Stari in mladi Slovenec. Myto. 0. Merces, vectigal, nmnus ad corrumpendum datum; let. muita zoll, goth. mota nbd. mautli mlat. muta, quod a mutare derivant. <S. Če tudi; navadna je Slovanom splob, i po Slovenskem m i t o donum corruptivum, prc -podmititi-ati koga corrumpere (bestechen), nntiti se koniu (sich einschmeicheln); potrebna mi je za tujko col, colnar: mito, mitar, tnitnik publicanus, telonarius, mitnica, mitarnica telonium, mitarstvo,-vovati tributum pendere, mito dajati, brati, jemati. Mjšica. 0. I mvšca bracbium, armus, nhd. niaus arm-, daumenmuskel, vielleicht von der mausahnlich beweglichen erhohung benannt; gr. jTvs lat. musculus. 8. Rus. polj. hrov. serb. mišica pa miška musculus, nsl. za niiške se prijeti. Migla. 0. Nebula gr. ojmi.';^, scr. mih pluvia meghas nubes. <S. Nsl. mižavo vreme diister; buc Irabes, pišete Vi, etiam nsl. mezga succus arboris (tudi stsl. harz , baumsaft); mezgec rotzbube, mezgecast (mizgicast); ni z e t i stillare, travnik vode mzi', iz breze mzi; niuzeti; mežiti, omežiti, zmuzniti exalburnare; m ž e n, meževen:to drovo še ni mženo schalbar, mladica mužena, vrbamuževna;muža palusjmuzgenojezeroitd. 0. Nictare, cf. scr. miš : nimišati oculos claudit gr. ftf«; mižati-ža, očino niižanije. <S. Nsl. se piše mag-meg-migniti nictare (zwinken, mit den Augen winken), me-mi-mžati, žnaanje n. ražanje , zapožmati n. za-pomžati, zamežati oculos claudere, indormiscere; mežgetati blinzeln, tudi mežurkati cf. zažnaurke oculis clausis; megetati micare (^zucken, scliimmern), migljenka flitter. Mizda. 0. Tudi muzda iua&6g goth. mizdo, mhd. miete, lat. mereri, merces, premium, donum; mizdinikti mercenarius. <S. Oe se prav vjema z gerškim, služi mezda vendar dobro Slovanom i meni, mezda-ovati ali mezdo dajati t. j. plačevati. Minina. 0. I manina deminutio , mini-šini-stvo, niini-meni-manlšina miniimis; darunum. 8. Kakor velmi, mnogmi, imate ludi nnninii minus; miaiti s§ in minjati-jajtj, minui. Mineti. 0. Minjaj - niši pufare, - sg videri; mlnenije opinio, mnimii part. (d. vermeinte) n. pr. mnimaja pravda, niunimaja ta klgtva itd. (scr. man cogitare, unde manuša hoino nem. mann, mensch); cf. meniti-nj^-niši memorare, putare, dicere, -sg; menihu se za vinogradi. S. Z mineti primerjate tudi mq,dru prudens; nsl. mneti, menča suspicio, mnenje; vzlasti sem dvomil o menitimenjali, a vidim, da jc že stsl. navadna bila v sedanjem pomenu. Mistiti. 0. Mišt%-stiši,-štati-ajq,, ulcisci, vindicare, defendere; tnisti f. poena, ultio, mi s t o , -štenije, rus. ponista, rad. mid metiri, cf. golh. mitan mhd. mezzen; - sg: misti sg jemu, nustiti drugi druga, bratu brata. 8. Nsl. je Ie maščevati ali meščevati koga ali se nad kom, iz mestiti, meščenje; stsl. mestitelj,-nica, mestnik -ca, mestislav itd. Melii. O. Melii creta (kreda), syrtis ni fallimur, calx cf. rus. melu; meli f. nsl. m e 1 i n a syrtis mil f. niergelartige erde. 8. Kakor zelo z zalo se morebiti vjema stsl. meluku parvus, tenuis seicht s polj. mialki, rus. melkij minutus, slov. malko (malek - melek) ? Mera. O. Mensura, regula, pondus; vl mer% accurate; merila pl. statera, meriteli-ričij mensor, - rinoje pitije; scr. ma metiri. 8. Nsl. v eno niero in einem fort, zmirej, v mer continuo, vuzmer; kolomer zirkel, papierenes muster derschneider; merilina čašica staterae; vii merilehu (Vid. vesu VI, 19.). Nekteri pa razlagajo z mir aj-ej-om iz miru pax ali pa se verjetniše iz m i r u muiidiis (rad. mi ire) ter pišejo zir»'rom-aj, ne pa zmerom-aj. Mesto. 0. Znamenito je le, ker ste pogosto pisali n. pr. vi se mesto hic, vu riby-hleba mesto loco <W, zlo vi mesto zla vizdati; mesiinyj kngzi Ioci, regionis; mestinu loco conveniens, nuptialis (nustinu), nsl. mestno vedenje, dete itd. Mehu. 0. Pellis, uter; mešiku -ici saccus; pera. $. Mar ne (udi stsl. mehyri-hiri vesica; nsl. mehur-ir, mihur; iz meh follis je mešič folliculus (_mošnjica,-njiček), mešnica utriculus sackpfeife. Mgkn^ti. 0. Mekučati-ajq, mollescere, mgčiti mollire, - sg molliri; mgkota -kukota -kosli -čina mollities. 8. Nsl. pišem mehkota, mehčina, dasi mekak-ek, mehkek, mehek-ak, comp. m e k 1 j i; mekina furfur, meča, mancati affricare, zman -zmencati atterere, mecati mollire. Mgsti, O. Mgtq,-eši turbare, -sg o bogatistve iactari, lugere; serb. mesti miscere,-se turbari scr. manlh, matli agitare. »S. Mesti butter riihren, metuda, smetana-nka-nica riihrmilch, smetki buttermilch, medelo riihrstock: ali \x mgsti je mgtežl m. tiirbatio, confusio, - žinii-niku seditiosus, žistvovati p. vstal je metež, metež vneti, vzbudili, vzdvizati. Mažaku. 0. Mjjži, m %ž iku- ičištl vir, rus. niužiku rusticus, gotli. manna, man homo, radix min aucta gutturali g. 8. Možina nsl. rusticu9 indolatus (možina cf. virago); m^žati sg,-aj% sg,-žileli-ej% confortari, virum fieri,-žlstvovati viriliter agere; mužestvo i ženistvo. Maka. 0. M%ka a) cruciatus, tormentum; inq,kari, m^čiteli excrucians, tyrannus, nn%čiti torquere in^čenikii -ica martyr, mg,čitlnu ad poenam pertinens; b) farina, in^činti, farinae, - na krinica itd. S. Po Vaše bi moral pisati obakrat moka; a da razločim besedo že po vnanje, pisem v pervem smislu le muka, mučitelj,-čenik-čenec, v drugem pa nioka, mokar, niočnik (mučnjak puls habd.).