nosilci napredka in ovira v okviru Evropskega socialnega sklada: standard e-kompetentni učitelj - usposabljanje delno v živo, delno na daljavo - možnosti preverjanja znanja formalno izobraževanje učiteljev -univerza 12, andragoški kolokvij, 5. junij 2008, Bled E-izobraževanje: priložnosti in izzivi skozi 10-letnega razvoja in implementacije pedagoških pristopov pri študiju na daljavo na Dobi mateja.geder@doba.si 12. andragoški kolokvij Bled, 5. junij 2008 * Jt * M\ 2751 študentov in udeležencev 90 % izrednih študentov 65 % študentov na daljavo 129 mentorjev 98 predavateljev/učiteljev 5 zaposlenih 1999 - 2009 10 let študija na daljavo na Dobi 1999 - 2009: trije ključni mejniki • 2000: višješolski strokovni program Poslovni sekretar • (2002: višješolski strokovni program Komercialist) • 2005: visokošolski študijski program 1. stopnje Poslovanje • 2007: visokošolski študijski program 2. stopnje Mednarodno poslovanje MJ.1 Število študentov na Dobi 2000/01 2002/03 2004/05 2006/07 * Jt Študenti študija na daljavo 6005004003002001000 J3L te □ Poslovni sekretai □ Komercialist □ Poslovanje 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 1200 1000 800 600 400 200 0 700 Geografska razpršenost študentov na daljavo i^Jl / / / / / f /f // / / MU Profil študentov na daljavo spol ženske: 65,8 % moški: 34,2 % 73,2 % 26,8 % 2007/2008 2002/2003 starost do 24 let: 15,8 % 25 - 34 let: 45,9 % 35 -44 let: 30,1 % 45 let in več: 8,2 % 14 % 46 % 35 % 5 % dostop do interneta v službi: 7 % doma: 41 % v službi in doma: 52 % 23 % 35 % 42 % način dostopa analogna linija: 5 % ISDN: 8 % kabelski internet: 28 % ADSL: 55 % drugo: 4 % 40 % 36 % 14 % 8 % 2 % uporaba internets ga še ne uporabljam: 2,7 % do 2x na teden: 5,6 % 3 - 5x na teden: 16,3 % 32,8 % 11,5 % 13 % vsak dan: 74,1 % drugo: 1,3 % 32 % 10,7 % l^il Segmenti študentov študija na daljavo Model študija na daljavo • usmerjenost k študentu • informiranje in svetovanje •konstruktivizem, sodelovalno in problemsko učenje • uvodne aktivnosti • 5-7 tedenski predmeti • tedenske aktivnosti • kontaktna in virtualna srečanja • izpiti in online izpiti • 24/7 podpora • enakovrednost standard • LMS Blackboard Model celostne podpore pri študiju na daljavo svetovalec študentu mentor študentu učitelj študentu študent študentu diplomant študentu strokovnjak študentu e-pošta MSN, Skype klepetalnica forumi blogi J ii Študij na daljavo in vloge: predavatelj : mentor : študent predavatelj mentor študent Ključni kazalniki kakovosti pri izvajanju študija na daljavo • Prijave na 1. izpitni rok: 82,7 % • Uspešnost na 1. izpitnem roku: 83,1 % • Prehodnost: 84,4 % • Zadovoljstvo: 5,8/7 • Obremenitev študenta: 14 ur/teden INi Povratna informacija 'To je najboljša mentorica, prijazna, korektna, profesionalna' Si. 'Rok za dokončanje nalog med tednom za nas, zaposlene študente, ni sprejemljiv - naj ostanejo roki za dokončanje obveznosti med vikendom.' * ji Predavatelj bi se lahko bolj pogosto javljal.' 'Gradivo je zelo dobro, s praktičnimi primeri, pri tem predmetu sem se res veliko naučil.' Napoved? PM1 E - izobraževanje = Izobraževanje Posvet o trendih v e-izobraževanju 24. junij 2008 Grand hotel Union GARNI, Miklošičeva 9, Ljubljana Nove tehnologije odpirajo nove dimenzije v izobraževanju. Splet 2.0 kot osrednji trend v izobraževanju podira meje med učenjem in življennem. Ali lahko danes spoh še govorimo o izobraževanju, ki ni podprto z informacijsko tehnologijo? Ali znamo izkoriščati potenciale informacijske tehnologije, da bi bilo izobbraževanje bolj kakovostno, usmerjeno k posamezniku in spodbujalo njegovo inovativnost? Zakaj je e-izobraževanne izpostavljeno kot ključni element pri doseganju ciljev lizbonske strategije? Zakaj, kje in kdaj je (lahko) e-izobraževanne inovativno? Kako smo pripravljeni na