Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 5.
V Uu&ffefti, dne 1. junija 1934.
X!V. leto.
Telefon St. 30-40
VOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBUANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40.
In zopet invalidski zakon!
To je naša stara pesem že dolga leta.
Do sedaj je bil vedno slabši, ali bo kdaj boljši?
Vise vojne žrtve vprašujejo to.
Stanje, ki je nastalo tekom zadnjih let po izidu invalidskega zakona iz leta 1929 povzroča nestrpno pričakovanje med našimi vrstami.
Iz vseh obljub in pripravljanj v zadnjem času mora nekaj postati.
Spremembe so nujno potrebne, kar se tudi splošno priznava.
Položaj kaže, da ga je vendar treba zboljšati.
Težak gospodarski položaj je vprašanje tako zavldkel, da nimamo pred seboj nobenega pravega izgleda, kdaj bo prišel tako težko pričakovani nov invalidski zakon?
Prišel pa bo in isicer v kratkem, tako se nam zatrjuje in poroča.
Spremembe invalidskega zakona bodo ograničene na gotovo zvišanje državnih dajatev, za invalidske potrebe, ki so že tudi določene-
Ker je menda podlaga dana, bodo tudi spremembe sprejete, ako ne naenkrat, pa postopoma. Da se na tem vprašanju dela, nam dokazuje zopet sledeče poročilo:
Po odločbi g. ministra socijalne politike in narodnega zdravja je odrejena komisija za proučevanje načrta sprememb invalidskega zakona, katerega je ponovno izdelal Središni odbor udruženja vojnih invalidov.
V komisiji sta dva predstavnika mi-nitrstva socijalne politike in narodnega Zdravja, in po' en predstavnik ministrstva vojne in mornarice; ministrstva financ, glavne kontrole, višjega invalidskega sodišča in našega Središnega odbora.
Torej Središni odbor je ponovno izdelal svoj načrt. Temeljiti mora gotovo na podlagi, ki jo je dobil potom svojih intervencij in po izgledanih možnosti.
Do kake meje bo zboljšanje, pa je Vprašanje?
Komisija deluje in bo gotovo v krat-
kem ugotovila definitiven načrt, ki bo potem predložen k sprejemu.
To dejstvo nam kaže, da nam je nekaj pričakovati v doglednem času.
Vsega se ne moremo nadejati, ali kolikortoliko vsaj najnujnejšega.
Vprašanje vojnih žrtev ne bo popravljeno ako po invalidskem zakonu še naprej ne bodo upoštevani različni faktični invalidi, ki nosijo na sebi hibe in bolezni. Tako ne sme biti, da bi oni invalidi, ki se jim ne daje invalidnine takorekoč ne bili invalidi, ker jih zakon ne upošteva ali pa jim daje večino pravic le ob pogoju siromaštva. Ako nesiromašni ne dosežejo nobenih pravic in se jih pravno ne priznava za invalide, torej se tudi smatra, da niso invalidi, ker niso potrebni biti. Še bolj nevzdržno pa je pri onih, ki se jim sploh vse odreka vsled zamude prijav, pritožb ali pa sodnih kazni, celo ako so dobili kazni, preden je veljal pogoj teh posledic, ali pa so jim bile kazni celo odpuščene in izbrisane.
Nepravično' je tudi, da se invalidov, ki imajo samo notranje bolezni sploh ne priznava kljub temu, da dokažejo, da so zboleli edino na fronti.
Tudi se ne sme izločiti od načina poškodb na fronti prehlajenje, napor, pretresenje, zasutje itd., ker način vojske povzroča tudi te poškodbe in ne samo direktno ranjenje. Nikjer ni tega, da bi invalida, ki ni bil ranjen od orožja, ampak poškodovan na drug način, ki ga povzročajo vojne operacije, sploh ne priznali za invalida.
Take nedostatke morajo spremembe invalidskega zakona popraviti, ker to so najhujše krivice- Faktičnih vojnih žrtev se ne more odklanjati, pa čeprav se jim ne more nuditi vse zaščite, zlasti kar se tiče materijalne.
Mi smatramo, da invalidski zakon lahko pri teh razmerah nudi vsakemu svojo* zaščito, ki se regulira po potrebah, toda obiležja vojne žrtve ter priznanja in zaščite, ki mora biti za vse enaka, pa ne sme nobenemu odreči.
„Boi.'
Združenje borcev Jugoslavije je no-va organizacija, ki se je pričela močno Udejstvovati v javnosti.
Mi invalidi simo njeni soustanovitelji in kolektivni člani, poleg tovarišev vojnih dobrovoljcev, rezervnih oficirjev, četnikov in bivših bojevnilkov. Misel ni bila nova, saj se po vzgledu velikih držav že dolgo pripravlja tudi pri nas v Jugoslaviji enotna organizacija ^seh bivših borcev in je gotovo, da se v kratkem tudi ustanovila. Takrat ° naše Združenje borcev, ki smo ga ,stanovili za dravsko banovino postalo et celokupnega Združenja borcev Ju-§°slavije.
Vsaka močna akcija z nepobitnim, rdnim programom in energično disci-Phnirano voljo naleti gotovo na odpor tako je naletel nanj tudi naš »Boj«,
• akor se Združenje borcev na kratko
"fenuje.
j- Vpošteva ga večina naroda, ki paz-Uv° posluša in zasleduje njegov pro-T^ni. To dokazuje ogromna udeležba a vsej, shodih, ki se vedno vrše. Zato te^eS° ne^ateri politični faktorji, ka-C 8°tovo program zadeva, nastopili eJSicno protiborbo.
te	>>®°j<< postal v očeh neka-
, rih oseb protidržaven, protinaroden, ccikalen, komunističen itd. n v ^ed take gonje nas dostikrat tudi orat c anstvo. izprašuje, kaj je prav za tiadsr ta »Boj«? Združenje borcev je nadstrankarski pokret za duhovno in
stvarno pripravo narodne in državne hrambe ter za pospeševanje vsestranskega napredka celokupnega našega naroda. V ta namen goji med svojim član-tvom viteški duh tovarištva, ljubezni in zvestobe Kralju, Domovini Jugoslaviji in narodu; vzgaja članstvo v poštenosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti) goji vzgledno medsebojno zaupanje, vzgaja neupogljive značaje, sposobne in trezne gospodarje, marljive kulturne in socijalne delavce, budi v članstvu disci-plino in borbenega duha ter pridobiva somišljenikov za duhovni preporod širokih narodnih plasti, v dosego socijalne pravičnosti in spoštovanja etičnih in človečanskih načel.
Iz programa se tedaj vidi, da so to najlepše naloge za vse ljudi, ki nimajo prav nobenih političnih, strankarskih ali osebnih ciljev-
Vsak bivši borec, pa tudi vsak drugi pošten državljan je lahko član in somišljenik te lepe ideje in se lahko v njej aktivno udejstvuje, neglede na kakršnokoli politično pripadnost.
Naše Udruženje invalidov je po svojih pravilih izvenstrankarska organizacija in se ne bo nikdar mešalo v politiko tudi v »Boju« ne.
.. .^0 sedaj se »Boj« še nikjer ni politično udejstvoval, pač pa povsod poudarja, jda je to1 ljudsko gibanje, ki stre-
mlvz.a clJtiboljso notranjo ureditev od-I nosajev in razmer, ki so jih razgibale baš strankarske strasti.
»Boj« je zrastel iz težke gospodar-! ske in socijalne krize, zato ima toliko borcev.
Med najprizadetejšimi pri današnjih razmerah smo gotovo vojni invalidi, ker je naše vprašanje skrajno slabo. Kje hočemo drugod iskati zaščite in pomoči kot pri bivših vojnih tovariših, ki imajo sami izkušnje pa tudi največ smisla za našo stvar, ko pa smo preko vse strankarske dobe doživeli „tako mizerno invalidsko vprašanje?
»Boj« se danes na svojih shodih oglaša in kritizira to in ono.
Vplivati hoče s svojo organizacijo in gibanjem, da se razmere našega naroda boljše urede. Ali ni prvi upravičen zastaviti besedo k tem borec, ki brani državo?
