121 številka.
(jutranje i>.danje.)
V Trstu, v torek <liie oktobra 1894.
Tečaj XIX.
„■DINOIT"
izhdja po trikrat 11» teden t šostili i*-danjih ob torkih, Aetrtklh
in aoboftflfcH* Zjutranj« itd.nj« izhaja oli H. uri zjutraj. »ivVriio |>a ob 7. uri To^or. — Obojno izdanje stane: la J« en meset- . f.	ir.vcn Avtitrlja f. I 40
■a tri moaec. . , 2.00 . • . I .— *i pol leta . . . 5.— • » • M »ne lato . .,10.— . . „18,-Na uriikt hrti priložene naročnin« »i
ne jemlje oiir. Posamične štn»ilke se dobi»njo v pro-dajalnicsh tobaka v lr«<« po a n v Gorici po S n»č. Sobotno »oieriio iidanje v IrMu S ni., v Gorici « ni.
EDINOST
Oglasi »« rakune po tarifu t petitu; na naili>T> * debflimi črkami plačuje pro*tor. kolikor obaega paradnih tratic. 1'o-lana osmrtnico in jarnntahvnlo, domači oglasi itd, »c računajo po pogodbi.
V-i dopisi naj so poliljajo -imilmAtvu : iili<*n ( a*erma št. 13. V«ak'j pumo mora biti frankor Ano, k.»r net- ankovana a« no »pruj >majo. Rokopisi Ha uo rraiajo.
Karofni no, reklamacije in o^Iaso upro* ji'm« Uftravniitvo ulica Cmornu 13. Odprte reklamacijo io proste poAtniue.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko«
„V »MnoatiJ« m* I'.
Shod volilcev v Skednju.
Minolo nedeljo popoludne vršil ae je v Škednju shod volilcev, kateri je bilo »klicalo politično društvo .Edinost* T gostilni gospoda Antona Sanoina Ceaiota.
Zadovoljstvom in veseljem konatatujemo, da ja bila udeležba nepričakovano mnogobrojna, tako, da je bila dvorana napolnjena do aadnjega kotička.
Pri zborovanju ata bila prisotna deielna poslanca V a t o ? e c in Dolenc, vlado pa je aastopal g. viiji komisar dr. Mahkovec.
Predstavivši zastopnika vlade, katerega je občinstvo apoitljivo pozdravilo, otvoril je zborovanje predsednik političnega druitva „Edinost*, g. prof. Mate Man d i d, pri-bliino nastopno:
Volilski shodi insajo dvojni namen. Ob času volitev sklicujejo voliloi sami take ahode, da ae posvetujejo in dogovorijo, komu naj bi poverili avoje zaupanje. Druge vrati volilski abodi so pa tisti, koje sklioujejo po* alanoi in aastopniki. Ti poalednji povabijo in akličejo avoje volilee v ta namen, da jim poloie račun o svojem delovanju. Poslušajte torej — tako je apoatiofoval g. predsednik •brane volilee — parno in zanimanjem po* ročilo avojega državnega poslanca! Vi pa imate pravieo zahtevati tudi pojasnila : gosp. puslauec vam poloii račun o svojem delovanju, vi pa bodite njegovi sodniki in na vas je, da mu izreČeto zaupanje ali nezaupanje. (Dobrokliei.)
Na poziv predsednika poročal je poslanec Ivan Nabergoj nastopno:
Slavni zbor! čestiti voliloi 1 Kolikorkrat |o aem pričel v to prijazno vas, vselej sem se zadovoljno vračal na avoj dom, kajti tu sem nalel vsikdar moie n&rodnega luta in drage mi prijatelje. Osobito med starejšim rodom imam mnogo zvestih somišljenikov, a nadejam ae in mislim, da mi je naklonjen tudi mlajši rod. Zato sem prav ielel priti dapea med vns, da se pogovorimo po domače. Star pregovor pravi sicer: Govorjenje jo srebro, a molk je zlato, ali v časih je tudi narobe resnično, to je, da je bolje govoriti, nego pa molčati. Zlasti t zadnji seji mestnega abora, ko tau razprav-pruvljali o proračunu, sem se prepričal, da včasih treba govoriti. Meni so vae razmero dobro znane, in zato ne morem molčati, ko vidim, kako ae nam kratijo najsvetejše pravico, ali pa, če nam dajo kako mrvioo, delajo tako, kakor da nam delč milost. A mi nočomo nikako milosti, kajti nam je pravica zahtevati, dokler plačujemo in vrtimo avoje dolžnosti. Nam bodo morali dati, kar nam gre. Zato je a prepričanjem in navdu-
PODLISTEK.
154
itaki upov*
lf«tfn(Mlr« f*Mil i*sti*njtf*gm peka.
