P r a v t a k o s e p r e c e n j u j e v lo g a M ic h e lo z z a , č e p r a v j e t r e b a p r iz n a t i, d a 
s o d o s e l j e n i m o j s t r i p r i n a š a l i n o v e s t i l s k e p o b u d e v k o n s e r v a t i v n o k a m n o s e š k o , 
o z r a č j e d o m a č ih m o j s t r o v in s t e m o s v e ž e v a l i p r o v i n c ia ln o z a o s t a l o s t
F is k o v ič e v a k n j ig a j e p o m e m b e n p r is p e v e k k d o m a č i u m e t n o s tn i z g o d o ­
v in i ; u s p e lo m u j e t u d i, d a j e s u h o p a r n o a r h iv s k o g r a d iv o p o d a l v p r e b a v l j i v i 
o b l i k i u m e t n o s t n o z g o d o v i n s k e s k ic e . P o g r e š a m o p a im e n s k o k a z a lo v k n j i g i 
im e n o v a n ih k a m n o s e k o v in s t a v b a r j e v .
R a z p r a v ic a o P a s k o j u M ilič e v ič u ( o k r o g 1440—1516) j e m o n o - • 
g r a f s k o d o p o ln ilo F i s k p v i c e v e g a s in t e t ič n e g a d e la - P a s k o j e j e e d e n n a j - ’ 
p o m e m b n e j š ih d u b r o v n i š k i h s t a v b a r j e v i n i n ž e n i r j e v d r u g e p o lo v i c e X V . in 
z a č e t k a X V I. s t o l e t j a . S k a m n o s e š k o r o d b in o A n d r ij i d e v j e s o d e l o v a l t u d i p r i 
n a j z a n i m i v e j š i h d u b r o v n i š k i h s t a v b a h t e g a č a s a , p r i D i v o n i .
Frst
ZAPISKI 
K je je bil rojen kipar Mihael Cussa?
L j u b l j a n s k o k a m n o s e š t v o d r u g e p o lo v i c e 17. s t o l e t j a j e v s l o v e n s k i u m e t ­
n o s t n i z g o d o v in i š e p o g l a v j e , z a k a t e r o j e z b r a n o k o m a j n e k a j p r v ih a r h iv a l n ih 
p o d a t k o v , n im a m o p a š e t o p o g r a f s k e g a p r e g l e d a g r a d iv a , k a j š e l e n j e g o v e 
s t i l n e a n a liz e . E n a n a j m i k a v n e j š i h o s e b n o s t i v t e m č a s u j e g o t o v o » t a g lia p ie t r a 
— k a m n o s e k « M ih a e l C u s s a , č ig a r i z v o r i n d e l o p a j e š e v e d n o n e r e š e n a 
u g a n k a . V . S tesk a, k i m u j e v s v o j i š t u d ij i » L j u b lj a n s k i b a r o č n i k ip a r j i« 
(ZUZ 1925, s tr . 2— 12) p o s v e t i l v e č s t r a n i , n e p o z n a n i t i k r a j a n j e g o v e g a r o j s t v a , 
n i t i n e o c e n i n j e g o v e g a v d o s l e j n a j iz č r p n e j š e m s e z n a m u z a j e t e g a d e l a s t is t o 
k r i t i č n o s t j o , k i b i d o v o l j e v a l a s k l e p o n j e g o v e m p r a v e m p o k lic u ; t a k o n a m š e 
d a n e s n i j a s n o , a l i j e b i l C u s s a r e s s a m o k a m n o s e k o z ir o m a v o d j a d e l a v n ic e , 
k i j e z a p o s lo v a la v e č j e š t e v i l o m o č i t e r o b e n e m n a r o č a la f ig u r a l n e k ip a r s k e 
i z d e l k e p r i d r u g ih , t u j i h m o j s t r i h , a l i p a s m e m o g le d a t i v C u s s u t u d i k ip a r j a , 
k i b i, k a k o r k a s n e j e F r a n c e s c o R o b b a , s v o j e o l t a r j e t u d i s a m k r a s i l s f ig u r a l ­
n im i p la s t ik a m i. V s e k a k o r s m e m o o b o b r a č u n u z a o lt a r s v . A n t o n a v M e k in j a h 
p r i K a m n ik u s k le p a t i, d a j e C u s s a k i p e z a o lt a r j e , k i j i h j e i z k l e s a l a n j e g o v a 
d e l a v n ic a , n a r o č a l p r i d r u g ih k i p a r j i h , m e k i n j s k e k o n k r e t n o v B e n e t k a h ( g le j 
