Polona Vilar Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo Polona Vilar Proaktivna sPlošna knjižnica za bralno Pismenost in bralno kulturo Sodelavca pri pripravi metodologije in izvedbi raziskave, zasnovi modela proaktivne splošne knjižnice ter oblikovanju zakljuckov: Gorazd Vodeb, Milena Bon Sodelavci pri pripravi teoreticnih izhodišc: Gorazd Vodeb, Milena Bon, Miha Kovac, Primož Južnic Ljubljana 2017 Polona Vilar Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo Sodelavci Gorazd Vodeb, Milena Bon, Miha Kovac, Primož Južnic Recenzija Dragica Haramija Lektorirala Desanka Tavcar Uredila Damjana Vovk Založila in izdala Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Za izdajatelja Sabina Fras Popovic Oblikovanje in prelom Graficni atelje Visocnik Tisk Dravski tisk Naklada 300 izvodov Cena 20 EUR Izšlo s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 028:027.022 VILAR, Polona Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo / Polona Vilar ; [sodelavci] Gorazd Vodeb ... [et al.]. – Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2017 ISBN 978-961-6683-35-7 291642880 Ce ne bomo brali, nas bo pobralo. (Tone Pavcek) Vsebina Kazalo slik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Kazalo tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Knjigi na Pot (Sabina Fras Popovic) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 UVod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 1 Bralna Pismenost in Bralna KUltUra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.1 Opredelitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.2 Vloga branja, bralne kulture ter bralne in informacijske pismenosti v družbi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 2 Vloga sPlošnih Knjižnic V razVojU Bralne Pismenosti in Bralne KUltUre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.1 Izhodišca za dolocitev vloge splošnih knjižnic v razvoju bralne pismenosti ter bralne kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.2 Vloga splošne knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture . . 26 2.2.1 Dejavniki razvoja bralne pismenosti in bralne kulture v splošnih knjižnicah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 3 delo sloVensKih sPlošnih Knjižnic na PodrocjU Bralne Pismenosti in Bralne KUltUre . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3.1 Ugotavljanje vpliva splošne knjižnice na bralno pismenost in bralno kulturo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 3.2 Metodologija raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 3.3 Rezultati in razprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 3.3.1 Rezultati fokusne skupine in ankete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 3.3.2 Nekatere dodatne analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 3.3.3 Metodološki pogled. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 3.4 Vsebinski zakljucki in pogled naprej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 7 4 model ProaKtiVne sPlošne Knjižnice na PodrocjU Bralne KUltUre in Bralne Pismenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95 4.1 Analiza stanja slovenskih splošnih knjižnic glede na model proaktivne knjižnice in predlogi ukrepov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 5 PriPorocila glede najPomemBnejših UKrePoV in ProgramoV za Knjižnice na PodrocjU Bralne Pismenosti in Bralne KUltUre . . . 107 6 namesto zaKljUcKa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 111 naVedeni Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 Prilogi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 117 Priloga 1: Fokusna skupina – gradivo za udeležence . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 Priloga 2: Vprašalnik za splošne knjižnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Kazalo slik Slika 1: Ciljna okolja za spodbujanje bralne pismenosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Slika 2: Ciljna okolja za spodbujanje bralne kulture. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Slika 3: Uporabniške skupine, v katere knjižnice usmerjajo dejavnosti za razvoj bralne pismenosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Slika 4: Uporabniške skupine, v katere knjižnice usmerjajo dejavnosti za razvoj bralne kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Slika 5: Aktivnosti knjižnic pri promociji bralne pismenosti in bralne kulture . . . . . 49 Slika 6: Storitve knjižnic na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture . . . . . . . 50 Slika 7: Usposobljenost knjižnicarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Slika 8: Možnosti za usposabljanje knjižnicarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Slika 9: Aktivno vkljucevanje uporabnikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Slika 10: Sodelovanje s partnerji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Slika 11: Nacini sodelovanja s partnerji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Slika 12: Izvajanje vrednotenja delovanja knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 Slika 13: Vrednotenje kakovosti izvajalcev na razlicnih podrocjih . . . . . . . . . . . . . . . 