— Spi t al Avgust Seuoa. IVeloiil 1. P. Planinski. — Dne četrtega avgusta leta 1573. se je razprostirala lepa, vodra noč nad krajino. Zlata mesečina je čarobno trepetala nad vrhovi zelene čume, nad arbrnimi ovinki Save. Daleč na konci obzorja jo molela v jasno modro nebo črna gora. Skrivnosten, veličasten mir je razprostiral svoje mreže nad zemljo, pisano ovetje pa je dubtelo. Bilo je kasno, vse ae je zibalo v sladkih sanjah — sam jeden človek je bdel — Frančišek Tahi. Zlata mesečina je sipala svoje žarke skozi mrežo zelenega brilina v visoko okno Sosed-grada. Čudno se je leaketal svit ▼ steklenih pločah odprtega okna in na gladkih kamenitih tleh, na katerih ae je črtala črna senca bršlinovega listja, na Btarinski sliki Arlandove Dore, na uvelem bradatem obličji sivoglavega starca, ležečega na postelji, in na svitlem orožji, katero je viselo nad starčevo glavo. Na postelji leži Tahi sam. Žilico žoltoga lica
penjem posegel v razpravo. Vendar pa mti je bilo nekako tesno pri srcu, ko ni videl poleg sebe onega moža, ki se jo kot zastopnik I. okraja vsikdar tako možko is zgovorno potezal za naše pravice — ker ni videl na nvoji strani dra. S a n c i n a. (Burni klici: Živio dr. Sancin !)
Kakor rečeno : dobro je bilo, da sem govoril v razpravi o provačunu in kakor vse kaže, ne brez vspeha. Iskrene naše besede in pritožbe so menda vendar nekaj izdalo: vplivalo so menda na goAp6do v mestnem zboru.
Pritoževal sem so radi poljskih čuvajev. In glejte, tri dni potom so pozvali vse to čuvaje na magistrat, kjer bo jim naložili strogo, da ae morajo brigati le za svojo službo in da no amojo opravljati nikakih drugih poslov, naj bi že kaj taoega zahtevala vaški ali pa okrajni načelnik. Pomagalo je torej.
Pritoževal sem se proti temu, da imamo v zgornji okolici prav po nepotrebnem dva okrajna načelnika, ko bi vendar zadostoval popolnoma aamo jeden, čo že hoče magistrat varovati avojo avtoriteto in nekako nadzoro* vati. S tem denarjem — rekel sem — ko jega trosi magistrat za te svoje kreature, plačeval bi lahko druge potrebne stvari. — Tudi ta moja pritožba ni bila brezvspeBna, kajti poizvedel som, da pride morda žo v prihodnjo sejo na dnevni red predlog, ua se odpravi judon okrajni načolnik v zgornji okolici.
Pomagalo jo torej in zato goji govornik nado, da ae polagoma uravnajo naše razmere. Govornik pravi, da bi moral na dolgo govoriti, ako bi botol tu naštevati vse naše pritožbo in našo bedo.
Preidši na avoje delovanje v državnem zboru, je rekel govornik :
Ko je leta 1877. propadla levičarska židovsko liberalna vlada — tako zvana Lanser-Auersperg — in ko je vzel vladno krmilo v svoje spretne roke grof Trtaff«, oživela je med avstrijskimi Slovani nada v boljAu bodočnost.
Kajti mislili smo si ta čas, da je vendar enkrat prišel na čelo vlad« mož, goječ prepričanje, da mora biti Avstrija, ako hoče ostati mogočna in sročna prava zuščitnioa no le Nemcem in Italijanom, ampak mor t biti pravična tudi Slovencem in avstrijskim Slovanom sploh, kajti Slovani sestavljajo večino prebivalstva v širni Avstriji. V tem zaupanji in v toj nadi, da namreč grof ThhITj izpolni to svojo važno aii-»ijo, to jo, da uvodo strogo ravnopravnost za vse avstrijsko uArodebrez izjemo, oklenili smo so slovanski poslaaci skoro brez izjemo njegovo vlade, katero Min tudi vestno podpirali dolgo
mu sedaj pa sadaj zadrhte, iz motnih očij, na katere mu pada mesečina, mu čitaš strahovito bol. Na prsih drži roko sklenjeno, sedaj pa sedaj vzdihne iz duše, sodaj pa sedaj Btisno ustnico io zmrači čelo. Zvija se. Podagra lazi kot kača po njega kosteh in ga ščipljo in ščiplje, da bo zblaznel. Ltži in molči, molči in trpi, zroč v svitlo jasno noč, na starinsko sliko, in zdi se mu, kakor da so mu slika Butejo, kakor da mu s prstom po-katuje v mračni kot, v katerem so vzpenja bleda krvava pr.sost, imajoč na glavi žareča razbeljeno krono.
Tiho je. Zdajci zaškripljejo vrata — nekaj zašumi.
Tahi prizdigne glavo. Kraj vrat stoji v temi črna, nejasna podoba. Premika se. To je živo bitje. Tahi zatUne oči, jih zopet odpre, telo mu zatrepeta. Kri mu igra, lobanja mu hoče počiti, a od mraza so mu joži koža. Zdajci se čuje korak na tleh, črna podoba Btopi naprej. Talii zazija od grozo. Sedaj — sedaj — je podoba stopila ic teme, nioso-čiua ji objeti line. Ženika jo, v črno opravljena, na temnih lađoh bo ji sveti zlata krona,
vrsto let. In to vedno v nadi, dn se tudi nam privošči ravnopravnost, zajamčena v glasovitim ij. 19. temeljnega državnega zakona, kateri pa je za nas Slovence, žal, še vedno mrtva črka.