J. Mal, U m e t n o s t n o z g o d o v i n s k i z a p is k i, ZUZ, 1924, s tr . 201). N a z v e z e z d r u ­
g im i k a m n o s e š k im i a li s k i p a r s k im i d e l a v n ic a m i b i s m e li s k le p a t i t u d i o b 
p o r o č ilu , d a j e t r i o l t a r j e z a c e r k e v n a B l e j s k e m o t o k u , z a k a t e r e j e p r e j e l 
n a r o č il o m a lo p r e d s v o j o s m r t j o in 16. j a n u a r j a o z ir o m a 7. m a r c a 1699 c e lo 
d e n a r n o a k o n t a c ij o M ih a e l C u s s a , d o k o n č a l p o n j e g o v i s m r t i š e l e l j u b lj a n s k i 
s t a v b e n ik F r a n c e s c o F e r r a t t a (ib id . s tr . 152—153), n a d r u g i s t r a n i p a s p e t v e m o , 
d a s e j e L u c ij a , ž e n a g o r iš k e g a k i p a r j a L e o n a r d a P o c a s s i a p o m o ž e v i s m r t i 
d o g o v a r j a la z M ih a e lo m C u s s o m , d a b i d r u ž n o d o v r š il a n o v m a r m o r n a t o lt a r 
z a m a v z o le j F e r d in a n d a I I. v G r a d c u ; š e p r e d r e a l iz a c ij o t e g a n a č r t a p a j e 
t u d i C u s s a u m r l. V s e k a k o r s o m o r a l e b i t i ž e p r e j m e d o b e m a m o j s t r o m a k a k e 
p o s l o v n e z v e z e , d a s e j e P o c a s s i j e v a v d o v a o b r n il a z a p o m o č p r a v n a C u s s a . 
S ic e r p a n a m r a z n o li k o s t f ig u r a l n e g a o k r a s j a C u s s o v ih o l t a r j e v ž e s a m a v z b u j a

dvom, da bi izšli vsi ti kipi izpod Cussovega dleta. Pač pa kažejo vsi oltarni 
nastavki sami tako v materialu kot v stilni arhitekturni koncepciji toliko 
sorodnosti, da smemo za zdaj zaključiti, da je bil Cussa v prvi vrsti pod­
jetnik, ki je v svoji kamnoseški delavnici in po lastnih načrtih ustvarjal v 
glavnem oltarne arhitekture, ne pa tudi kipe. Kdor bo torej hotel priti temu 
vprašanju do dna, bo moral iskati kiparskih vzorov in komparativ v Benetkah 
in v Gorici, obenem pa bo moral doslej znani Cussov opus dopolniti še z 
obilico drugih njegovih izdelkov, ki jih hrani naša domovina, predvsem se­
veda nekdanja Kranjska; tudi hrvatsko ozem lje utegne skrivati še kake doslej 
neznane Cussove stvaritve. (Opozorim naj le na marmorne umivalnike v re- 
fektorijih frančiškanskih samostanov v Kamniku, Novem mestu in Nazarjih; 
na zakristijska portala, lavabo v zakriti ji in briksenški grb nad slavolokom 
v cerkvi na Blejskem otoku, na zakristijska portala in lavabo v zakristiji 
v župni cerkvi v Cerkljah na Gorenjskem itd.)
P a č p a l a h k o o d g o v o r im o n a v p r a š a n j e , k j e j e b i l M ih a e l C u s s a r o j e n . 
Č e b i p r e n a g l a s m r t n e i z t r g a l a d r . F . M e s e s n e la iz n a š e s r e d e , b i m o r a l z d a j 
b e s e d o p r e p u s t it i n j e m u , k a j t i v s e k a ž e , d a j e o n p r v i p r i š e l u g a n k i n a s le d , 
č e p r a v n i i z s l e d k a n i k j e r o b j a v il . V e n d a r v s v o j e m č la n k u » U m e t n o s t J u l i j s k e 
k r a j in e « ( J u lij s k a k r a j in a , L j u b l j a n a , 1930, s tr . 71) p r a v i, d a j e b il M ih a e l 
C u s s a p o r o d u iz V i p a v s k e d o l i n a G o to v o j e ž e p o z n a l s p o m e n ik , k i s m o g a 
s t o v a r i š i s p o z n a li p o le t i 1948, k o s m o d e l a l i t o p o g r a f s k i p o p is u m e t n o s t n ih 
s p o m e n ik o v v V i p a v s k i d o li n i, n a m r e č o lt a r in v o t iv n o p lo š č o v s t a r i ž u p n i 
c e r k v i v L o k a v c u p r i A j d o v š č in i.