Gotovo je najvažnejše za vsako organizacijo in posameznika, ki hoče delati za narod, kako pregaziti gospodarsko krizo, gospodarsko propast in bedo?
Bojevnik je poklican tudi v notranjo borbo. Boj trdi, da so dani pogoji, ako bi se življenje uredilo po njegovih principih enakopravnosti, bratstva in medsebojne vzajemnosti, v boljši organizaciji in gospodarstvu, da bi naš narod lahko veliko boljše živel. Trdi pa, da je treba za to predvsem streti strankarsko razcepljenost. Invalidska organizacija kljub vsemu slabemu položaju svojega članstva nikdar ni prestopila svojega programa, ki je zvest tradicijam starih borcev, da dela za Kralja in blagor Domovine in hoče vedno prednjačiti v vseh takih vrstah po svojem nacijonalnem in socijalnem programu.
Pri tem pa tudi ne sme pozabiti
svoje težke socijalne borbe, ki mora biti naperjena proti vsem, ki zadržujejo pravično ureditev vprašanja vojnih žrtev.
Tako smo opisali našim čitateljem »Boj«, kakor si ga predstavljamo. Seveda politiki pa si ga predstavljajo zopet drugače.
Dokler je borba tako smotrena in zdrava, se ni bati, da ne bi rodila uspehov našemu narodu. Vsekakor pa je potrebna. Želimo pa, da bi prinesla boljši uspeh tudi našemu bednemu invalidskemu vprašnju.
Izredni občni zbor.
Članstvo se vabi k izrednem občnem zboru Krajevnega odbora Udruženju vojnih invalidov v Črnomlju, ki bo dne 17. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne v gostilni Šprajcar v Črnomlju.
Dnevni red je sledeči:
1- Poročilo uprave in nadzorstva.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Poročilo odposlanca Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov.
4.	Slučajnosti.
Odposlanec Oblastnega odbora bo poročal o invalidskem vprašanju in glede predlaganih sprememb sedanjega inval. zakona.
Pridite vsi, da bo občni zbor zbral res vse vojne žrtve črnomaljskega sreza in da enodušno podprete naše zahteve po zboljšanju sedanjega stanja vojnih žrtev.
C5T3
Invalidska loterija Sweepstake.
je stava na konjske dirke, ki jih bo priredilo Dunavsko kolo jahačev.
Tekme se vrše sredi julija.
Srečke se prodajajo po vsej državi in se ljudstvo zelo zanima zanje.
^ Čim več srečk bo prodanih, tem večji bodo dobitki.
Glavni dobitki so trije, poleg teh pa še 200 drugih, ki so popolnoma enaki.
Glavni dobitki znašajo: prvi 35, drugi 10 in tretji 5 odstotkov vsega izkupička za srečke.
Ostalih 200 dobitkov zadene vsak po 1'200 preostalega denarja.
Vsi dobitki bodo torej znatni.
Vsaka srečka stane le 10 Din in se prodajajo po vseh naših Krajevnih organizacijah, pa tudi po trafikah in trgovinah-
Natančna navodila o vsej loteriji so podana na letakih, ki jih imajo prodajalci.
Nihče naj ne zamudi za mal denar iskati srečo.
Naše Krajevne organizacije naj razširijo razprodajo prejetih srečk, ker gre dobiček njim v korist.
Ker pa bodo imeli korist od loterije pred vsem člani in članice, naj tudi oni pomagajo agitirati in prodajati. — Loterija je namenjena samo v korist vojnih žrtev.
Interes nas vseh mora biti, da pomagamo izpeljati to loterijo do čim-večjega uspeha.
Zainteresirajte za Sweepstake celo našo javnost.
Nekaj valnih podatkov.
Na nekatera vprašanja, za katera se je moral Oblastni odbor v zadnjem času zanimati, smo dobili sledeča pojasnila:
^ Invalidski zakon čaka v nekakem načrtu sprejema.
Zatrjuje se, da ima dotični načrt, v katerem so vpoštevane po večini naše težnje pravnega značaja, a materijalne pa le deloma, že zasigurano vso podlago za sprejem.
V najkrajši dobi že lahko pričakujemo naknadni invalidski zakon.
Protezna delavnica dela kakor je že znano le po 3 dni v tednu. Naravno, da ne more zadostiti vsem potrebam in je treba z nekimi sredstvi odpomoči temu nedostatku.
Po intervenciji smo zvedeli, da dobe vse protezne delavnice v državi (ker so druge tudi nezadostno preskrbljene), posebne subvencije za delavstvo in materijal. Naj jim bo omogočeno1 vsaj redno poslovati.
Za zdravljenje v Dolenjskih Topli-
cah so tudi letos že nakazana potrebna denarna sredstva.
Kakor vsako leto, bodo tudi letos invalidi lahko deležni te ugodnosti ob običajnih pogojih. Odkupnin pa še ne bodo dobili vsi prosilci.
Zaenkrat je iz budžetkih prihrankov določena vsota za 11 invalidov in vdov iz naše banovine, katerim so izplačila odkupnin že namenjena.
To so že bolj starejše prošnje.
Iz redne postavke pa bo dobila vsaka banovina še ca. 100.000 Din- Iz te vsote se bodo porazdelile nadaljne odkupnine, ki bodo tekom tega leta izplačane.
Ako bo potem še kaj več, se še ne ve? Zaostale invalidnine so do sedaj vse izplačane, kolikor je bilo prijavljenih in poslanih pobotnic. Vendar pa jih je treba še približno za poldrug milijon prijaviti.
Oblastni odbor bo pri Dravski fi-I nančni direkciji skušal pospešiti vse pri-
jave, da bodo čim prej zbrane in odposlane.
Na ta način se nam je nadejati izplačila vseh do sedaj obstoječih zaostankov invalidnine tekom tega leta.
Pred kratkim se je vršil tudi občni zbor Invalidske zadruge a. d. v Beogradu, pri kateri zadnja leta ni imelo invalidsko udruženje nobenega sodelovanja, a vendar ima večino akcij.
Na občnem zboru je bilo zastopanih skupaj 1200 glasov, od teh samo invalidskega udruženja 970 glasov.
Sklenilo se je najprej pregledati po strokovnjakih celo dosedanje poslovanje, naJkar se bo občni zbor nadaljeval in sicer 23. junija t. 1. Takoj nato in sicer na letošnji Vidov dan bo v Beogradu plenarna seja Središnega odbora m obenem položitev temeljnega kamna za nov invalidski dom.
Za ta slavnostni slučaj so povabljeni tudi kot gostje naši tovariši zastopniki invalidov iz Bolgarije.
Bivši borci in politika.
Glasilo borcev »Ciamac« poroča:
»Iz nekega bojevniškega lista posne-, mamo sledeča opazovanja Clementa Vautela, ki so izšla pred kratkim v nekem dnevniku.
Znani pisatelj poudarja, da bi lahko bivši bojevniki ustvarili in izvedli neko novo duševno stanje. Te naloge pa niso izpolnili, niti je poizkušali izpolniti.
Borci, ki so se vrnili leta 1918 iz front, niso znali zavzeti stališča, ki jim je pristojalo, političarji pa so se iz svojega prvega strahu hitro opomogli in svoja lastna mesta utrdili.
Med tem ustanovljena društva in zveze bivših borcev so bile polno zaposlene z vprašanji preskrbe- Voditelji so imeli na tem polju zadosti dela in se niso mogli brigati za drugo. »Zanetili smo ogenj pa zopet podtaknili spretno drugega pod golido . ..«
»To je konec pravljice, ako ne začne zopet. Toda sled je šla zgrešeno ter je tudi skoro prepozno.«
»Ker so bili bivši borci do danes z zvijačo ukanjeni..., jim bo sedaj jasno, da se borba za nje pričenja. In političarji vseh vrst bodo to čutili.«
Valni odredbi.