Za prejšnjo vlado smo f>e navduševati tudi radi tega, kor je grof Taaffd nrkega dne v javni seji poslansko zbornice izjavil posebnim povdarkom, da on, Taaffe, ne bode dopuščal, da bi ae avstrijski Slovani še nadalje priti* n k a 1 i na steno. Te in jednake obljube in nade v boljšo bodočnost vplivale so na nas ulovenske in slovansko poslance tako, da bido potrpežljivo doprinašali žrtvo za žrtvo na oltar avstrijkoga patrijo-t i z m n, nadejajoč se za trdno, da se nam izpolnijo našo željo in težnje. Toda tirali ino so! Namesto tega prišla je na krmilo vlada Windi*chgraet z-P 1 o n e r, koja so opira na takozvano koalicijo, katera poslednja pa je zopet proglasila načelo, da treba ohraniti „aedanje posestno stanje". Ker pa mi od tacega .posestnega atanja* skoraj nič nimamo, primorani smo bili nekateri sloveusko-hrvatski poslanci izstopiti iz IIoheri\vartovega kluba (Burno odobravanje) skleniv&i zajedno, da si obdržimo prosto roko in da so zavarujemo pred nadaljnjim hlapčevanjem zaNemcoin Lahe. Kujti, težko je vestnemu slovenskemu poslancu, ako mora mirno gledati, kako se nam povsem lojalnim Slovencem še vedno krati nd'odna jeduakopravnoat. So dandanes mora slovenski davkoplačevalec, ko prineso v davkarijo nvoj krvavo zasluioni denar, VHprojemati italijansko ali nemško pobotn ice In čo potem zalito »a kakega pojasnila, zakaj so mu zaračunali to ali ono, čuti mora vrhu tega često ar-imotilne odgovore od strani urndnika (ki pit jn plačan tudi od alovenskih žuljev): Noit caj'iico soiavo, uli pa: Ich vorst« h' nicht wiu<liscli !
Po Primorskem so n. pr. pri večini sodišč še dandanes razpravlja so slovenskimi strankami v joziku, katerega no razumejo iste ; šo vodno se sestavljajo laiki in nemški zapisniki, čeprav trd« na neki Htran<, da imamo siovcniičiiio zmožnih uradnikov. So danes nodijo nlovenske obtožence italijanski porotniki, ki ne uuiejo našega jezika. Še dandanes sumničijo tinti dol slovenskega urad-ni*tva, ki se ni izneveril svojemu narodu, izdajstva iu panslavizma in Bog ve kaj Se dru-zega. In še dandanes prosimo Slovenci b r e/.-vspešno r 1 t o n a k i li šol za slovensko otroke, da bi so isti mogli izobraževati v nlovonskom joziku, kakor so izobražujejo Nemci in Italijani v svojem —
ua vratu so ji blodketa bol biser. Bledo in žolto ji jo obličje, kakor da je vstala iz grobn. Uledo in na pol odprto so ji ustnice, okrog katerih ji igra zloben nasmeh. Crno oči so ji svetijo kot divji ogonj nad močvirjem Počuti stopa, počasi iu tiho, glavo ju nagnila naprej in razširila pl'sto — in se plazi in plazi bližo.
—	Jezus 1 vzkrikno Tahi, planivši kvišku ; pošaBt — kdo si — kdo si P Ali «i Dora — Ali si Jana P Ledeni znoj mu udari na čelo, oči mu hočejo izpasti.
Ženska so žgano kot v snu in pogleda sliko in uzro Tahija in zakriči kot vrag v peklu :
—	Jaz — jaz ha! ha ! ha l — jaz Dura in Jana — a ti — ti si Tahi — oh ! Tahi — zlodejec mojega življenja — Tu — tu je bilo — ha, ha, ha ! Veseli so, Arlandova Dora!
Visoko so vipno besna Jana, temne zo-nice se ji razširijo in trikrat tako zasvetijo, to glupo uvelo lice zadrhti v sto krčevitih zadrhtajih in beli prsti so zavijajo v meso
In tako š&jidandaneB nismo gotovi, Čd bode imela vlada/ res toliko poguma, da izpolni slovenskim poslancem dano obljubo gledo celjskoga gimnazija, kajti bojim ae, da tudi sedanja vlada bode imela več obzira na peščico nemških krioačov in rogoviltžev alla Foreggur, kakor pa na vso maso naroda slovenskega v vseh slovenskih pokrajinah.
(Konec prih.)
Politiške vesti.