67 Slika 14: Mnenja o ucinkovitosti ukrepov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Slika 15: Model proaktivne splošne knjižnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 9 Kazalo tabel Tabela 1: Pogostost izvajanja raziskav uporabnikov in lokalnega okolja po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Tabela 2: Pridobivanje neuporabnikov po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Tabela 3: Nacin odzivanja na sprememba v lokalnem okolju po obmocjih OOK . . . 74 Tabela 4: Pogostost vrednotenja rezultatov knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Tabela 5: Pogostost vrednotenja kakovosti izvajalcev na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Tabela 6: Pogostost izvajanja merjenja zadovoljstva uporabnikov po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Tabela 7: Vrednotenje po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76 Tabela 8a: Mnenja o ucinkovitosti ukrepov po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Tabela 8b: Mnenja o ucinkovitosti ukrepov po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Tabela 9: Mnenja o usposabljanju knjižnicarjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 Tabela 10: Znacilnost knjižnicnih kadrov glede na izobrazbo ter število uporabnikov po obmocjih OOK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Tabela 11: Ciljna okolja za dejavnosti za razvoj bralne pismenosti. . . . . . . . . . . . . . 81 Tabela 12: Ciljna okolja za dejavnosti za razvoj bralne kulture. . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Tabela 13a: Ciljne skupine za razvoj bralne pismenosti glede na regijo . . . . . . . . . . . 83 Tabela 13b: Ciljne skupine za razvoj bralne pismenosti glede na regijo . . . . . . . . . . . 84 Tabela 14a: Ciljne skupine za razvoj bralne kulture glede na regijo . . . . . . . . . . . . . . 85 Tabela 14b: Ciljne skupine za razvoj bralne kulture glede na regijo . . . . . . . . . . . . . . 85 Tabela 15a: Sodelovanje z deležniki za namen razvoja bralne pismenosti/kulture . . . 87 Tabela 15b: Sodelovanje z deležniki za namen razvoja bralne pismenosti/kulture . . . 87 Tabela 16: Število prebivalcev v nekaterih demografskih skupinah glede na regijo v letu 2015 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Tabela 17: Dosežki slovenskih petnajstletnikov v raziskavi PISA 2012 . . . . . . . . . . . 89 10 Knjigi na pot Vsaka nova strokovna publikacija je dragocena pridobitev. Ce je tiskana,še toliko bolj. Vsaj zame, ki sem v digitalnem svetu še vedno prepogostona analognem nacinu razmišljanja in rada ohranjam branje brez motecihpovezav, ki me prehitro odpeljejo na nekaj drugega. Vdrejo v moj fokusin ga vsaj preusmerijo, ce jim že ne uspe, da ga popolnoma porušijo.Ceprav je to moja osebna izkušnja, sem skoraj prepricana, da v njej ni­sem osamljena. Za strokovno poglobljeno spoznavanje izbrane tematikeimam rada pred seboj tiskano knjigo ali clanek. Knjiga, ki se zelo veže na temo Kongresa Zveze bibliotekarskih društevSlovenije v letu 2017, prinaša vsebino le ene od raziskav na podrocjubralne kulture. Verjamem, da so ugotovitve raziskave, ki je nastala vsodelovanju razlicnih akterjev, zanimive za razlicne odlocevalce, ki papraviloma ne sodelujejo med seboj, še bolj pa so pomembne za vse nasv knjižnicarskem polju razmišljanja, delovanja, ustvarjanja. Proaktivna knjižnica. Besedna zveza, za katero smo vsi prepricani, dajo razumemo. Mene vedno ob tem samoumevnem prikimavanju alipritrjevanju obišce kancek dvoma. Ali jo res vsi razumemo enoznacno?V takšnih primerih pogovor poišcem v Slovarju slovenskega knjižnegajezika. S svojo težo v tiskani obliki me pogosto preganja na razlicnihmestih ustvarjanja, zato rada sprejmem digitalno pomoc v slovarjihInštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (prikliceš jih, cev strica, ki vse ve, vtipkaš besedo FRAN). Tokrat mi Slovar slovenskega knjižnega jezika odkrije, da je proaktivennekdo, ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti. Nisem vec prepricana, da sem proaktivnost razumela tako.Zame je proaktivne nekdo, ki ne caka na druge, da zanj najdejo rešitev.Nekdo, ki sebe, svoje sodelavce in s tem delovno okolje, nenazadnje pa 11 tudi okolje, v katerega je vpet, usmerja v iskanje in udejanjanje rešitev,predlogov in idej. Zakaj to troje? Idej imamo vsi veliko. Vcasih toliko,da nas od idej boli glava. Dobra ideja je tista, ki jo uresnicimo. Ji damoživljenje in z njeno uresnicitvijo vplivamo pozitivno na življenje druge­ga. Posameznika, institucije, kraja, države. Delamo dobro za drugega.Podobno je s predlogi, le tukaj se pogosto pojavi druga težava. Ce samnimam idej, imam lahko veliko predlogov, kako te ideje uresniciti. Zna­mo sodelovati, se povezovati in tako ustvariti nekaj dobrega za skupnostali nam stopi na pot Gospod Ego ali Gospa Užaljena velicina? Vsak dandoživljamo, kako smo sposobni res izjemno sodelovati, doživljamo patudi dejanja, ki niso vredna cloveškega dostojanstva. Da ne zapišem lenaše stroke. In zakaj so med idejami in predlogi še rešitve? Matematicne rešitve soenostavne. Ena plus ena je dve. Jasno dajo vedeti, da rabiš nekaj in te­mu dodaš še