Oltar Brezmadežne ob severni steni je tipičen izdelek Cussove delavnice.
V glavnem je sestavljen iz črnega marmorja, ki pa je poživljen z . bogatimi 
intarzijami, zlasti na menzi in v okviru okoli oltarne niše (v kateri je danes 
slaba, novejša slika Brezmadežne). Dva renesančna stebra z zlatima kompozit- 
nima kapiteloma nosita gredo, nad katero se dviga atika s sliko sv. Mihaela, 
ki jo ob straneh flankirata segmenta razbitega ločnega čela. Vrh atike in 
obeh segmentov sede trije putti (v sredi je morda blagoslavljajoči Jezušček?), 
oltarna ušesa pa tvorijo krila belih angelskih glavic; krila so iz črnega kamna 
in na široko razprta. Na spodnjem delu atike najdemo letnico 1699. Ob listni 
strani oltarja pa je vzidana podolžna, na konceh ovalno zaključena plošča 
iz črnega marmorja, ki ima na vrhu angelsko glavico, spodaj pa napis v 
latinski majuskuli:
M I C H A E L E C H V S S A 
C V R A V I T F I E R I 
E X V O T O 
1699
Nobenega dvoma ni, da imamo tu opraviti s spominom na našega kiparja. 
Mihael Cussa je torej postavil oltar po zaobljubi leta 1699. Vemo pa, da je 
kipar istega leta 8. oktobra umrl v Ljubljani, star 42 let. Ali je oltar postavil 
še za svojega življenja ali pa je njegovo izvršitev določil v oporoki? Morda 
je delo nastalo ob kaki zaobljubi v predsmrtni bolezni. N e vemo. Važno pa je, 
da je v Ljubljani živeči in delujoči m ojster z votivnim okrasjem obogatil 
vaško cerkev nekje v Vipavski dolini in ne kake ljubljanske cerkve.
T o d a v t e m j e s k r it t u d i ž e o d g o v o r n a n a š e v p r a š a n j e . P r a v b l iz u 
L o k a v c a , t o r e j š e p o d n j e g o v i m z v o n o m , j e v a s ic a , k i s e i m e n u j e » P r i K u š ih « .

Ime izvira nedvomno od lastnega priimka »Kuša«, vendar pa danes v tej vasi 
ni več družine, ki bi se tako pisala. Pač pa se to ime v krstni knjigi iz 18. sto­
letja v lokavskem župnišču še pogosto pojavlja. Pisano je na najrazličnejše 
načine, vedno pa se je izgovarjalo KUŠA. Tako najdemo 5. februarja 1752 
zapisano Kulha, 10. oktobra 1754 Chufha, 4. marca 1755 Kusha, 17. avgusta 1755 
Chufha, 4. februarja 1756 Kulha itd. Poitalijančeno pa bi morali im e seveda 
zapisati Cussa, torej tako, kot se je naš, v laških delavnicah vzgojeni kamno­
sek tudi podpisoval. Zal, krstne knjige ne segajo nazaj preko leta 1740, tako 
da vpisa m ojstrovega rojstva ne moremo zaslediti. Po vsem povedanem pa 
moremo zatrdno verjeti, da je bil Mihael Cussa — ali bolje Kuša — rojen 
v vasici Pri Kuših v bližini Lokavca v Vipavski dolini okoli leta 1657, če je 
bil ob smrti leta 1699 star 42 le t Zato je razumljivo, da je votivni oltar po­
stavil v cerkvi, pod katere zvonom je prijokal na svet, čeprav tedaj še ni bila 
farna; spadala je namreč kot podružnica še pod sv. Štefana v Vipavi.
Pa tudi sosednji Ajdovščini je Cussa zapustil v župni cerkvi spomin 
svojega dela. Oltar Srca Jezusovega, ki je bil nekoč posvečen sv. Barbari, 
ima napis: »16 P. NICOLA VS. RECESCO. CVRAVIT. FIERI. 99.« Po svoji 
arhitekturi je popolnoma cussovsko delo in prav tako tudi oltar sv. Roka v 
isti cerkvi, ki je prvemu pendant. Tako se zde ta m ojstrova dela, nastala 
v dnevih, ko se je že smrt ozirala vanj, kakor zadnje slovo od sončne doline, 
ki ga je rodila.
E m il ij a n C e v c