izobraževane 21. stoletja, ^^ kjer posameznik s pomočjo razpoložljivih tehnologi sam oblikuje * svoje izobraževanje, pri čemer stojio predpisani kurikuli v ozadju? INi r i 12. andragoški kolokvij E-IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE -STANJE IN IZZIVI PRIDOBIVANJE NEFORMALNIH ZNANJ Z E-UČENJEM Centri vseživljenjskega učenja r\ 13 Centrov vseživljenjskega učenja Delujejo od leta 2005 Financirani so iz MŠŠ in ESS Regijsko zasnovani Partnersko povezujejo socialne partnerje, gospodarstvo in izobraževanje Centri vseživljenjskega učenja Namen delovanja: - Odraslim zagotoviti nove možnosti za pridobivanje znanj in spretnosti s poudarkom na neformalnih. - Usmerjenost v specifične cilje skupine -poudarek na ranljivih. mag. Maja Radinovic Hajdi Bled, 5. junij 2008 mag. Maja Radinovic Hajdi Bled, 5. junij 2008 mag. Maja Radinovic Hajdi Bled, 5. junij 2008 Centri vseživljenjskega učenja Cilji delovanja: Vključevanje odraslih prebivalcev regije v različne oblike vseživljenjskega učenja. Zagotavljanje dostopa do svetovanja in informiranja s področja izobraževanja. Razvoj in zagotavljanje dostopa do novih oblik in gradiv za učenje kot je e-učenje in samostojno učenje, usklajenih s sodobnim načinom življenja, potrebami trga dela in osebnega razvoja posameznika. Promocija vseživljenjskega učenja. V____J mag. Maja Radinovič Hajdič Bled, 5. junij 2008 Projekt priprave e-gradiv v Centrih vseživljenjskega učenja Cilji Centrov vseživljenjskega učenja usmerjeni na pripravo gradiv za neformalne oblike in programe učenja Rezultati raziskave (2005) - Razvoj gradiv za samostojno učenje (ugotavljanje potreb) Usmerjenost organizacij za izobraževanje odraslih v razvoj neformalnega izobraževanja in iskanja novih možnosti učenja -alternativa šolskemu sistemu Usmerjenost evropskih dokumentov - poudarek na razvoju neformalnih oblik učenja in na priznavanju le-tega mag. Maja Radinovič Hajdi Bled, 5. junij 2008 Cilji projekta V • nabor in priprava prioritetnih področij/vsebin/tem za pripravo e-gradiv za samostojno učenje v centrih vseživljenjskega učenja; • izbor strokovnjakov za pripravo vsebinskega dela e-gradiv v projektu; • izbor IKT strokovnjakov za tehnično pomoč pri pripravi e-gradiv v projektu; • usvajanje temeljnih znanj o oblikovanju gradiv in materialov za samostojno učenje v obliki izobraževalnega programa (tradicionalna in spletna učilnica); • pridobitev temeljnih informacij o pripravi e-gradiv z ustreznimi orodji mag. Maja Radinovič Hajdič Bled, 5. junij 2008 Cilji projekta • oblikovanje e-gradiv v posameznem centru za izbrano področje oz. del področja; • pilotno preverjanje pripravljenega e-gradiva v vsakem centru; • končno oblikovanje e-gradiva v vsakem centru; • oblikovanje možnosti za dostop do pripravljenih e-gradiv v tem projektu v vseh centrih, vključenih v projekt; • predstavitev končnih izdelkov - e-gradiv v obliki javne predstavitve. V_J mag. Maja Radinovič Hajdič Bled, 5. junij 2008 Partnerstvo v projektu ^ 1 'UM' CVŽU Savinjske regije - INVEL Velenje CVŽU Koroška - MOCIS Slovenj Gradec CVŽU Pomurje - RA Sinergija CVŽU Obalno-kraške regije - LU Koper CVŽU Podravje ZORIM -EIM - Center razvoja človeških virov Maribor CVŽU Gorenjska - LU Jesenice CVŽU Savinjske _ UŠI Žalec CVŽU Dolenjske - RIC Novo mesto CVŽU VITA - LU Ajdovščina CVŽU Zasavje - Zasavska LU CVŽU Posavje - LU Krško ^ J mag. Maja Radinovič Hajdič Bled, 5. junij 2008 Izvedba projekta Srečanje projektnih vodij: Izbor vsebin -16. marec 2007 1. izobraževalno srečanje avtorjev - 6. april 2007 Izobraževalni del z moderiranjem in svetovanjem v spletni učilnici, samostojno delo avtorjev; 2. izobraževalno srečanje - 25. april 2007 (pregled opravljenega dela) Projektno delo in svetovanje (sodelovanje v spletni učilnici: Oblikovanje in izdelava