nekaj in nato dobiš rezultata. Ali vemo, kaj imamo in kajmoramo dodati, da dobimo ustrezen rezultat? Ali smo knjižnicarji privodenju projektov, dejavnosti, vsebin, programov v knjižnica proaktivni?Ali res delujemo, ravnamo spodbudno in odgovorno glede na razpolož­ljiva sredstva? Statisticni podatki nam razkrijejo financne dimenzijerazpoložljivih sredstev, razkrijejo nam še kvadraturo in tudi enote zbir­ke, ki knjižnico loci od vseh drugih ponudnikov podobnih storitev natrgu in jo zato dela edinstveno. Ali vemo, kakšna razpoložljiva sredstvapredstavljajo knjižnicarji? Kaj potrebujejo, da bomo pri tem, kar delamo,boljši? Ne, ne, da bi delali vec. Da bi to, kar delamo, delali bolje. Upošte­vanje razpoložljivih sredstev pri spodbudnem in odgovornem ravnanjunaredi iz knjižnice proaktivno knjižnico. Bistven je nacin vodenja. Ince upoštevamo preprost matematicen primer, ki ga je moja prvošolkaspoznala že v vrtcu in si peti dan šole želi nazaj v vrtec, morda ker jevse prevec enostavno, barvito in lahko, je v našem primeru rešitev živabralna kultura. Ne bralna kultura kot vrednota, ki smo je vsi polnih ust,živimo pa mimo nje, ker nimamo casa (ce smo se kdaj udeležili kakšne­ga izobraževanja s podrocja vodenja, so nam zelo hitro povedali, da jeto le izgovor, da ne postavimo prioritet) ali še huje, s svojimi dejanji jinasprotujemo, ceprav o njej zelo radi govorimo in jo v besedo prelivamovedno znova na deklarativni ravni. Nacelnost je lepa zadeva, a sprejemanje necesa na nacelni ravni pome­ni, da imamo velike pomisleke o tem na ravni udejanjanja. Na nacelniravni naša družba podpira in si želi mocan razvoj bralne kulte. Na ravniudejanjanja pa smo v zmrzovalniku zmrznjeni in vsak na svojem koncu poskušamo preživeti. V tem letu so v razpravi trije dokumenti na državniravni, ki kažejo popolno odsotnost sodelovanja med akterji pri nalogirazvijati in krepiti bralno kulturo. Predlog Nacionalne strategije za raz­voj pismenosti, predlog Nacionalnega programa za kulturo 2018–2025in Resolucija o družinski politiki 2018–2018. Strokovnjaki že vrsto letkricimo, kako pomembna je družina za razvoj bralnih zmožnosti, vzpo­stavljanja bralne kondicije in pozitivnega odnosa do branja kot osnovnepredpostavke za živo bralno kulturo. Vsi akterji zunaj družine lahko lemalo ali bolj uspešno »popravljamo« tisto, kar se ne zgodi v družini.Zato pa je še toliko pomembneje, da naredimo korak proti družini in sprogrami nagovarjamo tudi družino in ne le posamezne clane. Kaj pomeni knjižnica za vsakega od nas in za vse nas, ne bom poiskalav slovarju. Že dolgo vem, da jo dojemamo zelo razlicno, a se v bistvurazlicnega dojemanja pogosto najdemo. Knjižnica je nosilka programajavne službe. Bistvo knjižnice so ljudje. Je najpomembnejša sistemskovzpostavljena institucija, ki krepi ustvarjalnost, razmišljanje, osebnorast, vseživljenjsko ucenje, prost dostop do preverjenih informacij in imanajvec razpoložljivih sredstev za trening branja. Pricujoca publikacija prinaša nekaj rešitev v enostavni matematicninalogi. Nekaj plus nekaj je živa bralna kultura. Zveza bibliotekarskihdruštev Slovenije je omogocila izdajo te publikacije v tiskani obliki, kerje ena od njenih temeljnih nalog skrb za profesionalen kader, ki ve, kajpotrebuje, da lahko doseže cilje iz poslanstva, ki ga opravlja. Zato bo tudipublikacija darilo vsem udeležencem Kongresa Zveze bibliotekarskihdruštev Slovenije ob 70. jubileju delovanja. Pa ne morem, da ne bi: a ni zanimivo, kako težimo po zahtevnem okolju,a to mora biti spoštljivo, da napredujemo, rastemo in se razvijamo, ševedno pa verjamem, da je igra najboljši ucitelj, tudi v proaktivni knjižnici. Sabina Fras Popovic Uvod Pricujoca publikacija je eden od rezultatov v letu 2016 zakljucenega cilj­nega raziskovalnega projekta z naslovom Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji, ki sta ga financirala Ministrstvo za kulturoter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Projektje povezal zelo razlicne strokovnjake, ki se ukvarjajo s podrocji branja,porajajoce se (zgodnje, predbralne) pismenosti, bralne in informacijskepismenosti, knjige kot medija, knjižnega trga, knjižnicarstva in še bilahko naštevali. Sodelovali so predstavniki Oddelka za bibliotekarstvo,informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Lju­bljani, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Pedagoške fakulteteUniverze Mariboru ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Cilji projekta so bili s primerjalnim pogledom na izobraževalne in knjiž­nicne sisteme nekaterih izbranih držav ter Slovenije identificirati dejav­nike, ki vplivajo na stanje bralne pismenosti v Sloveniji, ter predlagatiukrepe na izobraževalnem in knjižnicnem podrocju, ki bi prispevali kizboljšanju tega stanja. Izbrane države, podane že v projektnem razpisu,so bile: Estonija, Poljska, Finska, Japonska, Kitajska (omejili smo se naHongkong in Šanghaj) ter Singapur. Kljuc izbire primerjanih držav sobili dosežki na raziskavah PISA. Projekt je imel štiri sklope: 1) Preucitev izobraževalnih sistemov v izbranih državah in primerjavas Slovenijo. 2) Preucitev knjižnicnih sistemov (s poudarkom na šolskih in splošnihknjižnicah) v izbranih državah in primerjava s Slovenijo. 