Prvi nižjcavstrijski katoliški »liod
prirede letos krščanski socijalisti. Priprav-Ijavni odbor je užo ukronil vse potrebno, da se shod bodo mogel vršiti v nadomestilo za splošni katoliški shod, do katerega ni bilo prišlo zbok sedanjih političnih odnošajev, zlasti pa vsled razpor mod Ilohemvartovci in krščanskimi sooijalisti. Veliko veselje je vzbudila med krSčanakimi socijalisti vest, da jo sv. Oče podelil pripravljavnemu odboru sv. blagoslov ; „Vaterlandovim* krogom, to je onim krogom, ki bi hoteli rešiti versko ■tvar pripomočjo in v zvozi z /iJovskimi li* boralci, je pa zaprla aapo vest o papežovotu blagoslovu. Koliko lepše bi bilo seveda, da j' Lev XIII. blagoslovil — dvojico Plener-lloheiiNvart. Ali kaj hočejo, v Rimu imajo monda diugačne misli nogo pa iih Dunaju, kako ireba Siriti verska načela !
Weckei'le h« jc i/.podlakuil. Z jednim glasom večino sklenila je bila magnatsk« zbornica preiti v podrobno razpravo zakonskega načrta o svobodi vero. Joden glas! Slabo znamenje, kajti ministeratvo, ki zmaguje z jednim glasom, jo zrelo za — od-lovituv. Žo v istem trenotku, ko jo NVeckerlo .zmagal* z jednim glasom večine in je zbornica prešla v podrobno razpravo o gori otuo-njenom zakonu, bilo je jasno, da VVeekerlova vlada nima voč večine za soboj v magnatski zbornici.
To domnevanje jo potrdilo glasovanj« v tretjem čitanju : zbornicaje zavzola ves zakon in ne le oni odstavek, ki govori o b r e z v o r h t v u, kakor jo bilo misliti popred. Sedaj se prične na Oger-bkeui ples z rmva. Zakon eo povrne aadaj zopot poslanski zbornici, a ker jo skoraj gotovo, da ga poslednja vaprejmo vnovič, pride zopet do konflikta med magnatsko in poslansko zbornico, odnosno do ministorske krize. Radovedni Brno, ali tudi to pot porabi NVekorle tista grda sredstva silnega terorizma na zdolu in gori in ali to pot porabi poulično Hodrgo za svoje namene P !
Bolezni ruskega carja. O bolezni ruskega carja poročajo sicer, tla so bila
čini kot nohti divjo zvori. iu plane na Tahija kot streli:.
—	Daj mi srco — da ga »nem — daj mi življejjo, da so prebudim! Daj! Daj ! Daj! zakrohota se Jana.
in Tahi zbero vse svojo muči. Obupno so vzpne in seže po puški nad svojo glavo. Sedaj jo doseže — sedaj —
—	Joj ! vzkrikne od bolečine in ae zvrne vznak. Ne more. Nad njega glavo se pripogno ženska. Ognjene oči zro vanj, ostri nohti mu groze. Zamolklo hropenjo so mu izvija iz prsij. Stisne bo, zvijo se. — Ženska zašlcripljo, ledeni prsti so dotaknojo njegovega vratu. In zgane so, strese, omahne mrtev. Ledeni znoj stoji na mrtvečsvom čelu, Jana pa skače krohotajo se v mesečini in kriči:
—	Glej ga, Arlandova Dora I Glej ga!
Skakajo se vzpne blaznica na okno, ali
za hip zgine, iz globočine pa zaori strahovit krik.
Zjutraj so našli v postelji Tahijevo truplo, pod oknom pa ostanke blazno Jane v oblačilih Arlandove Doro. (Daljo prih.)
poročila poslednjih dni mnogo pretiran« in d« •• je nadejati, da bodo iivel car ie nekaj let. Ker pa treba carja absolutnega miru, ako bode nekoliko okrevati, je vendar mo-gode, da pride do regentstva v Rusiji. — I« Kodanja javljajo, da je kralj Oriki, kakor hitro je isvedel, da ao sdravniki priporočili carju bivanje na otoku Kifu, takoj ponudil isteau avoj grad na imenovanem otoku. Sam kralj odpotuje Ljekaj, da posdravi in vsprejme carja.
Vojna med Kitajem in Japonsko. It rasnih virov dohajajo porodila, da ao Japonci Ugnali Kitajce is Koreje ter, gospodarji na morju, bodejo navaliti na Peking. Bržkone se iakroajo v Bhan Hai-Kvanu, katero mesto bode temelj daljnjim operacijam. Sban-Hai-Kvan je ona toćka, kjer konča sgodovinsko muni kitajaki >id ter je jednostavna pridetna postaja jedine ielesniou na Kitajskem. Japonci bi si, kakor poroda nek evropski bivii vojaški atatć na Kitajskem .Frakf. Ztg.", prav lahko prisvojili Shan-Hai-Kvan, navalivii s morja. Potem so goapodarji fteUsnioe do Tien-Tsina in s tem imajo pro-•to pot do Pekinga pred seboj. V treh dneh bi priili do Pekinga.
Različne vosti.