Finančni zakon za leto 1934-35 ima za invalide dve vazni odredbi, kateri hočemo pojasniti svojim članom-
Prva odredba se glasi:
»Minister za socijal. politiko in narodno zdravje se pooblašča, da sme ustanoviti kljub predpisom §§ 63 in 90 invalidskega zakona več oddelkov pri istih invalidskih sodiščih, ki so preobložena z velikim številom nerešenih invalidskih stvari in dopolnjevati nezadostne proračunske kredite za osebne in materijalne izdatke invalidskih sodišč iz dohodkov narodnega invalidskega sklada.«
Ker je naše invalidko sodišče v Ljubljani že skoro izvršilo rešitve, ta odredba za nas ne bo prihajala v poštev, pač pa druga odredba, ki se tiče zaostalih invalidnin.
Pojasnjujemo jo na kratko in razumljivo'.
Izplačilo neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let se vrši po odobritvi finančnega ministra iz neporabljenega ostanka monopolskega posojila 22 milijonov Din.
Postopek za likvidacijo (izplačilo) je sledeči:
Računovodstveni odseki morajo naročiti vsem podrejenim nakazovalcem II. stopnje in avtonomnim ustanovam, da pošljejo čimprej vse dokumente o takih obveznostih, da po dokumentih, ki jih zbero in ki jih že imajo, sestavijo spisku za odobritev in otvoritev kredita za dotične obveznosti-
Glede invalidnin ima te dokumente itak že računovodstvo finančne direkcije, ker invalidski sud vsako rešenje po pravomočnosti dostavi tja.
Na osnovi pravilnih listin se sestavijo spiski v triplikatu za vsako poedi-no finančno direkcijo.
V vsak spisek, ki ga morata podpisati pristojni minister in šef računovodstva se vpišejo samo tiste obveznosti, ki naj se izplačujejo pri dotični finančni direkciji.
Spiski o triplikatu se morajo poslati ministrstvu financ oddelku za državno računovodstvo s spremnim spisom, podpisanem od pristojnega ministra in šefa računovodstva s prošnjo za odobritev in otvoritev kredita.
V vsakem spisku morajo biti vpisane osebne in materialne obveznosti po kronološkem redu kakor so nastale in izkazane v posebnih oddelkih s posebnimi podatki:
Taki spiski vseh neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let, nastalih do dne 31. marca 1933, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo na dan 30. septembra 1934.
Ko se prejmo spiski v oddelku za državno računovodstvo, se izdado odločbe o odobritvi in otvoritvi kreditov zaradi izplačila obveznosti.
Nato se pošljejo duplikati spisov pristojnim računovodstvom pri ministrstvih, triplikati pa finančnim direkcijam pri katerih se vrši otvoritev kredita.
Od računovodstvenega odseka v ministrstvu pride potem s podpisom resornega ministra in šefa računovodstva naredba blagajni (finančne direkcije), ki ima dotične obveznosti za izplačati.
Finančne direkcije opravljajo izpla- I Čila po prejetih naredbah najstrožje po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale.
Pripomba:
Glede zaostalih invalidnin se sestavljajo spiski na podlagi rešenj invalidskega sodišča in prošenj ter pobotnic, ki jih dotični na poziv predlože finančni direkciji-
Termin je, da morajo biti vsi spiski 30. septembra 1934 v finančnem ministrstvu.
Razumljivo je tedaj, da ne more biti v tem letu potem noben zaostanek izplačan, ako ni bil do gorenjega dne
prijavljen. Prijaviti pa se more šele tedaj, ako v gotovem času pred 30. septembrom dospe od invalidskega sodišča pravomočno rešenje finančni direkciji. Dokler pa ni rešenja po novem invalidskem zakonu, sploh ni mogoče prijaviti in izplačati nobenega zaostanka. Iz vsega tega se vidi, da se vsi zaostanki, ki so vpoštevani v prijavah šele enkrat po 30, septembru izplačajo.
Ne zaleže torej nič pisariti in prositi, ker se drugače ne da napraviti, finančna direkcija pa sama brez vsakega opomina takoj izplača, ko pride otvoritev in nalog.
Vsekako pa samo tiste terjatve, ki so bile na gori navedeni način prijavljene in nobenih drugih.
Zvedeli smo, da se bodo začeli od računovodstva pošiljati pozivi s pobotnicami invalidom v podpis koncem junija oziroma začetkom julija t. 1.
ZA ZDRAVLJENJE OFICIRJEV V TOPLICAH.
Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je tudi letos odobrilo kredit 300.000 Din za zdravljenje invalidov oficirjev v toplicah.
Za navodila se je treba obračati invalidom iz Srbije, Vojvodine in Črne 1 Gore k svojim sreskim načelstvom, odnosno na sreske zdravnike, ki jim bodo po pregledu odredili diagnozo in naznačili zdravljenje.
Vsi drugi oficirji-invalidi, pa naj se, ako potrebujejo navodil, obrnejo na pristojne banske uprave.
Predložiti je treba zdravniško spričevalo, overovljeni prepis rešenja Višjega invalidskega suda, potrdilo občine o imovinskem stanju in spričevalo o zakonskem stanju (oženjen ali samec).
Pomoč znaša za oženjene 900 Din, za samce pa 800 Din-
Prošnje je treba pošiljati neposredno Ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja.
Naše gibanje.
PRVI JUGOSLOVANSKI SWEPSTAKE
Pod tem imenom se vrši velika loterija na konjske dirke, katero vodi Udruženje vojnih invalidov Kraljevine5 Jugoslavije po načinu, kakor je to jako razširjeno v Angliji in skoro v vseh ostalih državah Evrope in Amerike.
Vsaka srečka stane Din 10.— in velja za vsa žrebanja. Stavi se na konjsko dirko »Dunavskega kola jahačev«, ka- 1 tera se vrši nepreklicno 17. in 25- junija 1934 v Beogradu. Sedem dni pred to dirko se izžreba toliko številki, kolikor je bilo- priglašenih konj na dirko.
Po dosedanjih poročilih, ki jih imamo iz Beograda, se lahko računa, da bo prva premija znašala okoli Din 300.000, druga Din 85.000 in tretja Din 43.500, ostali dobitki bodo znašali po Din 700 do 1000.
Rezultat bo objavljen v vseh listih.
Žrebanje se vrši pod državno kontrolo. Dobitki se izplačujejo v gotovini in vrednostnih papirjih.
Ker je mariborski Krajevni odbor dobil le majhno količino teh srečk, se cenj. občinstvu priporoča, da si te srečke Čimprej nabavi' v trafikah Geč-Gnus, Glavni trg 15, Golež Anton, Aldksan-drova 42, Belle Franjo, Meljska c. 14 in pri tajniku Udruženja vojnih invalidov Pravdič-u, Slomškov trg 14.
Krajevni odbor UVI v Ljubljani
opozarja vse člane in članice, ki še niso poravnali članarine in naročnine za list Vojni invalid, da morajo brezpogojno plačati oboje do konca meseca junija t. 1. S J. julijem t. 1. se bo list Vojni invalid vsem ustavil, ki ga ne bodo do tega časa poravnali.
Krajevni odbor v Tržiču poziva vse one, ki nimajo še za leto poravnane članarine, zlasti pa one, ki jo dolgujejo še od prej, da jo poravnajo najkasneje do 15. junija t. 1., sicer bo odbor vsem, ki ne bodo poravnali, takoj list ustavil in jih tudi Črtal iz članstva. Do sedaj smo parkrat le zagrozili, toda na ta poziv bomo črtanje brezpogojno izvršili.
Boljše 60 dobrih kot 120 slabih članov-
Odbor je pri plačan ju lista Vojni invalid upravi precej na zaostanku, drugi dohodki so v zadnjih letih sploh izostali, čeprav se je skušalo marsikaj doseči s prireditvami pa ni bilo uspehov.
Ako iz dohodkov članarine vzamemo samo poštnino in pisarniške potrebščine smo pri kraju. Odbor bo moral sploh sklepati, da nosijo člani stroške za razne prošnje sami.
Prisiljeni smo tudi opustiti svoje pisarniške prostore in naj se v bodoče člani obračajo v vseh zadeval na tajnika tov. Cilerja Vinka v njegovi trafiki na Ljubelski c. 10. Da ne bodo hodili večkrat zastonj v Tržič, ker tajnik ne bo vedno navzoč, bomo vsak mesec objavili v našem listu, kdaj bp sigurno doma.