materialov, gradiv - 26. april -21. junij 2007 Recenzije in pilotno preizkušanje gradiv - junij 2007 3. - zaključno srečanje 22. junij -predstavitev rezultatov mag. Maja Radinovič Hajd Bled, 5. junij 2008 Priprava e-gradiv V pripravo e-gradiv je bilo vključenih: 16 strokovnjakov za pripravo vsebinskega dela 2 strokovnjaka s področja urejanja elektronskih medijev in komunikacij na področju izobraževanja 1organizacijski vodja 1 strokovnjakinja za področje vsebinskega in didaktičnega urejanja e-gradiv. Delo je potekalo v več fazah od izbora tem za vsebine, usposabljanja strokovnjakov oz. avtorjev e-gradiv za pripravo ustrezno didaktično opremljenih e-gradiv, do končnega oblikovanja e-gradiv. V___J mag. Maja Radinovič Hajdič Bled, 5. junij 2008 Usposabljanje za pripravo e-gradiv Usposabljanje sodelujočih je potekalo v kombinirani obliki tradicionalne in spletne učilnice. Sodelujoči so v programu usposabljanja: • spoznali posebnosti in karakteristike samostojnega učenja; • prepoznavali razlike med tradicionalnimi učnimi materiali/gradivi in materiali/gradivi za samostojno učenje; • spoznali temeljna pravila priprave materialov/gradiv za samostojno učenje; • usvojili postopek priprave materialov/gradiv za samostojno učenje; • usvojili značilnosti strukture materialov/gradiv za samostojno učenje; mag. Maja Radinovič Hajdi Bled, 5. junij 2008 Usposabljanje za pripravo e-gradiv spoznali zakonitosti evalvacije v procesu samostojnega učenja; spoznali nekatere zakonitosti priprave materialov v različnih medijih; pripravili lastne podlage za oblikovanje materialov/gradiv za samostojno učenje v skladu z vsebinskim načrtom projekta; izmenjevali izkušnje s kolegi; usvojili nekatere značilnosti sodelovanja v izobraževanju na daljavo s pomočjo IKT. mag. Maja Radinovič Hajdi Bled, 5. junij 2008 Program usposabljanja 1. UVOD V PROGRAM Načrt izvajanja programa Udeleženci in skupine 2. DELO V SPLETNI UČILNICI Dobrodošli v e-izobraževanju Navodila za delo Koledar aktivnosti 3. IZOBRAŽEVALNA SREČANJA Predstavitev vsebin 1. srečanje Program 2. srečanja 4. GRADIVO Naslovnica s kazalom Uvod Ciljna skupina Oblikovanje namena in ciljev 5. NALOGE Vprašanja za samopreverjanje in refleksijo Sodelovalno delo v forumu 6. DRUGO Priprava vsebin Dodatni viri mag. Maja Radinovič Hajdič Bled, 5. junij 2008 E-gradiva za samostojno učenje r\ 1. Strokovno pripravljena e-gradiva so pogoj za ustrezen razvoj in obstoj te oblike načina pridobivanja neformalnih znanj. 2. V projektu razvita e-gradiva so namenjena samostojnemu učenju. Temeljno v procesu samostojnega učenja je, da čim boljše nadomestimo oz. vsaj delno nadomestimo učitelja, mentorja oz. nekoga, ki posreduje znanje in v učnem in/ali izobraževalnem procesu pomaga pri usvajanju učne ali izobraževalne vsebine. Tu nam lahko pomaga pripravljen material, gradivo, učni paket oz. nekaj, kar dovolj in enako dobro pomaga pri usvajanju znanja, kot bi bil prisoten učitelj, mentor, tudi inštruktor. mag. Maja Radinovič Hajdi Bled, 5. junij 2008 Značilnosti gradiv za samostojno učenje Gradivo mora bralca dovolj dobro motivirati -vizualna podoba in način pisanja oz. priprave naj kar vleče k branju, uporabljamo poseben način pisanja: kot da bi se pisec »pogovarjal« z uporabnikom. Gradivo mora biti pripravljeno pregledno ter logično in strukturirano, imeti jasno strukturo, obliko, slediti enotni logiki, ki je na začetku pojasnjena. mag. Maja Radinovič Hajdi Bled, 5. junij 2008 Značilnosti gradiv za samostojno učenje Gradivo vključuje poenoteno označevanje poglavij, podpoglavij, na začetku vsake enote so zapisani cilji, uporabnik naj natančno ve, kaj se bo naučil in koliko časa bo za to potreboval. Gradivo naj vključuje nasvete za učenje. Grafike, slike, skice, poenotene oblike naslovov, uporaba ustreznih barv