Voliltkl »hod v Škadnju. Ta shod se je vriil minolo nedeljo uprav sijajno, tako, da moremo redi i gospodom Nabergojem, da Ae nikdar se nismo vradali tako sadovoljni ia Skednja, nego takrat. Okolo g. poslanca se nt abralo samo veliko Število volilcev, ampak takih volilcev, ki ao velikim zanimanjem sledili njegovim isvajanjem. Velikansk utis pa je napravil na nas oni trenotek, ko je g. Sancin-Drejad, obsodivfti Hohenwartov klub, utemeljeval i a u p n i o o Nabergoju : to vam je bilo odulevljenje, da nismo a lepa »idili tacegs.
Po shodu se je raivilo tako vrvenje — pravo pisano iivljenje ; svirala je ikedcojska godba, prepeval je polnoitevilni sbor .Velesile* ob neopisnim navduieoju obdinstva in duti je bilo navdušenih govorov, t katerih ao govorniki idejalnim lanosotn in kipedo dulo rotili narod nai, da oatane svest — samemu sebi in svoji minolosti. Govorili so gg. Naborgoj, M a n d i Ć, župnik M a -tuli d is Dalmacije, S a d o i n Drejać, Cotifi in drugi. Dvorana in dvoriita bila sta natlačena, poslednje je bilo raasvitljeno lam-pijoni. Potno v nod smo se Trftadani vradali domov «6 sladko savestjo, da po nali okoliei bivajo ie poltena slovenska area in da je utemeljena nada, da amagonoano premagamo viharje, ki divjajo okolo naa in s« morda Ae podvojijo v nedaljni bododnosti.
V imenu politižkega druitva „Edinost* kakor tudi v imenu g. poslanoa Ivana vitesa Nabergoja zahvaljujemo se Ae enkrat vrlim Škedenjcem na prekrasnem vaprejemu.
Maitnl svit triaikl bode imel avojo XXIII. javno sejo v detrtek, dne U. t. m. ob 7. uri sveder. Dnevni red: 1. Čitanje aapisnika XXII. javne seje. — 3. Predlo-Aenje obračuna javnih skladiič aa prvo detrt-letje 1894. — 3. Imenovanje posamidnih odsekov. — 4. Imenovanje ravnateljstva in viijega svetovalstva sa mestno hranilnieo. — 5. Predlog iolakega odseka sa aopetno odprtev jednega rasreda na osnovni doli aa dedke v ubožnici. — 0. Predlog mestne delegacije gledd uprave v kmetskih okrajih Baaoviea in Prošek. — 7. Zahtevanje dopolnilnega kredita k naslovu : „Voda in ceste* ter 8. Zahtevanje dopolnilnega kredita sa nabavo obuval ubožnim udencem ljudskih mestnih Aol.
S Kranjskega nam piiejo dne 7. oktobra: Zoper druibo sv. Cirila in Metoda ras-Airja po Kranjskih farovžih mož, katerega priAteva .Slovendeva" stranka svojim pristalem, huškanje in neosnovane lati, ki nam kažejo varok, s a k a j da Slovendovci ne žrtvujejo sa družbo nidesar in jej odvračajo Ae celo dosedanje prijatelje. Kar sem že slilal prej, o tem moldim. Zadnje dni me je pa vpralal neki Gorenjski župnik : „Zakaj vendar podpira družba sv. Cirila in Metoda g. M a n d i ć a v Trstu s 1000 gld. na leto, če ne sato, ker je duhoven in ni duhoven P* Ko sem mu povedal, da Mandid ne dobiva od družbe niti solda, se ni mogel nadu d i t i, ,da visoka oseba* liri take laži. Prijatelja .Slovenoa* pa prosimo, naj pomaga, da se poravna groana krivica,
ki se na ta nadin dela družbi, krivica, ki najhuje neti raspor. Postrežemo tudi, ako se želi, s natanjčnimi podatki.
frostarek uredništva. To je grosno, to je neduveno, in vprašati se moramo; ali res moreta tako daled segati filoveika laž in sloba P 1 Mi bi vsega tega niti ne verjeli, da nam ni doilo porodilo od take čestitljive strani, da je iskljuden vsak dvom na resnidnoati gori navedenih podatkov. In sato isjavljemo sve dano, da le podla duia more iiriti take laži te v^Jta namen, da bi ispodkopala tla družbi, od katere pričakujejo pokrajinski Slovenci svojo reji t b o. Da podla, uiska duia mora biti io, in naj nosi tako ali tako suknjo.