Za enkrat objavljamo razpored ur za maj in junij, kdaj bo tajnik posloval za članstvo. Od 28. maja do 3. jupija vsak dopoldan od 8. do 13- ure.
Od 4. do 10. junija vsak dopoldan od j. do 12. ure in zvečer od 6. do 9. ure-
Od 11. do 17. junija vsak popoldan, od 3. do 9. ure.
Od. 18. do 24. junija vsak dopoldan od 6. do 13. ure.
Od 25. junija do 1. julija vsak dopoldan od 7- do 12. ure.
V	tem času bo tajnik .v svoji trafiki.
Oglašajte se samo v gori navedenem času, da ne boste hodili zastonj. Seveda se lahko člani vsak čas zglase pri tajniku, ako vidijo da je v trafiki tudi izven gorenjih ur- Gori omenjeni čas je le določen radi sigurnosti za oddaljene.
Lahko pa se člani oglašajo tudi pri tovarišu Markiču v njegovi trafiki na Ljubljanski cesti za vse zadeve.
V	mesecu juniju ali juliju se bo vršil v Tržiču velik zbor Združenja borcev, katerega člani smo tudi mi. Vabimo že danes, da se dotičnega zbora polnoštevilno udeležite. Spored razvidite iz lepakov, razposlali pa bomo našim članom še okrožnice.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje: Tomše Martin, 100% vojni invalid iz Plešivca, sem delal 8. februarja 1934 prošnjo na invalidsko sodišče za priznanje zaostale invalidnine. Do leta 1926 sem bil v Nemčiji. Pisal sem večkrat na ministrstvo socijalne politike in dobil odgovor, da dobim potem vse izplačano, ko se preselim v domovino. Sedaj pa ni nobenega odgovora.
Odgovor: Ako ste vložili prošnjo pred letom 1929., ko je izšel nov invalidski zakon in se tudi takrat vrnili, potem lahko dosežete invalidnino od dneva prijave naprej.
Ako pa ste vložili prijavo samo 8. februarja 1934 kot omenjate, potem ie vprašanje, če jo Vam bodo sploh priznali, ker ne rešujejo po tem zakonu predmetov, ako niso bili priznani poprej po zakonu iz leta 1925. Invalidski zakon iz leta 1929 pa sploh določa, da invalidi, ki bivajo v inozemstvu, sploh izgube vse pravice, ako se ne povrnejo v domovino tekom dveh let odkar so odšli.
Vprašanje:	Sem samostojen obrt-
nik. Vsled bolezni že od majnika meseca lanskega leta ne vršim svoje obrti. Ker sem v tem času moral tudi za daljši čas v bolnico, sem hotel za pol leta, po potrebi tudi za eno leto, pri davčni upravi odjaviti svojo obrt. Pri davčni upravi so mi pa rekli, da tega ni treba, da lahko to navedem v davčni napovedi in se bo to vpoštevalo pri odmeri davka. Med tem pa je izšel zakon o pavšaliranju davka ter davčna napoved za male obrtnike ne pride v poštev, Informiral sem se pri davčni upravi glede odpisa davka, pa so mi rekli, da nimajo še nikakšnih tozadevnih navodil za take slučaje, kakor je bilo to prej, ko sta davčna uprava in davčni odbor odmerila davek na podlagi davčne napovedi. Zato prosim za pojasnilo v »Vojnem invalidu« v sledečem:
1.	Ali je na vidiku taka odredba, po kateri bo mogoč odpis davka zadržkov?
2.	Ali ne bi moglo invalidsko udruženje doseči, da bi se invalidom-malim obrtnikom predpisalo Je toliko odstotkov pavšaliranega davka, kolikor odstotkov imajo še delazmožnosti. Inva-
lidom od 50 odstotkov naprej pa, ki imajo vsaj 3 ali več nepreskrbljenih otrok, pa popolno oprostitev? To bi bilo vsaj nekoliko pravično, kajti vsa leta se nam pri odmeri davkov godi velika krivica.
Odgovor: Dokler imate koncesijo, je treba plačati obrtni davek, ki pa ni ravno velik-
Od zaslužka pa je treba plačati pri-dobnino.
Da bi bila na vidiku kaka nova odredba za odpis davka, nam ni znano, i in kakor pravite, še davčna uprava ne ve nič o tem.
Obstoja pa v zakonu o neposrednih davkih neka odredba, da se osebe, ki žive izključno od obrta, pa njih zaslužek ne presega višino mezde navadnega delavca v dotičnem kraju in bi drugače obremenjevale državne ali samoupravne oblasti, lahko popolnoma oproste pridobnine.
Po odstotkih invalidnosti se odpis davka ne da izposlovati.
Vprašanje: Krajevni odbor v Ptuju vpraša:
L Ali je izšel razglas o zdravljenju v Dolenjskih Toplicah?
2.	Ali se poročilo Drž. protezne delavnice v »Vojnem invalidu« št. 4 nanaša na kredit za leto 1933-34, ali letošnji?
3.	Zakaj »Vojni invalid« ne prinese poročila o »Boju«, kdaj se bo ukinil »Vojni invalid« in se združil s »Prelomom«?
Odgovor: Za Dol. Toplice bo izšel razglas in se bo zdravljenje vršilo kot lani. Ker se običajno otvori šele julija, bo razglas izdan junija.
Poročilo Drž. protezne delavnice se nanaša na budž. leto 1934-35, ker budž. leto 1933-34 je že minulo. Izgleda pa, da bo letošnji kredit ojačen, da se bo delo moglo zboljšati.
Članek o »Boju« prinašamo baš v tej številki.
Združitev listov se pripravlja.
Sirite »Vojnega invalida1
Poročila iz letošnjih krajevnih
občnih zborih
V	Slovenski Bistrici se je občni zbor kraj. organizacije vršil kot običajno, v prostorih g. Avguština dne 11. februarja t. !. ob 12. uri- Udeležil se ga je delegat iz Ljubljane tov. Juvan, ki je uvodoma kritiziral nezavednost, ker se je udeležilo le 24 članov in članic.
Tajnik in blagajnik sta podala svoja običajna poročila, da članstvo ni v redu plačevalo, zato manjka dohodkov celo za kritje potrebnih izdatkov.
To naj velja na članstvo kot javni poziv, da se bolj resno zanima za organizacijo.
Po absolutoriju je bil izvoljen zopet stari odbor. Tov. Juvan je poročal o borbi za invalidski zakon in deputaci-jah v Beograd.
Sklenjen je bil pristop našega udruženja k »Boju« nato pa občni zbor zaključen.
Iz Šoštanja se samo poroča, da se je občni zbor vršil 18. februarja t. I. od 9. do 13. ure v najlepšem redu in se je z zadovoljstvom: zaključil- Prisoten je bil delegat O. o. tov. Mirtič iz Ljubljane, ki je razložil ves današnji položaj, zlasti glede invalidskega zakona.
Izvoljen je bil odbor i s. tov. Pen-šek, Kočevar, Razbornik, Sovič, De-lopst, namest. tov. Gorogranc, Skorn-šek, Vošnjak, nadzor, odbor tov. Ku-govnič, Vouk, Kotnik, nam. Skornšek.
V	Škofji Loki je bila letos na občnem zboru majhna udeležba. Vršil se je dne 4. marca t. 1. ob 10. uri v mestni stražnici- Zastopan je bil tudi O. o. po predsedniku tov. Štefetu, ki mu je bilo poverjeno vodstvo občnega zbora.
Po prečitanju zapisnika je tajnik tov. Ravnihar podal poročilo, ki je ugotovilo padec organizacije, ker je bilo treba več članov izbrisati.
Temu odgovarjajoče stoji tudi blagajna.
Tov. Brenk je v imenu nadzor, odbora predlagal razrešnico, ki je bila sprejeta.
V	odbor so bili izvoljeni tov. Sod-nikar, Ravnikar, Kožuh, Homan, Šubic, namest. Debeljak, vdova Pirc,
Oblak in Jurman. Nadzorni odbor tov. Rupar, Jenko Ravnikar, nam. Bajt in
Brenk.