15 3) Oblikovanje predloga metodologije za ugotavljanje vpliva knjižnicnedejavnosti na bralno pismenost in bralno kulturo v Sloveniji. 4) Oblikovanje priporocil za dvig bralne pismenosti v Sloveniji. Rezultat plodnega sodelovanja je projektno porocilo, iz njega izhajajocekasnejše objave (vse je navedeno v seznamu literature na koncu publi­kacije) ter precej nacrtov za prihodnost, tako raziskovalne kot vsebinskenarave. Treba je povedati, da smo se pri pripravi monografije opirali tudina vsebino del, ki so v pripravi oziroma še niso izšla; tak je zlasti clanekv reviji Otrok in knjiga avtoric Haramija in Vilar (2017). V monografiji podrobneje predstavljamo del projekta, ki je zajel zlastisplošne knjižnice in njihovo delo na podrocju bralne pismenosti in bral­ne kulture. Pregledali smo teoreticna spoznanja o splošnih knjižnicahter njihovem delu na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture terposkušali ugotoviti, kakšno je delo slovenskih splošnih knjižnic na tehpodrocjih. Medtem ko seveda nihce ni dvomil, da splošne knjižnice napodrocjih bralne pismenosti in bralne kulture veliko in dobro delajo, smo želeli (skupaj z ministrstvom) pridobiti nekoliko natancnejše podatke o njihovem delu. V ta namen smo izvedli raziskavo, katere rezultatepredstavljamo v monografiji. Iz vseh podatkov, tako teoreticnih kot tudiempiricnih, smo crpali temeljno podlago za model proaktivne splošneknjižnice za bralno pismenost in bralno kulturo, ki je predstavljen v na­daljevanju, in za nekatera priporocila, za katera smo v projektni skupinimenili, da bi pripomogla k dvigu bralne pismenosti in bralne kulture vSloveniji. Z našo raziskavo delo vsekakor še ni zakljuceno. Želimo si, da bi bilirezultati raziskave in naša priporocila spodbuda za nadaljnje delo. Bralna pismenost in bralna kultura 1.1 opredelitve Publikacijo zacenjamo z opredelitvami nekaterih kljucnih pojmov, na ka­tere smo se opirali v teoreticnem delu te raziskave, pa tudi v interpretacijirezultatov, oblikovanju modela proaktivne knjižnice in predlogov ukre­pov za izboljšanje stanja bralne kulture in bralne pismenosti v Sloveniji. Branje opredeljujemo kot proces sprejemanja, dekodiranja in razume­vanja sporocil, ki zahteva dolocene vešcine oziroma kompetence. Branjese pojavlja v razlicnih oblikah (npr. poglobljeno branje, hitro branje), vrazlicnih kontekstih (prosti cas, ucenje, delovno mesto itd.) ter za razlic­ne namene. Lahko je informativno, razvedrilno, umetniško doživljajsko,eksistencialno spoznavno, v vlogi gradnje identitete itd. Predstavlja sred­stvo za doseganje razlicnih ciljev v prakticnem življenju: od razumevanja,komuniciranja, delovanja, nacrtovanja itd. Pozitivni ucinki branja na posameznika ter celotno družbo so nedvoumni. Bralno kulturo opredeljujemo kot odnos posameznika in družbe doknjige kot medija in branja kot procesa, torej splet pojmovanj, vrednot,norm, sporocil v zvezi z branjem, ki so prisotni v družbi. Gre za odnos dobranja kot procesa in njegove vloge pri razvedrilu, pridobivanju znanja,razvoju posameznika itd., pa tudi za razvoj bralnih navad. Porajajoco se pismenost (imenovano tudi predbralna ali zgodnja pisme­nost) opredeljujemo kot vse, kar otrok ve o branju in pisanju, preden sampostane bralec in preden obvlada spretnost pisanja. 17 Bralno pismenost vidimo kot predpogoj za udejstvovanje v bralni kultu­ri. Razvija se vse življenje kot zmožnost in družbena praksa v razlicnihokolišcinah in na razlicnih podrocjih ter prežema vse clovekove dejav­nosti. V prenovi Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti (2017,str. 3) se uporablja naslednja izhodišcna opredelitev: »Bralna pismenostje stalno razvijajoca se zmožnost posameznikov za razumevanje, kriticno vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vkljucuje raz­vite bralne vešcine, zmožnosti (kriticnega) razumevanja prebranega terpojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje. Kot taka jetemelj vseh drugih pismenosti in je kljucna za razvijanje posameznikovih potencialov ter njegovo uspešno sodelovanje v družbi.« Bralna pismenost je ena od skupin kompetenc, ki izhaja iz branja, iskanja, vrednotenja inuporabe informacij. Dolocena raven bralne pismenosti se ohranja s prak­ticiranjem, tj. uporabo v razlicnih življenjskih kontekstih ter nenehnimrazvijanjem bralnih kompetenc. Za bralno pismenost se uporablja tudiizraz bralna zmožnost. Informacijsko pismenost opredeljujemo kot zmožnost razmišljujocega(reflektivnega) odkrivanja informacij za najrazlicnejše namene (vsako­dnevno življenje, izobraževanje, informiranje itd.), razumevanje, kakoinformacije nastanejo, kakšna je njihova vrednost, ter kot zmožnostuporabe informacij pri ustvarjanju novega znanja ter eticnem sodelo­vanju v skupnostih, ki temeljijo na ucenju (povzeto po Framework forinformation literacy for higher education, 2016). Gre torej za sposobnostin razumevanje, kakšni viri informacij so na razpolago, kako so nastaliin kakšna je njihova vrednost, kako v njih najdemo informacije, kako jihvrednotimo in uporabimo glede na predviden namen, ter jih posredu­jemo tako, da se ucimo sami ter da se drugi ucijo od nas. Informacijskapismenost ima tako pomen v vsakodnevnem življenju, pri izobraževanju,v poklicu, politicnem odlocanju, sodelovanju v družbenem življenju, sajomogoca ucenje. 