Šs nekaj o zemljevidih v slovanskih iolah tri. okolica. Naiim lahonskim listom te dni ne manjka gradiva; na dolgo in iiroko razpravljajo o namestniitveni naredbi, ki je jednostavno obustavilo sklep mestnega svfeta gledč znamenitega Spadonijevega predloga. Preiinja jih strah zaradi tega, ker je prava deželna iolska oblast bal c. kr. namestniAtvo, a mestni magistrat je le delegovana Aolska oblast. Nsmestniitvo ima zatorej pravico in dolžnost gledati na prste magistratu. NaAi nestrpneAi naitevajo cele litanije „pristnih* (P) italijanskih, slovensko „popačenih* (!) imen in naglaiajo „pohlevnost Nemcev", ki rabijo vedno sa primorska in istrska krajevna imena — italijansko nomenklaturo. Pri tem pa gospdia popolnoma pozabljajo, da imsjo tudi „pohlevni* Nemci svoj „Gdrs", „Hei-denachsfk*, „Mltttrblirg', („Triestor Zeitg." celć svojo „Divacca* t!), „Flitsch", „Tolmein" itd. itd. Ae oelo vrsto drugih. Tom] Italijanska gospOda, le malo doslednosti in pa ne bodite predrzni. Pomislite na val „Piedi-monte*, „Monteepino* in slične spake. Tudi nekoliko nemAke slovnice vam ne bi Akodo-valo čisto nič: „Foli-l i e h e r d i c h« 1 (Poli-teama 1)
Strma pisava — odpravljena. Kakor snano, u veli so pred par leti v ljudskih Ao-lah strmo (navpično) pisavo namesto navadne lelede pisave in to zaradi tega, ker morajo otrooi pri strmi pisavi sedeti ravuo. S početkom sedanjega Aolskega leta pa ie odpravljena po vseh Čeikih iolah strma pisava in vrnili so se k prejinji, ležeći pisavi. Isto se je sgodilo tudi na Dunajskih Aolah. Dotične naredbe naglaAajo, da ne odgovarja atrma pisava pričakovanju in da je posebno aa hitro pisavo popolnoma nesposobna, Pravi vzrok tej nepričakovani odpravi pa je baje ta, da je Nj. Vel. cesar pred nekoliko tedni obiskal neko Aolo, kjer so cesarju predlo-iili tudi pisanko udencev. Spremstvo isjavlja, da je cesar, ugledavAi strmo pisavo, odmajal a glavo in odklonil pisanke, no da bi bil isrekel svoje prisnanje.
ll Rlfemberfl« nam pile jo: V At. 120. .Edinosti* je čitati, da vlada pri nas vročinska boleaen ali tifus. To je res. to pa ni ros, da bi bili radi te bolezni saprli Itiri vodnjake. Proaimo, konttatujte to resnioo na ljubo!
Delovanje trlsika zdravniške postsjs.
Tekom minolega septembra meseca iskale so stranke v 825 slučajev pomoči pri zdravuiAki postaji iti sioer v 647 slučajih na postaji sami, v 178 slučajih pa so bili sdravniki po-avani v pomoč izven postaje. Največ opravila imela je omenjenem mesecu sdravniAka postaja dnć 24. (45 slučajev) in najmanj dni 7. (13 slučajev).
Prstlrana vsstnost v službi. Dne 1. t. zjutraj videl je mestni stražar Bidoli v ulici Stadion 251etno Antonijo KraAevič iz Pod-grada, ko je vstopila v neko pekarno, kjer so dali otročiču komadič kruha. Stražar je ženo meni nič tobi nič pograbil in jo odvel v zapor ter jo ovadil zaradi postopanja in prosjačenja. Žena je bila s otrokom celih pet dnij v zaporu! Minolo soboto so jo poklicali pred sodnika. Žena (kmetska, posestnica) priAla je po opravkih v Trst, kjer je imela iztirjati 5 gld., a dobila je le 8 gld. na račun. Hotela je kupiti blaga sa obleko svojim otročičem. PriAedia v ulico Stadion, prosil jo otrok kruha, a žena, snajoča, da so tržaiki poki zelo dobrosrčni (saj so po veliki veČini Slovenci!) in ker jej je bilo žal menjati goldinar, da bi kupila za jeden novčič kruha, prosila je staro Akorjico, pek pa ji je dal komodič svežega, belega kruha. Žena je govorila popolno resnico, in tudi 3 srebrne goldinarje nafili so pri njej. Torej kdo od-ikoduje ženo za sramoto in 0 dvevni zapor P
Menda mastni magistrat ali oelo stražar Bidoli P P 1!
Nezgoda. 151etnega tiskarskega vajeuca Frana L., stanujodega v ulici della Guardia h .it, 15, prijel je predvčerajšnjem sjutraj krč, ko se je dedek Aetal ob obrežji novega pri-staniAda. Deček je padel v vodo, toda kmaln so ga spravili mornarji na kopno. Prihitevii idravnik z zdravniike postaje, ukazal je, da odpeljejo dedka v bolnišnico.
Najden utonjenec. Minolo nede jo zjutraj naili ao v novem prtstaniidu že modno seg-njito truplo neznanega možkega. Utopljenca so spoznali potem kot 56!etnega mizarja Angela Delcolleja, stanujočega v ulici Farneto hit. 38. Pokojni je bil sginil že od prejAnje nedelje in vse poizvedovanje po njem bilo je breivspeAno ; aaman so ga iskali žena in otrooi. Pokojnikova udova misli, da si je nesrečnež samovoljno končal iivljenjo, kor je bil poslednji čas aelo razburjen, a možno je tudi, da je ponesrečil, timveč, ker so ga videli prejinjo nedeljo razni ljudje v druibi nesrečnega kotlarja Viljelma Cunoine, čigar truplo so naSli te dni v morju. Verojetno je, da je burja vrgla oba v morje, kjer sta poginila.