Tov. Štefe je natančno razložil položaj v udruženju, ki obeta konečne uspehe, ce bodo tudi Krajevni odbori zavedni in delavni- Nekateri so naravnost vzorni, nekateri pa zelo malomarni. Potrebujemo neomajanih vrst in nočemo' trpeti v državno-obramb-nih zadevah kakor tudi ne glede naše preskrbe. Ne smemo se pustiti zavajati na napačna pota ali v politično- borbo. Poudarjal je potrebo združitve organi-
(Nadaljevanje.)
zacij v impozantno organizacijo s svojim glasilom.
Združenje z »Bojem« je bilo soglasno sprejeto.
Tov. Ravnikar je nato apeliral na poživljenje Krajevne organizacije.
Krajevna organizacija v Trebnjem pa je imela velik in lep občni zbor, ki se je vršil dne 18. februarja t. 1. Navzočih je bilo okoli 100 oseb. Po otvoritvi je predsednik tov. Blagotinšek pozdravil tov. Štefeta iz Ljubljane, katerega udeležbo smatra za počastitev organizacije. Zahvalil se je sodelavcem v odboru in jih pozval, da naj naprej delujejo za organizacijo, ki je pod njegovim vodstvom napredovala in napravila članstvu neprecenljive koristi. Tajnik tov. Perovšek je poročal, da se je organizacija vzorno gibala in .pridobila članom mnogo stanovskih koristi. Veliko delo je bilo izvršeno s postavitvijo impozantnega spomenika padlim vojnim žrtvam.
Odbor je sledeči: preds- tov. Omahen, odborniki tov. Perovšek, Bec, vdova Čufar, Mlinar, Pirc, Kaferle, Anžlo-var, nam. vdova Koncilija, Rajer, nadzorni odb. tov. Blagotinšek, Kozlevčar, Kirn, nam. Grandovec in Peskar.
Tov. Štefe je poročal o vsej borbi za noveliranje invalidskega zakona. O(pora je edino v nas samih, ki moramo strniti vrste, da pridejo v nje tudi oni, ki so sedaj ob strani. Borimo se za reducirance, da jim priborimo zopet pravice.
Poročal je o priključitvi k »Boju«, katerega program in pomen je razložil.
Vsi so z navdušenjem glasovali za pristop. Končno je občni zbor javno izrazil veliko zahvalo g. dekanu Tomažiču, ki je žrtvoval veliko truda za spomenik padlim in bil predsednik tozadevnega odbora.
Tržič. Občni zbor Krajevnega odbora se je vršil 19. januarja t. 1. ob 10-uri v hotelu »Pošta«. Najprej je bilo podano običajno poročilo, ki je bilo sprejeto z odobravanjem:, nato- pa takoj izvoljen sledeči odbor: tov. Markič, Ciler, Lederer, Slatner, Hafner, Globočnik, Slabe, Švegelj. Nadz. odbor tov. Jelar, Ovsenek, Kralj. Sprejet je bil predlog, da naj se pri Oblastnem odboru v Ljubljani ustanovi podporni fond, v katerega naj prispeva vsak član mesečno po 2 Din. Iz njega naj se podpirajo v prvi vrsti invalidi, ako zbole, pa nimajo zdravniške pomoči ter zdravil. Podpirale naj bi se tudi njihove družine in jim dala podpora v slučaju smrti v družini.
Oblastni odbor naj bi izdelal tozadevni pravilnik. Za točno prispevanje
bi moral skrbeti vsak Krajevni odbor kakor tudi za nabiranje, prijavljanje in odjavljanje obolelih, članov in članic in. njihovo nadziranje.
Občni zbor je tudi sklenil, da naj se v bodoče, ko- narašča brezposelnost med vojnimi invalidi bolj skrbi za izvrševanje invalidskega zakona in pravilnika o zaposlovanju invalidov v privat. podjetjih, da Oblastni odbor izvede točno kontrolo' vseh zaposlenih invalidov pri podjetjih, ker razna podjetja med svoje zaposlence prištevajo nevojne invalide, da se izognejo zaposlitvi invalidov.
V Veliki Polani je bil občni zbor Krajevnega odbora dne 21- januarja 1934 z običajnim dnevnim redom in ni bilo nobenih posebnosti.
Izvoljen je bil odbor: tov. Tratnjek, Volf, Gerič, Magdič, Čeh, Bola-žič, Sarjoš, nadzorni: Kolenc, Gerič, Hozjan, Petkovič.
Maribor: Redni občni zbor Krajevnega odbora se je vršil v nedeljo 4. marca 1934 v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. Članstvo je bilo prav dobro zastopano ker se zanima za delo v zboljšanje invalidskega zakona.
Tov. Geč je po otvoritvi pozdravil zastopnika komande mesta podpolk. g. Nikoliča, zastopnike s reski h načelstev za desni breg g. Podubkovška in za levi breg g. Jaki ja, zastopnika mest. občine ravnatelja g. Ježa in zastopnika Maistrovih borcev g. Špesa.
Predlagal je vdanostno brzojavko Nj- Vel. kralju in pozdravno brzojavko ministru soc. pol. in nar. zdravja g. Puclju, ki sta bili z navdušenjem sprejeti.
Tov. Geč se je spomnil umrlih tovarišev in tovarišic, ki so jim navzoči zaklicali »Slava«.
Za vodstvo obč. zbora je bil izvoljen tov. Sabaty.
Predsednik tov. Geč je podal stvarno poročilo, kako obupen je danes položaj vojnih žrtev, ki sta jih invalidski zakon in kriza najhujše zadela in so nekateri tako obubožali, da nimajo niti za kruh. Že leta se bore za priznanje in invalidsko zaščito reducirancem, pa se nič ne zboljša.
Največja krivica pa je, da se vojnih žrtev noče zaposlovati po raznih obratih in ustanovah, kakor predvideva zakon.
Poročal je o delovanju krajevnega odbora v letu 1933, ki se je pred vsem prizadeval omiliti bedo najrevnejšim. Skrbeti je moral za razne prireditve, da je mogel nakloniti podpore zlasti za praznike- Odvisen je bil od javnosti, ki se je radevolje odzvala, zakar ji občni zbor izreka veliko zahvalo. Posebna hvala pa gre mariborski mestni občini.
ki je naklonila podporo 4000 Din. Tov. Geč se je zahvalil vsem uradom in funkcijonarjem, ki so šli invalidom radevolje na roko. Končno je pozival navzoče, da se oklenejo organizacije, ker le na ta način bomo mogli zboljšati obupni položaj.
Iz poročila tajnika tov. Pravdiča je bilo videti, koliko je odbor delal za člantvo in da je organizacija res lepo uspevala.
Izrečena je bila zahvala Oblastnemu odboru, ki je vedno dajal smernice in nasvete in izvršil mnogo intervencij v prid članstvu. Organizacija šteje 658 rednih članov in članic.
Tudi blagajnik tov. Tratnik je podal izčrpno blagajniško poročilo, katerega je v prvi vrsti zopet okrepila tombola.
Podporo je prejelo 71 prosilcev v skupnem znesku 5100 Din.
Tov. Sitter je v imenu nadzornega odbora predlagal absolutorij, ker je šlo delo v najlepšem redu in je izražal priznanje odboru. Sprejeta je bila razreš-nica s pohvalo.
Izvoljen je bil popolnoma stari odbor in sicer tov. Geč, Golež, Pravdič, Tratnik, Belle, namest- Strohmayer, Veršič, Kolarič. Nadzorni odbor pa tovariš Sitter, Opelka, Tovornik, nam. Hrastnik in Lužnik.
Pri slučajnostih je tov. Geč pojasnil ustanovitev Združenja borcev Jugoslavije in njegov program. Občni zbor je soglasno pritrdil, da naše udruženje pristopi k Združenju borcev. Končno je bila sprejeta kratka resolucija, da se pozivajo vsi merodajni činitelji za sko-rajšno uzakonitev novega invalidskega zakona, ker je beda vojnih žrtev priki-pela na višek.
V Zagorju je bil občni zbor dne 25. februarja 1934 ob 10. uri v gostilni Kati Kovačeve.
Predsednik tov. Peršina je pozdravil zlasti iz Litije došle nove člane in članice in je pohvalil udeležbo sploh.
Ker je en član med letom umrl, so se ga spomnili z vsklikom »Slava mu«.