1.2 Vloga branja, bralne kulture ter bralne in informacijske pismenosti v družbi Na zacetku knjige zapisan citat pesnika Toneta Pavcka morda najboljeilustrira pomen branja za celotno družbo. Kot eno temeljnih orodij za delovanje družbe in posameznika sta branje in pismenost nelocljiv delskorajda vseh podrocij clovekovega življenja in delovanja ter tudi raz­vojno usmerjena procesa z narašcajocim družbenim pomenom, saj odposameznika zahtevata stalno ucenje, napredovanje in prilagajanje bodisizaradi razlicnih bralnih okolišcin in situacij kot tudi zaradi spreminjajo­cih se tehnologij. Knafliceva piše (2009, str. 5): »Danes skoraj ni možnopreživeti dneva, ne da bi se srecali z razlicnimi oblikami pismenosti:jutranjimi novicami v casopisu, imeni ulic ali drugimi znaki in obvestilina ulici, neizogibnim branjem in pisanjem na delovnem mestu, branjemin pisanjem za potrebe družinskega življenja, lastnega prostega casa terdružbenega udejstvovanja.« Zaradi vtkanosti v družbeno življenje se zbranjem in pismenostjo ukvarja mnogo podrocij. Ce si izposodimo še ci­tat Novljanove (2008, str. 115), vidimo, da »[b]ralno kulturo povezujemoz ravnijo dosežene bralne pismenosti, dostopnostjo bralnih virov, casomza branje, prostorom, s potrebami posameznika in okolja, prispevek prinjenem razvijanju pa z vrednotenjem doseganja postavljenih ciljev. Natak nacin se hitreje pokažejo pomanjkljivosti v delovanju [knjižnic], kiomogocijo spremeniti, izboljšati delovanje.« Z razvojem bralnih vešcin posameznika je treba zaceti zgodaj, prav­zaprav ni nikoli prezgodaj. Porajajoca se pismenost, opredeljena kotvtisi otroka o branju, ki jih pridobiva preko bralnih spodbud odraslih,obkroženosti z bralnim gradivom ter zaznavanja zgledov odraslih, kiberejo, je nujni predpogoj za razvoj kasnejših bralnih vešcin. Te so edenkljucnih dejavnikov v šolskem ter kasneje življenjskem uspehu. »Ne lepredopismenjevalno obdobje, ko otrok pridobiva zavedanje o tisku, pi­savi, smeri branja in drugih informacijah, ki sodijo v vizualni kod, tudiko otrok že doseže osnovno raven bralne pismenosti, je pomembno,da v svojem vsakdanjem okolju vidi odrasle (starše, ucitelje, vzgojitelje,knjižnicarje …) brati.« (Haramija in Vilar, 2017, str. 14) Haramija in Vi­lar (Haramija, 2016, str. 105–106; Haramija in Vilar, 2017) opozarjatana izhodišca Deklaracije o pravici evropskih državljanov do pismenosti(2016) in na njenih deset pogojev, potrebnih, da se tudi v praksi udejanipravica do osnovne pismenosti (tudi projekt, iz katerega izhaja pricujocapublikacija, je identificiral te dejavnike kot kljucne):- Otroci imajo doma pri opismenjevanju in ucenju jezika vso podporo.- Starši so deležni podpore, ko svojim otrokom pomagajo razvijati branje in pisanje.- Dostopni so kakovostni vrtci, kjer v spodbudnem okolju otroci razvi­ jajo jezik in zacetno pismenost. - Kakovostno opismenjevanje otrok, mladostnikov in odraslih je spre­ jeto kot srcika poslanstva vseh izobraževalnih ustanov.- Vsi ucitelji se v okviru dodiplomskega študija in strokovnih izpopol­ njevanj ucinkovito izobrazijo in pripravijo na zahtevne naloge pri izvajanju pismenosti.- Spodbujamo razvoj digitalnih kompetenc v vseh starostnih skupinah.- Aktivno podpiramo in spodbujamo branje kot prostocasno dejavnost. Knjižnice so dostopne vsem in dobro založene.- Otroci in mladostniki, ki imajo pri branju in pisanju težave, prejmejo ustrezno pomoc specialnega pedagoga.- Odrasli ob podpori postanejo pismeni do te mere, da lahko polno sodelujejo v družbi.- Vsi odgovorni, strokovnjaki, starši in celotna skupnost s skupnimi mocmi in s premošcanjem vrzeli na družbenih in izobrazbenih ravneh vsem zagotavljajo enake možnosti opismenjevanja. Hkrati družbeni znacaj branja in pismenosti neizogibno pomeni tudi,da na branje in pismenost vpliva nepregledna množica dejavnikov, medkaterimi lahko nedvoumno prepoznamo tudi knjižnice. Novljanova(2011) navaja rezultate nekaterih raziskav, ki so med vplivnimi dejavnikina raven bralne pismenosti prepoznali: število knjig v domaci in šolskiknjižnici (Elley, Gradišar in Lapajne (1995) pišejo, da vec kot jih imajona voljo, višja je praviloma raven njihove bralne pismenosti), dostop dorazredne, šolske in splošne knjižnice (ki je ucinkovita le, ce so njeni po­goji ustrezno razviti in v njej dela primerno usposobljen knjižnicar, kotugotavlja Novljan (1996)), omogocanje samostojne izbire bralnih virov,pogostost branja za zabavo, pogostost izposoje v šolski/splošni knjižni­ci, opremljenost šolskih in razrednih knjižnic, delovanje knjižnicarjev(PIRLS 2001, 2002). Knjižnice so, skupaj s še nekaterimi deležniki (npr. pedagoški delavci,založniki), med najglasnejšimi zagovorniki jasnega, sistematicnega inciljno usmerjenega delovanja v smeri dvigovanja družbenega ugleda bra­nja, kar bi prineslo spremenjen odnos do znanja ter posledicno vplivalona celotno vertikalo intelektualnega razvoja posameznika in družbe. Zadružbeni ugled branja vemo, da v zadnjih letih ni tako visok, kot bi