Povodanj. Vsled deževja poslednjih dni niso izstopili potoki in reke le v planinskih pokrajinah in na ČeAkem, ampak celć v Dalmaciji. Kakor namreč poročajo iz Zadra, izstopila je te dni vsled neprestanega deževja reka Krka in napravila ogromno Akode. Knin je poplavljen. Voda je 3*2 m. nad navadnim površjem. Ljudstvo je pobegnilo na višje ležeči svet. Vsa žete?, ki ni bila Že pospravljena, uničena je popolnoma.
8odnl|sko. Minolo soboto je dobil pred tukajinjim kazenskim sodiščem 231etni ie večkrat kaznovani Dominik Boranok iz Trsta, stanujoč v ulici Mulin a vento, tri tedne strogega zapora aaradi postopanja. Po noči na 2. t. m. zasačil je Baranka stražar Ivan Kirn, ko je stal a nopoznanim tovarišem pred neko prodajalnioo v ulici Chiotsa. Kdo zna, kaj sta nameravala ponočnjaka. Ko sta za-pazila stražarja, pobegnila ita; jeden je ušel, a Beranka je stražar^ prijel.
Policijsko. Po noči na včeraj so zaprli nekoliko navadnih ponoćnih razgrajalcev, med katerimi so 211etni dninar Anton R. is Trsts, 40letni težak Ivan F. ia Mirnega in 46letna sasebnica Neža V. iz Pirana. — Minolo soboto je ukradel nekdo kurjaču Karlu Ver-goču na parniku „Najade", zasidranem poleg pomols Sv. Karla, ia kabine svoto 16 gld. 85 nvč. Predvčerajšnjem je prijel policijski oficijal gosp. Tis tatu v osobi že mnogokrat kaanovanega težaka Dominika Verzona ia Trata. Pri Veraonu so našli raano blago, katero je bil kupil a vkradenimi novei.
VsbllO. Posestniki, ki se zanimajo za napredek vinarstva, imajo sedaj priložnost ogledati si v Trstu (ulica Zonta št. 8), stiskalnico (preio), katera atiska neprenehoma. Grozdje ali tropiue se vsipajo od zgoraj, od zdolaj pa se na jedni strani isteka čist mošt ali vino. na drugi pa ialesavajo tropine. Ta ati-skalnioa stiska tako dobro kakor vsaka druga, a najmanj trikrat toliko.
Vinogradniki ao torej povabljeni, da si ogledajo to atiskalnioo.	Živic, inžinir.
Loterijske itsvllks, izžrebane 6. t. m. Dunaj	55, 49, 73, 66, 59.
Gradec	87, 28, 21, 65, 42.
Temeivar	26, 39, 71, 74, 43.
Kolsdsr. Dane« (9.): Dionizij, šk. m.; Abraham. — Jutri (10.): Frančišek Borg., Bposm. — Prvi krajeo. — Solnce izide ob 6. uri 12. min., zatoni ob 5. uri 23. min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 12'6 stop., ob 2 pop. 19 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 7. Predseaništvo poslanske zbornice jo določilo, da bode prva soja bodočega zasedanja dne 16. t. m. ob 11. uri dop. Na dnevnem redu bode tudi odsekovo poročilo o zakonskem načrtu, tičočem se preosnove kazenskega reda.
Budimpešta 7. Včeraj je bilo minister-ako posvetovanje, ki je trajalo nekoliko ur. Ministri so v najlepšem soglasju ter nikakor ni osnovana govorica, da navat^n« parcijalna
minuterska krisa vsled poslednjega glasovanja v zbornici magnatov. Obstanek ministra pravosodja, »zilagyia je neposredno iavisen od cerkveno-pnlitiAkih prensnnv, a Wek«le se je izjavi) solidarnim a Siilagyjem.
Budimpešta 8. Včeraj je aaključil« ogerska delegacija svu)e sa-edanje, danes pa avstrijska, p<>t< ni ko sit konstatovali soglasje sklepov obeh d«*!egac;j.
Budimpešta 8. Danes so pridela tu carinska posvetovanja, katerih se udeležujejo zastopniki avstrijskih in ogerskih ninisterstev trgovine, poljedelstva in finane. Razpravljali bodo baje tudi o klavzuli o vinu.
Budimpešte 8. Magnetska »bornica je odklonila sakonski načrt o recepciji Židov s 109 proti 103 glasovom.
Unc 8. Danes je bilo tu dvoje delavskih zborovanj, pri katerih ao raspravljali o obdem volilnem pravu. Po dovršenem zborovanju zdruieli so ae udeleženci s obeh strani ter so potem v gručah pohajali po mestu, vsulikajoč : živelo obda volilno pravo! Potem so se raslli v najlepšem redu.