Zelo lepo sta opravičila izostanek oddaljena tov. Bauer in vdova Kotar, ki sta poslala pismen pozdrav s pozivom, da naj niti eden član ne manjka v našem udruženju.
Občni zbor je vodil tov. Valent.
Sklenilo se je reklamirati zaprošene poljske pluge za člane-
Tajnikovo poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje, ki poudarja, da je reducirance presenetilo*, ker ni zboljšanja iz obupnega položaja, vendar pa ostajajo zvesti naši organizaciji. Članov in članic je bilo 71, ker jih je 81 vsled redukcije izstopilo.
Sledilo je detajlno poročilo o dopi-
Smrt vojvodinje Ljiljan«
Bilo je nekega lepega poletne^ jutra; po polju sama radost. Vojvod Momčilo je pregledoval svojo vojske tu je pohvalil, tam* pokaral. Smote njegov je bil napasti ob prvi zori kr: Ija Dušana. Ob njegovi strani je kore kal še nek grški vojskovodja. Momčil se je boril proti Dušanu z namenon zrušiti mu prestol in si ga osvojit Trdil je, da ima do prestola več prs vice nego Dušan, in navajal razne dc kaze. Grški vojskovodja pa se je bor proti slabotni grški kraljici ter njene tnu sinu.
K vojvodi mračnega lica, kako R vedno bil sredi taborišča, pribrzi ne Poročevalec in izroči vojvodi Momčil fteko pismo od grške kraljice. Vojvod stopi vstran ter prične čitati. V pism £a kraljica ^ kolne, čemu je njen na Sprotnik, čemu je slabotni ženi učin Liko jelik greh ter se veže z njenin £ekoč najboljšim prijateljem, a ta čas krvnim sovražnikom:. Pismo ga ni pri {Tavilo v srditost. Ko ga prečita, pri Poe vnovič povsem mirno pregled svo Ph polkov, kakor da bi se ničesar n bllo zgodilo-
Na strani kralja Dušana se je zbi v.ala silna moč. Navzlic temu je pre 'fijala vojake kakor tudi poveljnik £Jeg°ye nemala bojazen. — Vojvod ^Jomcilo je bil namreč za kralja Du Sana pravcati strah in trepet. Njegov ^astniki so pripovedovali, da se je nje ga mnogo bolj plašil nego se je bal ka ega drugega kralja. V njem je zrl svo
jega najhujšega protivnika. Da bi ga porazil, je bila njegova vroča želja, kakor kamen bi mu odleglo od srca; toda ubiti ali uničiti silovitega vojvodo Momčila, je bila pereča stvar; imel je dobro oboroženo vojsko ter ji stal na čelu kot vešč poveljnik. Dasi tudi z znatno manjšim številom vojakov, je umel on tudi na najneprikladnejšem prostoru pobiti nasprotnika. Kralj Dušan, dasiravno z mnogo večjim številom ter boljše opremljenimi vojaki
je nayzlic temu vojvode Momčila bal. Računal je vnaprej, da ga bo vojvoda na nelk nerazumljiv način naskočil. Poleg vse te bojazni pa je tlelo v njegovih prsih vendar nekaj, kar ga je tešilo in mu vzbujalo nado, da nemara iz tega silovitega boja izide vendarle kot zmagpvalec. Bilo je to upanje v pomoč svojega pribočnika Gojkota. O Gojku so šle govorice, da živi z ženo vojvode Momčila v prav tesnih odnosih. Poverilo se je torej Gojku, da preko vojvodinje Ljiljane poizve za načrt napada vojvode Momčila.
Nastopil je ta odločilni dan. Vojska se je pomaknila na določeno' mesto, da čez malo časa reši usodo kraljestva. Vojski je načeloval kralj Dušan sam, isto je tudi vojvoda Momčilo jezdil pred svojimi vojaki v spremstvu grškega poveljnika, koji je bržčas pb-begnil iz Dušanovega tabora.
Krog osme ure v jutro se je vnela huda bitka. Čeprav je navalil Dušan na vojvodo z velikb premočjo, je vojvoda navzlic temu ' tipal v svojo
zmago. Že sta se bili vojski med seboj celi dve uri, toda ni se še dalo razvi-deti, kdo podleže- Dušan je napadal srdito od vseh strani, a tudi vojvoda se je spretno boril izza svojih okopov. Njegova slaba vojska je bila tako vešče razvrstena, da je s svojim odporom ža-čudovala vse Dušanove poveljnike. Po deseti uri pa je sledil nakrat preokret. Dušanovi vojaki prično prodirati v skrite vhode Momčilove zasede ter ga napadejo v hrbet. Le z malim številom poveljnikov in vojakov je odstopil.
Da se pojasni vzrok propasti Momčilove vojske, se zbero na večer vojskovodje k posvetu. Da je igralo vmes vlogo skrito izdajstvo, so potrdili soglas-ho. Le eno' jim je bilo uganka — kdo jih je izdal? Tedaj pa vstane Dimitro, stari sluga vojvode in poprosi za besedo. Ko se mu to dovoli, se najprej zgrudi pred kolena svojega gospoda. Prosil je oproščenja, kar mu bo zdaj povedal. — In jel je govoriti: »Znate li, veliki gospodje, ko ste sinoči bili v očigled bitke na večerji pri svojem gospodarju? In tudi to, da je gospodar Momčilo pred nami vsemi razkril načrt, kako bo sovražnika prijel? A ko šte sedli v pozni nočni uri k večerji, veste li, kdo se je tedaj odstranil?' Gospa Ljiljana, pod pretvezo, da je trudna in da gre spät. In res je odšla, toda ne v svojo sobo, marveč šla je izdati Gojkotu vaše tajnosti.' Tako gospodje! Radi česa smo torej izgubili bitko?
Častniki se spogledajo. Ljuti kot divje zveri vržejo srep pogled na voj-
v- v	~~ S	■ ■ -
vodo Momčila. Vojvoda razkačen do skrajnosti ter z bliskajočimi očmi izdere meč in plane proti vratom. Takrat pa stopi pred njega stari sluga ter mu zabrani izhod, rekoč: »Ne gospod, takšne vlačuge ne umori! Posvetujmo se, kako se hočemo prokletnici osvetiti.« Vojvoda ustavi korak. Takoj zatem pa prično padati obsodbe častnikov- Prva skupina je stavila predlog, da naj bo raztrgana s konji, druga, da bodi s kamni pobita, tretja pa, da se vrže na grmado.
Zdaj pa povzame besedo stari sluga, ki je pred tem vojvodo ustavil, in reče: »Vse to, kar ste predlagali, je premila kazen za ženo, ki je doprinesla dva hajvečja greha, kar jih žena zamore storiti. Največji greh med največjimi je, ker je svojega zakonskega moža varala in drugega ljubila, a drugi greh, nič manjši od prvega pa je, ker je izdala svojo domovino. Ta dva greha zaslužita kazen, kakor je to sam Bog odredil. V temni noči, ko vse spi, naj se njeno telo popolnoma razgoli, dene se ji okrog vratu veriga s pritrjenim kamnom na koncu, nakar se naj jo vrže v globoko vodo, katera ne odteka. Tako se naj slična vrsta ljudi na veke zatre, da po njej ni vprašanja niti glasu več.« Še isto noč so štirje močni vojaki na raskavih nosilih nesli vojvodinjo zvezano ter z verigo in s kamnom okrog vratu, proti obali velike vode. Ko je odbila ura polnoči, so jo vrgli v globočino vode, ki nikoli ne odteka.
sih in koliko je bilo povoljno rešenih. Sprejet je bil absolutorij.
Izvoljen je bil odbor in sicer tov. Peršina, Valent, Vidrgar, Križaj, Veber, Mladkovič, Tomelj, Prosenc, Simončič, namestniki: Jeršin, Štricel in vdova Barlič.
Krajevni odbor Žiri je imel svoj občni zbor dne 18. februarja t. 1. ob 14. uri z običajnim dnevnim redom. Navzočih je bilo nad polovico^ članov in članic. Drugih posebnosti ni bilo, odbor je bil izvoljen tudi po večini stari in sicer: tov. Fortuna, Tavčar, Oblak, Krašna, vdova Pišlar, nam. Sedej in Jereb, nadzorni odbor tov- Debeljak, Šubic, vdova Poženel, nam. Drenek, in Bizovičar.