in ustrezna uporaba poudarkov daje gradivu dodaten pečat. V___J mag. Maja Radinovič Hajdič Bled, 5. junij 2008 Značilnosti gradiv za samostojno učenje Za dobro gradivo je značilno tudi vključevanje dovolj velikega števila ustreznih primerov iz prakse, vaj za ponavljanje in utrjevanje znanja in postopnost v korakih ter zaporedju usvajanja znanja. Gradivo naj navaja in spodbuja uporabo drugih virov, slovarjev, bibliografij. Gradivo vključuje možnosti ocenjevanja napredka - vprašanja za samoocenjevanje, testi, načrti dejavnosti, povzetki in pregledi. mag. Maja Radinovič Hajd Bled, 5. junij 2008 Nastala e-gradiva 1. CVŽU Obalno-kraške tegije Utedi si svoje potovanje 2. CVZU Savinjske Živimo zdravo z živahno prebavo 3. CVZU Dolenjska Živeti zdtavo: Zdravilna zelišča 4. CVZU UM, Savinjska Načrtovanje kariere 5. CVZU Zasavje Čustvena inteligenca pti vodenju ljudi 6. CVZU Podravje, ZORIM Učinkovito iskanje zaposlitve 7. CVZU Posavje Ustvarimo otrokom varno gnezdo 8. CVZUVITA Neverbalna komunikacija 9. CVŽU Koroška Nordijska hoja 10. CVZU Gorenjska Poslovni načrt 11. CVZU Pomurje Osnove projektnega managementa mag. Maja Radinovič Hajd Bled, 5. junij 2008 Primer e-gradiva: Načrtovanje 1 kariere_j Kazalo: 1. Uvod 2. Cilji gradiva 3. Namen gradiva 4. Razvoj kariere 4.1 Pomen razvoja kariere 4.2 Motivacija je osnova za uspeh 4.3 Koraki za uspešen razvoj kariere 4.4 Postavimo si razumne cilje mag. Maja Radinovic Hajdi Bled, 5. junij 2008 Primer e-gradiva: Načrtovanje kariere 5. Osebna analiza 5.1 Samoanaliza 5.2 Osebnostne lastnosti 5.2.1 Kakšen sem? 5.2.2 Kako me vidijo drugi? 5.3 Poklicni interesi 5.3.1 Test poklicnih interesov 5.3.2 Test poklicnih interesov 5.3.3 Test poklicnih interesov 5.3.4 Test poklicnih interesov mag. Maja Radinovic Hajd Bled, 5. junij 2008 Primer e-gradiva: Načrtovanje kariere 5.4 Sposobnosti, spretnosti in veščine 5.5 Poklicne vrednote 5.6 Povzetek in preverjanje znanja 6. Karierne možnosti 6.1 Viri informacij o poklicih 6.2 Informativni razgovori 6.3 Spletne strani in forumi 6.4 Drugi viri 6.5 Mreženje za poklicni uspeh 6.6 Osnove mreženja mag. Maja Radinovic Hajdi Bled, 5. junij 2008 Primer e-gradiva: Načrtovanje 1 kariere_j 7. Karierni načrt 7.1 Akcijski načrt 7.2 Zastavljanje ciljev 7.3 Analiza dosedanjega dela 7.4 Izdelava kariernega načrta 7.5 navodilo za naprej 8. Zaključek mag. Maja Radinovic Hajdi Bled, 5. junij 2008 Stranski - dragoceni učinki roiekta Stranski - dragoceni učinki projekta ■ timsko delo in podpora ■ okrepljeno partnersko sodelovanje CVŽUjev ■ učenje uporabe orodja za pripravo e-gradiv: eXe, hot potatos, SCORM standard ■ približevanje standardu e-gradiv v Sloveniji aktiviranje funkcije portalov CVŽUjev, temeljno gradivo o pripravi gradiv za samostojno učenje mag. Maja Radinovič Hajdi Bled, 5. junij 2008 Hvala za pozornost mag. Maja Radinovič Hajd Bled, 5. junij 2008 PREDSTAVITEV SPLETNEGA PROGRAMA O E-IZOBRAŽEVANJU IN IZKUŠENJ IZ PILOTNE IZVEDBE mag. Marko Radovan Andragoški center Slovenije VSEBINA PREDSTAVITVE • Opis programa • Predstavitev programa • Pilotna izvedba • Načrti UVOD • Vse večja potreba po novem znanju in večji izobraženosti • E-izobraževanje vedno zanimivejše za izobraževalne institucije (javne in zasebne) • Težnja po "sprostitvi" pedagoškega procesa - večja avtonomija in vpliv udeleženca RAZLOGI ZA RAZVOJ • Vse večje potrebe, vse več programov • Pomanjkanje ustrezne ponudbe • Večje možnosti prilagajanja • Pridobivanje praktičnih izkušenj CILII PROGRAMA • Usposabljanje izobraževalcev odraslih s področja e-izobraževanja. • Udeleženci izobraževanja v spletnem programu pridobijo osnovna znanja o e-izobraževanju. CILINE SKUPINE • Učitelji v izobraževanju odraslih • Svetovalni delavci • Direktorji izobraževalnih ustanov • Vodje oddelkov za izobraževanje odraslih • Organizatorji izobraževanje odraslih UČNO OKOLIE • MOODLE (www.moodle.or g) - SVET: 198 držav, 38.791 spletnih strani - SLO: 151 strani • Temelji na konstruktivističnih pedagoških principih, ki predvidevajo aktivno vlogo udeleženca v učnem procesu. • Poudarja se interakcija, dinamika,... VSEBINSKI SKLOPI 1. Teoretični in razvojni vidiki e- izobraževanja 2. Načrtovanje e-izobraževanja 3. Razvoj programa e-izobraževanja 4. Management v e-izobraževanju 5. Oblike pedagoške podpore v e- izobraževanju 6. Zagotavljanje kakovosti in evalvacija ELEMENTI VSEBINE KRATKA PREDSTAVITEV SPLETNI NASLOV HTTP://WWW.NABERI.SI/ZNANJE/EUCENJE/ PRVA STRAN Sptelnl program o «4tefcfaltvtfltju OKNO PREDMETA PPT PROSOJNICE B sajf* a BI 5 j j prt al sy*v* MtiXS U MjyJW* It« •K5MB ti MiyKM HOt MftS ti Mty»H 110« 9f>y<8 U IbvJ0» 160« m bWJ H Miy 2MB IG H %i«S H U»vJO« it« TWO U Wjy jO« lt« HUM U M*y»« it« tU« ti Uiy»« It« VSEBINA FORUM PILOTNA IZVEDBA • November 2007 • 8 prijav, 5 aktivnih, 4 uspešno opravili • Izveden 1 vsebinski sklop • Trajanje: 2 tedna • Končni izdelek: seminarska naloga • Na koncu forumska diskusija, "evalvacijska klepetalnica" in evalvacijski vprašalnik (vsebina, oblike posredovanja vsebin, delo tutorja, novodila, slovar). PILOTNA IZVEDBA IZKUŠNJE: • Udeleženci za pilotni vsebinski sklop povprečno porabili 22ur. • Prehiter tempo za posamezni vsebinski sklop. • Želja po vključitvi večjega števila aktivnosti za udeležence (sprotne naloge, "v razmislek"). • V glavnem uporabljali HTML besedilo, najmanj pa zvočne predstavitve. NAČRTI ZA PRIHODNOST Dostopnost vsebin: • Vsi vsebinski sklopi dostopni za uporabo na spletnih straneh ACS PREDVIDENE IZVEDBE: [v okviru ESS, še ni potrjeno] 2009: 1 izvedba, 10 udeležencev, vs. sklopa 1 & 2 2010: 1 izvedba, 10 udeležencev, vs. sklop 3 _ E-izobraževanje 2.0 v programih vseživljenjskega učenja mag. Julija Lapuh Bele, B2 d.o.o. spTetnq^t učenje Vsebina ■ Predstavitev B2 ■ Značilnosti e-izobraževanja 2.0 ■ B2 na področju e-izobraževanja ■ aktivnosti ■ izkušnje in rezultati ■ načrti _ spTetnq^t učenje B2 - napredno IKT podjetje poslanstvo: Pomagati ljudem, da z uporabo IKT povečajo svojo produktivnost, konkurenčnost in zadovoljstvo. 2EEE™ Gradniki e-izobraževanja izdelava e-gradiv org. in izvedba e-tečajev usposabljanje izvajalcev svetovanje izvajalcem infrastruktura strojna oprema programska oprema ■ učni portal ■ virtualno učno okolje podpora & svetovanje za uporabo IKT administracija portala ljudje | udeleženci, mentorji, avtorji, tutorji, organizatorji, skrbniki IKT _ splctnq^k učenje E-učenje 2.0 Izboljšani učni materiali ■ Večpredstavnost (zvok, animacije, video,...) ■ Povratne informacije o znanju Na učečega se osredotočeno izobraževanje " Vv, • Vodenje in usmerjanje učenja •Motiviranje • Povratne informacije Samostojno učenje Sodelovanje v spletnih skupnostih sptetnq^i učenje Oblike izobraževanj Kombinirano izobraževanje: izkoristimo prednosti obeh svetov! spTetnq^i učenje B2 e-izobraževalne storitve razvoj e-gradiv usposabljanje kadrov tehnološke rešitve LMS/LCMS sistem i.000 uporabnikov _ ZANIMIVI PROJEKTI spTetnq^t učenje Gospodarstvo | (ftKRKk r ~ Uporaba učne platforme Interna e-gradiva Preverjanje znanja V slovenščini in tujih jezikih M Sodelovanje z B2 Kodiranje e-gradiv Svetovanje in usposabljanje kadrov Vzdrževanje in dopolnitve sistema _ splctnq^k učenje Javna uprava | ^ i^rJ.n.B,- ni - i __ Uporaba učne platforme Učna gradiva, ki jih zagotavlja EU Evalvacije in poročila za vodstvo Sodelovanje z B2 Tesno v pilotnem projektu Svetovanje in usposabljanje kadrov Vzdrževanje in dopolnitve sistema _ spTetn^Jt učenj t EU projekti | Kombinirani e-tečaji za ECDL vsebine Projekt "Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih" Rezultati . 610 udeležencev . 