Rim 8. „Don Chisiotte* javlja, da ao nasledili novo zsroto, kateri je namen obnoviti ustajo v Siciliji tekom bodoče aime.
Trgovinske bracjskvka.
BadlapsAta. Plenica sa jeien 6 32-6 93, sa spomlad U 69 - 6 70 Koruza sa oktober 6-t5 do 820. Oves sa spomlad 5 78—5 80. Ri nova 6 00—&-10.
Pianic« nora od 78 kil. t. fl-25— « 30, od 79 kil. t. H 30-6-85. od 80 kil. f. « 35—6 40, od SI kil. f, «40-6 45, od 82 kil. for « 45—6 50.
Jermen « 25 — 8 40; proso 5-70—5.90
Plenica: Malo ponudb, povpmleranjo dobro, stalm. Prodalo ne je 25.000 met. stot. po polnih cenah. Ri in oves jako stalna. Ječmen in koruia mirna. Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor ia oktober f. 18*50 december f. 13 55, vedno mlačno,
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst
in s carino vred, odpoiiljatev precej t, BO T/t. November-maro f 30.—30.25. Concassc za november-maro 30*25 do 30'50. Četvorni za oktober 3175. November 31'25 V glavah (sodih) za polovico oktobra 32'/,, sa kones oktobra 32.
Bavr*. Kava Santos good averags sa oktober 87*50, sa fsbruvar 78 26, mlačno.
Hamburg. Santos good average sa oktober 70 25, dsoembei 65 25, maro 62'--, jako mlačno, polom.
DumOskii boran S. oktobvA
1SS4. danes predvčeraj Driavni dolg v papirju .... 98 75 98 05 . , v srebra . . i . 98 70 08 «0 Avstrijska renta v slatu . . . 128 - 122-55 . . v kronah . . . »7-75 »7-85
Kreditna akcij........... . 867 60
London 10 Lst....... 124 60 124'66
Napoleoni......... 9 90 9*0
100 mark.........ei-lS'/, 61*16
MO itali. lir
46 86 46 95
LA FILIAL®
della
BANCA UNION
TRIESTE
s' occupa di tutte le operaaioni di Banca e Cambio - Valute.
a) Accetta versamenti in conto corrente ab-buonando 1' interesse annuo per banconote 3 °„
3'/.%
a1/..
per Napoleoni 2 °/0
a1/.. s .
con preavviso di 5 giorai » 12 . a 4 mesi flsso « 8 a «
con praavviso di 20 giornl i ■ » * „ • .3 ■»•■« ■ • 6 *
II trnovo tasso d* interesse prineipierfc a da-correre sulle lettore di versamento in oiroola-tione a datare dal 8 Mario rispettivamente dal 10 Marso a seeondn del relativo preavviso.
b)	In banco glro abbuonando il 2'/'/, interesse annuo sino a qualunque »onima; preleva-sioni sino a flor. 20.00 ► — a vista vsrso ohfeque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma vor*amenti in apposito libretto.
c)	Contegftia per tutti i versamenti fattl in quat*ia«i ora d' ufiioio Ia valuta dtl mednimo gioruo,
Asaume pei propri correntlstt C incauo dti con t i di piana, di camhiali per Tritlne, Vientui, Budapeit td altri principali cittA; rila*aa laro atneani per qneste piazze. ed aecorda loro la facoltik di domieiliare effetti premo la #ua rastni franco d'ogni spesa per essi.
d)	8' incarica dalFacqui»U e della vendlta tli effetti publici, valute e divist nonchl del incmtio d' autgni, eambiali e roupom, verao tnodica prot• vigione,
d) Procura la bolatura di valorl Kater con la massima sollecitudlne ed a condizioa1 modlcisflime.
o) Vende le lettore di pegno 4'/,'/« o obli-Kationi comunali 4%, con 6% di premio della Banca Commeroiale Uogherese di Pest, Lo lettore di pegno 4% della Banca Ipoteoaria Unglie-rese, noncho le Obbligazioni comunali 4'/«*/« della RtonBa banca. I<o Lettere di Pegno 4'/l<7D eaeuti da imposta dolla Banca Provinciale Ipoteoaria della Croazia e Slavonia in Zagabria.
La Filiale della Banca Union accetta in custodia verso una tenuisiima taisa effetti di qualsiasi specio, procura l' inoasso del coupons alta Koadenza e la verifica dei titoli sor-teggiati.
La Filiale dolla Banca Union Sezi ne rnorci Triesto s' incarica deli' aqui»tor delln vendita di roerci iu coramisione, accoo da sorvonzioni sopra depositi merzianzie, oppure sopra polizte di
oarico.
Triesto, 26. F^bl.raio 1894.	1 -12
Žrebanje nepreklioano 16.
oktobra.
Glavni dobitki 60.000 gld, 10.000 gld, 5.000 gld.
gg^- v gotovini le po odbitku I070* Lvovske srečke k 1 gld. pveporočata: Giiolamo Morpurgo Ignazlo Neuman.
Lastnik politićno druitvo .Edinost« - Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. - Tisks Tiskarna Dolenc
v Trstu.
t