Žužemberk. Občni zbor Krajevne organizacije je bil dne 18. febr. 1934 Otvoril ga je tov. Vidmar, tov. Podboj pa je podal običajno odborovo poročilo, ki je bilo z odobrenjem sprejeto.
Izvoljen je odbor in sicer tov. Vidmar, Podboj, Lavrič, Pasar, Kmet, nam. Gnidovec, Kmet, Jančar. Nadzorni odbor tov. Rošelj, Longar, Hočevar, namestnika Hutter in Vidmar.
Iz Sevnice. Dne 4. marca t- 1. ob 9. uri se je vršil občni zbor Krajevnega odbora v gostilni Požun. Navzočih je bilo zadostno število članov in članic. Predsednik tov. Taras je pozdravil navzoče in delegata tov. Benedika iz Ljubljane. Tov. Senica je prečital celokupno poročilo uprave. Članstva je 46, priredili so igro v dvorani Prosvetnega društva, v bodoče pa mislijo v hotelu »Triglav« prirejati stalno predstave. Dela je bilo manj kot v prejšnjem letu, ker vse pričakuje novega inval. zakona. Na predlog tov. Severja je bil podan absolutorij. Tov. Benedik je v celoti pojasnil položaj in naše točke iz Vojnega invalida »Kaj zahtevajo vojne žrtve Jugoslavije?«
Pojasnil je tudi organizacijo »Boj« h kateri se je soglasno sklenilo pristopiti. Izvoljen je bil odbontov. Hoch-kraut, Krajšek, Senica, Mastnak, Per-tinač, nam. Taraš, vdova Perc in Pajk. Nadzorni odbor tov. Sever, Romih in Mastnak.
Delegat je dajal članstvu še razna pojasnila.
V Kranju je bil občni zbor dne 25. februarja t. 1. ob pol 11. uri v gostilni pri Jahaču.
Za predsednika obč- zbora je bil izvoljen tov. Osana, delegat iz Ljubljane.
Mesto obolelega predsednika je podal predsedstveno poročilo tov. Kosmač.
Odbor se je trudil, da bi se zaostale pokojnine izplačevale in da bi jih v redu dobivali. Še večji trud je imel z zaposlitvami invalidov pri privatnih podjetjih. Več jih je dobilo zaposlenje, ker je odbor s svojim delom le uspel. Boriti pa se hoče še naprej. Tov. Osana je izrazil priznanje odboru, ker ni nobenemu drugemu odboru pri nas toliko uspelo pri zaposlenju.
Na to je tov. Osana razložil novo organizacijo »Boj«.
Tajnik je poročal o sejah in dopisih, blagajnik pa da izkazuje primanjkljaj vsled neporavnane članarine in plačila časopisa.
Tov- Lukane je hotel najprej pojasnila glede dviga vloge pri Vzajemni pomoči, nato pa v imenu nadzor, odbora, da je našel delovanje v redu. Podan je bil absolutorij. Za volitev sta bili predloženi 2 kandidatni listi in se je debatiralo, kdo bo predsednik, nazadnje pa je bil izvoljen odbor: Predsed. tov. Rangus, odbor pa tov. Mazi, Kosmač, Rant, Tičar, vdova Krišelj, Ušlakar in Rozman, nam. Gros, Markič. Nadzorni odbor: tov. Jereb, Markun, Lukane, nam. vdova Mubi in Križnar.
Končno se je poročalo o novoustanovljeni »Kranjski gospodarski organizaciji«, ki je nadstrankarska in ima posebni invalidski pododsek, v katerem so tov. Kosmač, Rant, Rangus in Rozman.
Božice. Občni zbor kraj. organizacije se je vršil dne 4. marca 1934 ob 10. uri v gostilni Štirn- Tov. Potisk je pozdravil navzoče, posebno delegata tov. Tomca in ugotovil sklepčnost, ker je bilo navzočih nad 50 članov in članic. Poročal je, da odbor ni mogel zadosti podvzeti, da bi prinelo zadovoljiv finančni uspeh, temveč se je moral omejiti na tekoče posle. Tajnik tov. Ravnik je poročal, da je že pred 2 leti predlagal podporno akcijo, po kateri bi se bi-
lo treba obrniti na denarne zavode, trgovce itd., da bi se nekaj nabralo. Podal je nato izčrpno poročilo o tekočih poslih.
Tov. Ilovar pa je razložil celo blagajniško stanje.
Članstva je bilo skupaj 75, med njimi nekaj nerednih.
Soglasno je bila sprejeta razrešnica.
Delegat tov. Tomc je razložil stanje v udruženju, borbo za spremembe inval. zakona in njene težkoče.
Na predlog tov. Smrketa je ostal stari odbor in sicer tov. Potisk, Ravnik, Ilovar, Novak, Žerjav, nam- Šauer, Bra-tanič. Nadzorni odbor tov. Perkman, Kukoviča, Kosec, nam. Vimpolšek. in Vučajnik.
Tov. Tomc je obširno pojasnil Združenje borcev Jugoslavije in je bil soglasno sklenjen kolektivni pristop.
Tov. Ravnik je še posebej toplo pozdravil to združenje, ker hoče ohraniti vse dobrine, ki smo jih s potoki krvi in izgubljenimi udi zaslužili. Ti možje borci so 15 let spali, med tem, ko so se brez njih reševala vsa narodna, gospodarska in socijalna vprašanja. Skupen nastop borcev bo imel v gotovem času dobre posledice za cel narod.
Iz Kočevja se poroča, da je bil občni zbor dne 11. marca t. 1. v gostilni tov. Erkerja kot vedno precej dobro obiskan.
Po običajnem odborovem poročilu, ki je bilo sprejeto, so dobili člani vsestranska pojasnila v invalidskem vprašanju-
Izvoljen je bil odbor iz tov. Božič, Benčina star., Benčina ml., Erker, Kropf, Perše, Kraker, Mülle, Loy, Bračun.
Nadzor, odbor tov. Stanič, Oswald, Hoge, Herbst.
V Gorjah pri Bledu je bil občni zbor dne 4. marca ob 3. uri popoldne v gostilni Černe.
Tov. Šimnic ga je otvoril, tajnik tov. Peterman pa poročal o vsem delovanju. Kritiziral je, da se članstvo po večini samo takrat briga za organizacijo kadar dobi v roke kak nepovoljni akt.
Drugega denarnega prometa ni bilo razun božičnih in velikonočnih podpor. Tov. Lipan je predlagal absolutorij, ki je bil sprejet-
Izvoljeni so bili tov.: Šimnic, Peterman, Ambrožič, Soklič, nadz. odbor tov. Slivnik, Arh in Jenšterle.
Končno je opozarjal tov. Peterman, da bo treba organizacijo priključiti kam drugam, ako članstvo v prihodnjem letu ne bo pokazalo več zanimanja.
Beltinci. Dne 25. februarja t. 1. se je vršil občni zbor v gostilni Borovič v Odrancih. Po otvoritvi je dal podpredsednik tov. Antolin besedo tajniku tov. Šebjaniču, ki je pozdravil zelo dobrodošlega delegata iz Ljubljane tov. Juvana.
Isti je raztolmačil celo borbo za invalidski zakon, in govoril o vseh težko-čah in posledicah sedanje rešitve invalidskega vprašanja. Tudi je pojasnil Združenje borcev, katerega je občni zbor splošno odobraval-
Iz občnega zbora je bila odposlana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem.
Tudi ministru g. Puclju je bil odposlan pozdrav.
Po absolutoriju je bil izvoljen odbor: tov. Horvat, Antolin, Šebjanič, Finifonja, Antolin Ignac, Jerebič Kata, Horvat Marija, Kohak Marija. Nadzor, odbor tov. Šuštar, Matko, Mančec, nam. Antolin, Zorko.
Delegat^tov. Juvan je pojasnjeval razna vprašanja.
Občni zbor v Polzeli se je vršil 7. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih tov. Matka v Doberteši vasi štev. 50.