siželeli, oziroma celo upada, kar kažejo tako raziskave knjižnega trga (npr.Knjiga in bralci V (Kovac idr., 2015)) kot tudi razlicne raziskave bralnepismenosti (PISA 2012, 2013; PIRLS 2011, 2012); nekatere ugotovitvesicer nakazujejo spremembe, saj so rezultati slovenskih petnajstletnikovna podrocju bralne pismenosti v zadnji raziskavi PISA izrazito drugacni (tj. boljši) od prejšnjih (PISA 2015, 2016). Ne vemo sicer, zakaj je tako, sajanaliz še ni. Domnevamo, da bi to lahko bilo povezano s prizadevanji zausposabljanje strokovnjakov (npr. uciteljev, vzgojiteljev) in ozavešcanjejavnosti, in upamo, da se bo ta trend obdržal tudi v prihodnjih letih. Z izboljševanjem stanja bi morda posegli v dogajanje, ki ga opiše Kovac(2014, str. 72), ko ugotavlja, da »v današnji anglizirani in digitaliziranidobi bralne navade in branje knjig v slovenšcini niso vec samoumevnavrednota, pa naj gre za branje knjig v tiskanem ali elektronskem for­matu. Zato bo bralne navade kot vrednoto treba utemeljiti na novo indrugace, kot smo to poceli v casih prebujanja narodne zavesti.« Precejraziskav opozarja, da intenzivna digitalna informacijska pokrajina nimapozitivnega vpliva na razvoj clovekovih kompetenc kot so koncentracija,verbalne sposobnosti itd., medtem ko jih branje nedvomno ima in tako»[p]ostaja eden od temeljev intelektualne kondicije našega casa.« (Kovac,2014, str. 72) Tako so, denimo, tudi slovenske splošne knjižnice priceleglasno opozarjati, da »[v] aktualnih tehnološko zelo spremenjenih raz­merah je spodbujanje branja razlicnih ciljnih skupin prebivalstva in raz­vijanje dojemanja branja kot vrednote prav poseben izziv in pomembnanaloga družbe kot celote.« (Javni natecaj za pridobitev naziva »Branjuprijazna obcina«, 2017) ter aktivno delovati v smeri izboljšanja bralnepismenosti, spodbujanja branja in razvoja bralne kulture ter osvešcati,da je branje življenjska vrednota in kako pomembna je njegova javnapodoba. Obenem se v tem kontekstu ne moremo izogniti razpravi o po­gojih za delovanje knjižnic, na katere nenehno opozarjajo mnogi avtorji. Ce parafraziramo Grilca (2015), je odnos do knjige, branja in znanjasimptom družbe, ki razgalja nekatere sistemske anomalije ali zgodo­vinske pomote, kajti videti je, da smo se na Slovenskem problema vpreteklosti lotevali narobe. Kako bi si sicer drugace razložili dokaj nizekrezultat sicer intenzivnega in požrtvovalnega dela v šolah in knjižnicah.Videti je, da smo spregledali oziroma se premalo ukvarjali z družbenimin kulturno pogojenim položajem knjige, ki seveda obarva celoviti odnosposameznika in družbe do branja. Cas je, da pricnemo to spreminjati. 2 Vloga splošnih knjižnic v razvoju bralne pismenosti in bralne kulture 2.1 izhodišca za dolocitev vloge splošnih knjižnic v razvoju bralne pismenosti ter bralne kulture Glede na prej predstavljene opredelitve in druga izhodišca bralne pisme­nosti in bralne kulture je treba priznati, da splošne knjižnice pri njunemrazvoju ne delujejo neposredno oziroma niso edini vplivni dejavnik.Delujejo bolj kot kontekstualni dejavnik, ki lahko ozavešca, motivira,usposablja in zagotavlja možnosti. Splošna knjižnica je oziroma morabiti proaktivni igralec (deležnik), ki lahko pomembno prispeva k razvojubralne in informacijske pismenosti ter bralne kulture v lokalnem okolju.Novljanova (2005, str. 87) naloge splošnih knjižnic na podrocju bralnekulture vidi kot: - »Knjižnice so kot javni zavod dolžne razvijati bralno kulturo.- Knjižnice aktivno posegajo v razvijanje bralne kulture.- Knjižnice spodbujajo bralno kulturo s knjižno zbirko na podrocjih informiranja, izobraževanja in sprostitve.« Avtorica sicer tudi opozarja, da je uspešnost knjižnic pri spodbujanjubralne kulture tesno povezana z razvitostjo njihovih delovnih pogojev. Podobnega mnenja je tudi Jager (2008, str. 170), ki meni, da splošneknjižnice kot zlasti kulturne ustanove pomembno vplivajo na oblikovanjekulturnega življenja lokalne skupnosti, zato je njihova naloga, da utrjujejo 23 in razvijajo bralno kulturo, saj je pisana beseda še vedno konstitutivnaduhovna in kulturna vrednota. Posebej poudari, da je naloga splošnihknjižnic zagotoviti ustrezen delež zahtevnejše literature ter hkrati zrazlicnimi dejavnostmi razvijati kulturo branja, »še posebej v podporoslovenski knjigi«. Mnenje iz založniških vrst temu pritrjuje (Rugelj,2008, str. 127): »Splošne knjižnice so v tem trenutku namrec moderen,izjemno dobro obiskan kulturni sistem, ki tudi v prihodnosti omogocadvig splošne kulturne zavesti in izobrazbe tistega dela prebivalstva, kizahaja vanje.