547 (89%) izpolnilo minimalne učne cilje . 374 ECDL START spričeval . 104 ECDL polnih spričeval spletnqjt učenje Sodelovanje v projektih ■ "L' r."- i * l B ■ Učna platforma in/ali e-gradiva BS Wf> icesJm. S: == 111 MS CD <» HI @ fcft ■BI Evrcpihl 5«wm ^^P StllMl KADIŠ ||g učenje Seznanjanje z e-učenjem Tekoči EU projekti | ■ Mednarodno partnerstvo • MeRLab spletnq^ učenje Načrti B2 ----------- splctnq^k učenje DEMONSTRACIJA ANMfeOSlI UfjtMliBA ----------- Ključ do uspeha UČINKOVITO E-I20BRAŽEVANJE ----------- splctnq^k učenje Vprašanja & odgovori HVALA! e-mail: julija.bele@b2.eu 2EEE™ 1 * NevhoN tafeftnta oiwddfa 1 Urša Mekiš ursa@nevron.si E~nz©feiral@viiinp w podlJdEjBCii ft [Ftaeds [fugwojju t^tolbFiiitiwiioiiJi) ■ več kot 100 zaposlenih ■ razpisi za izobraževanje potek 40 -60 min / teden 12 ur / 3 mesece e ' NlvboN 2 h 40 min / teden 32 ur / 3 mesece Ne strinjam se Nikakor se ne strinjam rv 5 -10 % začetna investicija programska in strojna oprema * dovolj kadri REPUBLIKA SLOVENIJA Andragoški center Republike Slovenije Slovenian Institute for Adult Education 1996 - 2008 12. andragoški kolokvij E-izobraževanje za odrasle - stanje in izzivi Razprava in zaključki - moderatorka mag. Margerita Zagmajster; zabeležka razprave na podlagi zvočnega zapisa Mag. Margerita Zagmajster je podala uvod v razpravo na podlagi rezultatov študije, ki je bila izvedena na ACS leta 2006 - Pregled študija na daljavo na področju izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji. Rezultati študije so pokazali, da je bila v šolskem letu 2005/2006 na področju IO relativno skromna ponudba programov e-izobraževanja (1,86% e-programov) in da jih je ponujalo le okrog 6% izvajalcev IO. Podatki za to študijo so bili pridobljeni v okviru naloge ACS Pregled ponudbe izobraževanja in učenja odraslih. Vsako leto izvajalci programov IO, ki to želijo, posredujejo podatke o svoji izobraževalni ponudbi. V povprečju je v nalogo Pregled ponudbe vključenih približno 300 izvajalcev IO, ki posredujejo podatke o okoli 6.000 programih letno. V nalogi Pregled ponudbe niso zajeti vsi izvajalci na področju IO v Sloveniji, kot tudi ne vsi programi, saj je sodelovanje v nalogi Pregled ponudbe izobraževanja in učenja odraslih prostovoljno. Dve leti kasneje smo na ACS ponovno pregledali podatke o ponudbi programov e-izobraževanja. Med programi je bilo 2,5% programov e-izobraževanja in 9,7% izvajalcev je ponujalo programe e-izobraževanja. Podatki so pokazali rahlo rast programov e-izobraževanja kot tudi izvajalcev programov e-izobraževanja. Večina programov e-izobraževanja je bila tržno naravnanih, s področja računalništva in tujih jezikov. Povedala je, da s stanjem na področju e-izobraževanja ne moremo biti zadovoljni tudi glede na to, kar smo slišali danes na Andragoškem kolokviju t.j., da so v Sloveniji zagotovljeni relativno ugodni tehnični pogoji v primerjavi z državami EU in tudi, da je motiviranost za to obliko izobraževanja velika. Razpravo je navezala na vprašanja, ki jih je na koncu svoje predstavitve predstavila že dr. Lea Bregar. V razpravi naj bi poskušali identificirati, kateri so tisti ključni elementi, da se neka izobraževalna organizacija sploh odloči za e-izobraževanje, kakšna je širša sistemska podpora države na tem področju in kakšni so ostali pogoji - pripravljenost, usposobljenost, in zainteresiranost udeležencev izobraževanja. Najprej je pozvala predstavnike tistih organizacij, ki so že imeli svoje predstavitve v okviru današnjega Andragoškega kolokvija in jih zaprosila, da povedo, kaj je bilo v njihovi organizaciji ključno, da so se odločili za e-izobraževanje in kaj je bilo ključno za uspeh. Mateja Geder je povedala, da je bilo ključno za odločitev za e-izobraževanje to, da se pojavljajo nove ciljne skupine, ki jih do takrat ni bilo