Mesto predsednika je otvoril ob Vz 10. uri občni zbor tov. Matko. Pozdravil je vse navzoče in tov. Juvana kot delegata iz Ljubljane.
Občni zbor je izkazal čast med letom umrlemu predsedniku tovarišu Jelenu.
Tov. Juvan je prevzel predsedstvo zbora.
Celo poročilo je podal tov. Matko, ki je bilo brez ugovorov sprejeto.
Ker se je mislila organizacija razpustiti, so člani na predlog tov. Juvana sklenili, da ostane in naj se vse stare
člane pridobi za njo. To pa radi novega invalidskega zakona, ki se ga je nadejati in bo članom zelo potrebna.
Izvoljen je bil odbor: tov. Uratnik, Matko, Plaskan, Perger, Šošter, Trglav in vdova Peternel. Namestnika: Smole, Gracej; nadzorni odbor: Škafar, Gorič, Trglav.
Tov. Juvan je poročal o delovanju O. O. in glede sprememb invalidskega zakona. Pozival je članstvo, da naj ostane zvesto organizaciji.
Sprejeto je bilo, da se v kratkem priredi tombola.
V Dolenji Lendavi se je vršil občni zbor dne 15. aprila 1934 ob 10. uri v gostilni Kardoš.
Predsednik! tov. Pojbič je pozdravil navzoče in poročal, da se žalibog situacija ni mogla nič zboljšati. Invalidsko sodišče v Zagrebu počasi rešuje akte naših invalidov, ki zato ne dobivajo podpor kljub temu, da mnogi stradajo.
Tako članstvo zapušča tudi organizacijo.
Tovariši in tovarišice naj počakajo in se drže organizacije, ker imamo upanje, na skorajšnje zboljšanje.
Člani ne plačujejo članarine, podporo pa hočejo imeti, seveda jim jo organizacija ne more dati.
Zahtevamo, da se priznajo vsi invalidi, ki so kot vojni obvezniki odšli v vojsko zdravi, vrnili pa so se poškodovani ali bolni. To pa bomo dosegli le z organizacijo, zato jo moramo podpirati.
Z žalostjo moram konstatirati, da je med letom umrl član Milhofer Hinko in članica Lonec Verona, .katerima zakličimo trikrat »Slava«.
Tajnik tovariš Matjašec je poročal, da je imel odbor 11 sej in podrobno o prošnjah in dopisih.
Po predlogu tov. Pavletiča od nadzornega odbora je bil podan absoluto-rij.
Izvoljeni^ so bili v odbor tov. Poj-bic, Pavletič, Matjašec, Nemethy, namestniki Lebar, Laci, Utroša, nadzorni odbor tov. Takač, Šimonka, namestnika Kepe in Horvat.
Sprejet je bil tudi proračun za prihodnje leto.
S pozivom, da naj vsi poravnajo dolgovano članarino, je bil občni zbor zaključen.
Kamnik. V gostilni Grajski dvor je dne 13. maja t. 1. otvoril tov. Bokalič občni zbor ob 9. uri.
Navzočih je bilo 72 članov in članic. Predsednik je izrazil radost nad tako zavednostjo in bo to v pobudo odboru.
Poročal je, da razen tekočih poslov in prireditve 2 kinopredstav ni bilo dosti dela, ker je vse slonelo v pričakovanju zboljšanja invalidskega vprašanja.
To se zal ni uresničilo, čeprav so Središni odbor, Oblastni odbor in tudi nas Krajevni odbor iznesli vse težnje, ki resno zahtevajo popravek krivic.
Zato je šlo naše udruženje drugo pot in sicer k združitvi vseh bojevniških sil potom organizacije »Boj«, katerega naloga bo tudi pridobitev invalidskih pravic.
Naš okraj je najbolj prizadet vsled davčnega cenzusa, slabih ocen pri nad-pregledih, kazni in nepriznanja vojnih bolezni.
^Članstvo se ne sme več deliti med zascitence in nezaščitence ali reduci-rance, ki so jim odvzete vse pravice. Nastopa pa naj složno, da bomo vse pravice pridobili nazaj.
Tajnik tov. Bremšak je najprej poročal o zborovanju O. O. v Mariboru m pristopu k »Boju«.
Največ dela so odboru povzročali pni člani, ki še nimajo rešitev, ali pa imajo neugodno rešeno. Pritožbe so precej uspele.
Poročal je o sejah, dopisih in da je organiziranih 138 članov in članic.
Tudi blagajniško stanje je precej povoljno, čeprav so še na dolgu za list »Vojni invalid«.
Tov. Perne je izjavil, da je bilo vse delo v redu in odbor je dobil soglasno razrešnico.
Izvoljen je bil odbor in tovariši: 'Boikalič, Bremšak, Janežič, Balantič, vdova Kranjec, namestniki: Filipič, Plahuta, Herle. Nadzorni odbor: tovariša Perne, Kočar, namestnika: Mohar, Ulčar.
Pri slučajnostih je bila izražena ne-
zadovoljnost radi zavlačevanja invalidskega vprašanja.
Poročalo se je o izplačilu zaostalih invalidnin.
Zahtevalo pa se je, da se spremeni, oziroma odpravi davčni cenzus. Pro-tezni delavnici naj se zasigura zadostnih sredstev, da ne bodo invalidi brez protez in čevljev, onim vdovam, katerih možje so prinesli bolezni iz vojne, pa doma umrli, se mora dati tudi zaščita, enako tudi vsem onim reduci-rancem, katerim so se kazni brisale. Končno se je odobril pokret organizacije »Boj« z našim sodelovanjem na brezstrankarski podlagi.
V tem smislu je bila sestavljena spomenica.
Uradni dnevi tajništva so se določili vsak ponedeljek in petek. Člani se odzovejo in te dneve poravnajo vso članarino.
Ljutomer. Dne 15. februarja 1934 se je vršil občni zbor v prostorih gospoda Štiblerja.
Ob navzočnosti 48 članov in članic je ob pol 10. uri predsednik tovariš Repič otvoril zobr, se zahvalil za dobro udeležbo in prečital dnevni red.
Po Jtratkem poročilu o delovanju odbora, Iker ni bilo posebnosti, je bil sprejet absolutorij.
Nov odbor je sledeči: tov. Repič, Megla, Žnidarič, Novak, Pušenjak, namestnika Sagaj in Senčar. Nadzorni odbor tov. Pihlar, Novak, Krauthaker, namestnika Stajnko in Štiberc.
Sklenjeno je bilo, da Oblastni odbor doseže, da bodo onim; članom in članicam, ki spadajo pod Invalidski sud v Zagrebu izdana čimprej rešenja po novem, invalidskem zakonu.
Na Vrhniki je bil letos občni zbor že dne 21. januarja t. 1. v gostilni tajnika tov. Černeta. Navzočih je bilo 30 članov in članic in predsednik tovariš Cukole je ob 1. uri popoldan otvoril zborovanje. Besedo je dobil takoj delegat tov. Tomc iz Ljubljane, ki je izčrpno poročal o delovanju in o invalidskem zakonu.
Po poročilih tajnika in blagajnika je bil izglasovan absolutorij in izvoljen odbor, in sicer tov. Cukole, Dobrovoljce, Černe, Mole, Vrhovec, Mrak, Pavlin, Novak. Nadzorni odbor tovariša Smuk in Pišek.
Poročalo se je tudi obširno o novi organizaciji bojevnikov. (Dalje prih.)
Poizvedba: Kdo izmed bivših vojakov, ki so bili pri 11. imaršbataljonu 1. kompanija pod vodstvom por. Fuksa, bi vedel povedati, da sem bil dne 8- junija 1915 med Dalatynu in Nadvorno ranjen od mine in da sem izgubil oko. Nagy-Kikindi. Sodec Franc iz Krškega.
izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 35.
Tiska tiskarna „Slovenija" v Ljubljani. _
Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno RUDNINSKO VODO Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom. Telefon št. 2666. — Ceniki na razpolago!
Očala, ščipalce, umetna očesa, daljnoglede, foto-aparate, toplomere, barometre itd. kupite v veliki izbiri najcenejše pri
Fr. P. Zajec
izprašan optik in urar
LJUBLJANA, Stari trg 9.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.