« Obenem seveda ne moremo spregledati, da avtor izrecnoomenja prebivalce, ki splošno knjižnico uporabljajo, kar še zdalec ne zajema vecine prebivalstva. Podatki kažejo, da se branje spreminja, saj je vse pogosteje fragmentarnoin vecopravilno, opazno je tudi, da se bralci (zlasti mlajši) selijo v digital­ne medije v tujih jezikih (zlasti v anglešcino). Raziskava Knjiga in bralci V (Kovac idr., 2015), tudi v povezavi z rezultati predhodnih raziskavdoma in v tujini, opozarja na razlicne spremembe, povezane z branjem inporabo knjige v sodobni slovenski družbi: posameznik vse pogosteje svojcas porablja za spremljanje množicnih, zlasti spletnih družbenih medijev,kar vpliva tudi na zmanjševanje bralnih kompetenc oziroma sposobnostiza daljše zbrano branje zahtevnejših besedil. Eden od kljucnih razlogovza stagnacijo oziroma nazadovanje bralnih navad v Slovenji je zmanj­šanje števila najbolj intenzivnih bralcev med najvišje in srednje izobra­ženimi, kar pomeni, da izboljševanje izobrazbene strukture v Slovenijikljub pomembnemu povecanju dostopnosti knjige ni izboljšalo bralnihnavad. Raziskava opozori na dva socialno­kulturna trenda, ki vplivatana upadanje bralnih navad in zmanjševanje deleža rednih bralcev: medizobrazbo in bralnimi navadami ni pozitivne korelacije, izrazito pa tudiupada zanimanje za (zlasti redno) kupovanje knjig oziroma dojemanjeknjige kot zanimivega in vrednega objekta. Raziskava zakljuci, da poglo­bljeno branje, vezano na knjižni medij, izginja iz horizonta izobražencev(besedilna zavest se torej spreminja) in da ti dostopajo do informacijna drugacne, od knjige neodvisne nacine. Raziskava je pokazala, da sopomemben dejavnik pri razvoju bralnih navad tudi nakupi knjig; polegtega se danes veliko branja dogaja na razlicnih digitalnih platformah. Študije sicer ugotavljajo, da se slovenske splošne knjižnice (in založniki),kljub sicer nasprotnem splošnem prepricanju, relativno malo ukvarjajoz vprašanjem razvijanja pismenosti in bralne kulture. Novljanova (2004,2005, 2008) je ocenila, da je delo splošnih knjižnic ostalo na ravni »spro­stitve in splošnega (prirocniškega) izobraževanja in se premalo ukvarja z razvijanjem zahtevnejših oblik branja in pismenosti. Knjižnice so bilesicer aktiven dejavnik bralne kulture, a so vzdrževale pismenost na pre­nizki ravni, saj z dostopnostjo informacij, knjižnicnega gradiva in storitevniso prispevale dovolj k njenemu razvoju in s tem drugacni bralni kultu­ri.« (Novljan, 2005, str. 154–155) V nadaljevanju Novljanova ugotavlja,da je nabavna politika kazala na pasiven odnos do okolja, knjižnice seuporabniku niso posvecale dovolj in ga niso spodbujale k odkrivanjunovih interesnih podrocij ter razvijanju lastnih (bralnih) zmožnosti. Tudiraziskava Novljanove, Kodric­Daciceve in Karunove (2006) opozarja naproblematiko prevec pasivnega odnosa knjižnic do okolja. Prav tako je raziskava Knjiga in bralci V (Kovac idr., 2015) opozorila, dase stanje glede porabe knjige (v najširšem smislu) ob bogatejši ponudbiter vecjih vložkih in vecjemu trudu tako knjižnic kot tudi založnikov inknjigotržcev v zadnjih 40­ih letih ni bistveno spremenilo. Že Kocijan(2005, str. 9) je navajal, da je »najbolj priljubljeno branje manj zahtevnihknjig, torej lahke literature, zlasti angleških in ameriških trivialnih uspe­šnic, medtem ko je sodobno slovensko in zahtevnejše svetovno leposlovjeneprimerno manj priljubljeno, to se pravi: sposojeno, kupovano, brano.«Raziskava Šikonjeve in Petkove (2015) o branju sodobnih slovenskih ro­manov – sicer narejena na nekaterih enotah zgolj ene, resda vecje splošneknjižnice iz osrednjeslovenske regije – je pokazala, da se uporabniki sicerzavedajo dejstva, da se sodobni slovenski romani malo berejo oziromada se vec bere prevodno literaturo, a to nekako pasivno sprejemajo. Kotrazlog za tako stanje so intervjuvanci navajali vecjo kolicino prevodne­ga leposlovja in odsotnost promocije slovenskih avtorjev. Raziskava jezaznala pozitivna in negativna mnenja o sodobnih slovenskih romanih,a ni nepomembno, da so bila negativna mnenja, ki jih je bilo tudi vec,mocno zaznamovana s subjektivnim zaznavanjem vsebine slovenskegaleposlovja kot neprimerne, zastarele, zahtevne, naporne, neprijetne (mo­raste, pesimisticne, »zatežene«), izhajajoce iz preozkega nabora možnihtem – kar so mnogi uporabniki povezovali s predhodnimi izkušnjamiiz izobraževanja. Obenem so intervjuvanci opozarjali na to, da jim slo­venski avtorji niso dovolj poznani, saj zanje ne slišijo in tako ne poznajonjihovih del. Šikonjeva in Petkova (2015, str. 48) analizo strneta: »Glavnirazlog za nebranje je torej v tem, da domacim bralcem slovenski sodobniromani niso všec in jim niso blizu.« Razlago lahko dopolnimo tudi s, kotkaže, nezadostno in/ali neprimerno promocijo slovenskega leposlovja. Inprav tu se poleg založnikov in knjigarn odpirajo možnosti tudi za delosplošnih knjižnic. V tem kontekstu lahko gledamo tudi gradivo, ki je v splošnih knjižnicahnajbolj izposojano (seznam »Najbolj brane knjige«1). Uporabniki najvecposegajo po prevodnih romanih, veliko izposoj imajo tudi otroška inmladinska dela, ki vecinoma sodijo med ctivo za domace branje. Ši­konjeva in Petkova (2015) sta z analizo za leto 2013 ugotovili, da je naseznamu malo del sodobnih slovenskih avtorjev, ki pišejo romane zaodrasle, da so med njimi le najbolj prepoznavni avtorji, katerih dela sobila medijsko dobro izpostavljena ali so bili nominiranci ter nagrajenciliterarnih nagrad (zlasti nagrade kresnik). Za primer navedeta romanCefurji, raus! Gorana Vojnovica in padanje njegove izposoje (na seznamu»Najbolj brane knjige« je bil roman v letu 2009 na enajstem mestu, 2010na devetem, 2011 na 37. mestu, 2012 na 54. mestu, 2013 na 67. mestu, leta 2014 pa ga ni vec med stotimi najbolj branimi). Ugotavljata tudi,da se dela slovenskih avtorjev v zadnjem desetletju na ta seznam slabouvršcajo in da na njem prevladujejo dela manj zahtevnega prevodnegažanrskega leposlovja (svetovne knjižne uspešnice). Na vrhu lestvice sodela, ki sodijo med obvezno domace branje, med najbolj izposojanimise pojavlja zgolj nekaj slovenskih avtorjev otroških in mladinskih delin le izjemoma je mogoce zaslediti tudi sodobna dela domacih avtorjev,ki niso namenjena mladini in otrokom. Naša naknadna analiza za leto2015 kaže naslednje: med 250 najbolj izposojanimi knjigami v splošnihknjižnicah je okrog 200 takih, ki ne sodijo med domace branje ali priroc­nike, njihova struktura glede zahtevnosti pa se ni bistveno spremenila.