mogoče doseči. Ključnega pomena je bilo, kako oblikovati študij, da bo ogovoril potrebe cilje skupine. Višješolski strokovni program Poslovni sekretar, ki so ga pričeli izvajati na daljavo, so razvili na Dobi. Ta program je kasneje postal javnoveljavni. Lastnosti ciljne skupine so srečevali že skozi razvoj tega višješolskega programa in takrat je bil pisan na kožo ženski populaciji. Ključno za uspeh je bilo poznavanje ciljne skupine. Kot zasebna organizacija pa so imeli podporo vodstva in lastna sredstva za razvoj e-izobraževanja. Mag. Margerita Zagmajster jo je vprašala, kaj je bila poglavitna ovira pri uvajanju e-izobraževanja oz. kaj jim je povzročalo največ težav v začetni razvojni fazi e-izobraževanja. Mateja Geder je odgovorila, da je to zagotovo bil občutek, da niso vedeli, v kakšno okolje se podajajo; niso poznali področja, na katerega so se spustili; niso vedeli, če je to sploh možno in kaj se bo zgodilo. V Sloveniji je bilo takrat premalo dobre prakse, ki jim lahko dala povratno informacijo. Predstavnik ljudske univerze iz Ormoža je dejal, da se pri njih ukvarjajo predvsem s populacijo s podeželja. Imajo tudi izkušnje z računalniškim opismenjevanjem brezposelnih. Vključena populacija je bila zelo heterogena. Nekateri udeleženci so bili popolnoma računalniško nepismeni. Te je bilo potrebno računalniško opismeniti, da so sploh lahko nadaljevali z izobraževanjem. Za skupine manj izobraženih je potrebno spodbujanje, da se zmanjšajo strahovi pred digitalnim učenjem. Posebno pozornost je potrebno usmeriti k motivaciji. Mag. Margerita Zagmajster je prosila za besedo mag. Julijo Bele Lapuh in jo vprašala, kaj je bilo za njih ključno, da so se odločili za e-izobraževanje, kaj je bilo ključno za uspeh in kaj je bila najpoglavitnejša ovira. Mag. Julija Bele Lapuh je odgovorila, da so se za e-izobraževanje odločili po logičnem razmisleku - tehnologija spreminja družbo in spremenilo se bo tudi izobraževanje. Verjeli so v to, da bo e-izobraževanja vedno več, po drugi strani pa so v njem videli priložnost, ne le kako doseči druge ciljne skupine, temveč tudi ponuditi usposabljanje za vsebine, ki bi bile lahko nepokrite in ki so za klasično izobraževanje precej neprivlačne. Ovire so še zmerom prisotne, precej je še skepse. Potrebnih bo še kar nekaj dobrih projektov e-izobraževanja oz. primeri dobre prakse in potem je lažje prepričati tiste, ki so skeptični. Glavna ovira je neznanje in nepoznavanje problematike. Ko bo znanje o e-izobraževanju na višjem nivoju, bo trend razvoja še večji. Mag. Margerita Zagmajster je nato vprašala Uršo Mekiš, kaj je bilo za njih ključno, da so se odločili za e-izobraževanje, kaj je bilo ključno za uspeh in kaj je bila najpoglavitnejša ovira. Urša Mekiš je odgovorila, da so spremljali trende v svetu, kjer se je e-izobraževanje pokazalo kot zelo učinkovito. Za njih je bila ključna raziskava o e-izobraževanju, ki so jo izvedli leta 2002. Največja ovira je bilo premalo vedenja o tem, kaj je e-izobraževanje. Obstajajo podjetja, ki so nabavila vso potrebno strojno in programsko opremo, te pa nihče ne uporablja, ker nimajo ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Veliko truda je treba vložiti v to, da podjetjem pokažejo, da je e-izobraževanje koristna stvar in da lahko prinese veliko prednosti. Mag. Margerita Zagmajster je predlagala, da bi prešli na drugo vprašanje načrtovano za razpravo t.j. na podporo širšega okolja se pravi sistemske ureditve na področju e-izobraževanja, financiranja ipd. Vprašala je mag. Majo Radinovič Hajdič, kakšna je njihova izkušnja glede na to, da je bil njihov projekt razvoja e-vsebin financiran s strani sredstev strukturnega sklada in države. Mag. Maja Radinovič Hajdič je povedala, da so jim sredstva strukturnega sklada ponudila možnost razvoja in da so na njihovi ljudski univerzi prvič poskusili z razvojem e-izobraževanja v okviru Phare projekta. E-izobraževanje je razmeroma drago. Moti jo, da se zmerom poudarjajo le formalni programi izobraževanja v primerjavi z neformalnimi. Zato so se oni odločili za neformalne in za nove vsebine. Ta razvita e-gradiva uporabljajo v okviru točk Centrov vseživljenjskega učenja. Dve točki delujeta v domu ostarelih. Ko računalniško opismenjujejo te starejše ljudi, jih opismenjujejo na teh konkretnih vsebinah. Sredstev za e-izobraževanje je v raznih skladih dovolj, vprašanje pa je, če smo kot izobraževalci prepričani, da to deluje. Pri njih se je izkazalo, da to deluje in da pravilno pripravljena gradiva pritegnejo vse ciljne skupine. Mag. Margerita Zagmajster je vprašala, če ima kdo še kakšno vprašanje, ki bi ga želel nasloviti na koga od teh, ki so že imeli predstavitve ali pa bi želel še kaj sporočiti oz. vprašati. Eden od udeležencev razprave je dejal, da je bil z že omenjenim Phare programom storjen velik korak, saj je bilo v Sloveniji opismenjenih okoli 20.000 brezposelnih in to predstavlja nek temelj za e-izobraževanje. Razvoj na področju IKT je deklarativno prednostna naloga, vendar pa je vprašanje, kako se to izvaja v praksi. Pri nas so sredstva integralnega proračuna namenjena v glavnem za nabavo strojne in programske opreme, le nekaj pa je razpisov za razvoj e-programov in predvsem programov za samostojno učenje. V Sloveniji je potrebno na tem področju zadeve urediti sistemsko. Mag. Margerita Zagmajster je vprašala, ali bi še kdo želel diskutirati. Mag. Katja Dovžak je dejala, da je področje razvoja e-izobraževanja povezano tudi z drugimi pomembnimi segmenti, ne le z andragoškim področjem. Knjižnice imajo veliko vlogo pri osveščanju, motiviranju in animiranju in so prostor, kjer se ljudje zadržujejo. Veliko ljudi prihaja v zdravstvene domove, tako odrasli kot otroci. Veljalo bi se vprašati, kako nagovoriti ciljne populacije, kako priti do njih. Kar se tiče sistemskega vidika pa bi kazalo v prihodnje razmišljati o tem, kako oblikovati standarde in normative v izobraževanju odraslih. Sedanji standardi in normativi v izobraževanju odraslih se nanašajo na to, kako velike naj bodo skupine v klasičnih oblikah učenja. Treba bo razmišljati tudi o samih verifikacijah in o materialnih in kadrovskih pogojih za izvajanje e-izobraževanja (tudi tutorji in mentorji). Daje pobudo, da bi se v bodoče organizirala konferenca ali delavnica na to temo. Mag. Margerita Zagmajster se je strinjala, da je ena od ključnih zadev za pospešitev razvoja e-izobraževanja sistemska podpora na področju zakonodaje, sistemsko financiranje s strani države poleg usposabljanja vseh, ki podpirajo e-izobraževanje in zagotavljanja e-vsebin. Predlagala je, da se v priporočila razprave vključi še potreba po poenotenju terminologije na tem področju, saj se v Sloveniji uporabljajo različni izrazi za enake pojme. Glede na to, da je v Sloveniji premalo vedenja o e-izobraževanju in da so različna razumevanja, naj bi bilo eno od priporočil tudi to, da je treba okrepiti promocijo na področju e-izobraževanja. Mag. Katja Dovžak je še dodala, da obstaja v Sloveniji slaba informacijska pismenost starejših in odraslih, ter da bi lahko s pomočjo mlajše generacije izobraževali tiste ciljne skupine, ki zaradi različnih razlogov tega znanja še nimajo. V Sloveniji že obstajajo primeri dobre prakse. Treba pa bi bilo razmišljati tudi o vsebinah s področja varstva okolja in globalizacije. Mag. Margerita Zagmajster je še enkrat pozvala udeležence, če bi še kdo želel diskutirati ali pa kaj vprašati. Glede na to, da se ni več nihče priglasil k diskusiji, se je zahvalila vsem predavateljem, diskutantom in udeležencem Andragoškega kolokvija. Zapisala: mag. Margerita Zagmajster