Šikonjeva in Petkova (2015) sta na primeru ene vecje splošne knjižniceugotovili tudi, da temu trendu sledi tudi s svojim priporocilnim se­znamom, kajti na njem je veliko del, ki so sicer uvršcena na seznam»Najbolj brane knjige«. 2.2 Vloga splošne knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture Odpirajo se številna vprašanja razvoja vloge knjižnic pri razvoju bralnepismenosti in bralne kulture. Najprej se moramo vprašati, kakšna naj bibila vloga splošne knjižnice. V kolikšni meri je to vprašanje kakovosti in 1 Seznam je dostopen na spletni strani: http://home.izum.si/cobiss/top_gradivo/. koliko »izletov« v nekakovost je mogoce dopustiti ter s kakšnimi razlogito upravicevati? V kolikšni meri lahko knjižnica nalogo opravi sama, ko­liko in kako mora sodelovati z drugimi deležniki in jih tudi povezovati?Odgovor na zadnje vprašanje je seveda pozitiven v smislu povezovanja,saj je tudi stanje bralne pismenosti in bralne kulture rezultat mnogihprepletenih dejavnikov. Res pa izvajanje ustreznih dejavnosti zahtevatemeljit razmislek in strokovni pristop. Gouldingova (2002, str. 1–3) v kontekstu bralnega opismenjevanja lo­cuje dve domeni delovanja splošne knjižnice ob upoštevanju razvojnestopnje bralca. Prva je promocija branja in razvoj bralca oziroma bralne kulture za obcinstvo, ki je zmožno izkoristiti branje za lasten užitek inrazvoj (tj. za »samostojne bralce«). Druga domena pa predstavlja razvojbralcev do te ravni, pri cemer omenja osebe s slabšo funkcionalnopismenostjo. Pri tej opredelitvi bi si lahko pomagali z lestvico stopenjpismenosti, npr. s tisto, ki izhaja iz raziskave PISA. V tej zvezi omenjajoSmernice za knjižnicne programe opismenjevanja razlicne skupine,npr. mlade osipnike, nezaposlene, priseljence, sezonske delavce itd.(Smernice za lažje berljivo gradivo, 2007, str. 37). Sem seveda smiselnosodijo tudi predšolski in šolski otroci oziroma mladostniki. To izho­dišce je mogoce uporabiti pri razmišljanju o razdelitvi ciljnih skupinza delo knjižnic na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture (obzavedanju, da je treba o njih razmisliti in nabor dopolniti, npr. z ran­ljivimi skupinami, uporabniki s posebnimi potrebami) ter opredelitviciljev, ki naj jim knjižnica sledi s svojimi dejavnostmi, intervencijamiitd., seveda vsakic ob upoštevanju znacilnosti okolja. Slabša bralna aliinformacijska pismenost pomeni odstop navzdol od neke splošne ravniv državi ali globalno. Povedano drugace, izmerjene vrednosti (ravni,deleže prebivalstva itd.) se interpretira v primerjavi s povprecnimiravnmi pismenosti; kadar gre za izrazita odstopanja navzdol, govorimo oproblemu slabše bralne in informacijske pismenosti. Neuporabnikiknjižnice so lahko takšni, ki imajo ustrezno raven pismenosti, a nima­jo interesa, ali pa takšni, ki morda imajo interes, nimajo pa potrebneravni pismenosti. Zato je eden od ukrepov knjižnice vsekakor povezans prizadevanjem za pritegnitev neuporabnikov. Vloga splošne knjižnice torej ni samo v zagotavljanju dostopnosti gradiva,temvec tudi v omogocanju, spoznavanju in razvijanju bralne kulture.Njena vloga ni omejena na zagotavljanje uporabe preverjenih vsebin inskrb za kakovost, temvec tudi v eksperimentiranju z novostmi, torej vpovezovanju novih bralcev z novimi knjigami (neuporabniki, novi avtorji, žanri). Lahko bi rekli, da naj knjižnica išce bralca za knjigo in knjigo zabralca. Za aktivnejšo vlogo splošnih knjižnic pri razvoju bralne pismenosti inbralne kulture je treba poudariti oziroma razviti njihovo vlogo pri raz­voju obcinstva (tj. pridobivanju bralcev in uporabnikov). Smernice zasplošne knjižnice (IFLA public library service guidelines, 2010) govorijo o t. i. »tržnem« pristopu, pri cemer je mišljeno zlasti spremljanje, kdouporablja knjižnico, spremljanje potreb ter ustrezno promoviranje inmotiviranje ljudi za uporabo knjižnice in za branje nasploh. Knjižnica simora prizadevati razumeti manj pogoste uporabnike in neuporabnike terv njih poskušati zbuditi zanimanje za branje in uporabo knjižnice tako,da jih spodbuja in jim pomaga pri izbiri ustreznega bralnega gradiva, jihmotivira, izobražuje, ozavešca in širi izbiro, zato lahko postane knjižnicaeden glavnih deležnikov pri oblikovanju pozitivne javne podobe branja,ta pa temelji na branju kot ustvarjalni dejavnosti in poglobljeni osebniizkušnji (Nelson, 2008; Smernice za lažje berljivo gradivo, 2007; Train,Usherwood in Brooks, B.l.). Dejavniki razvoja porajajoce se pismenosti (tudi zgodnje ali predbral­ne pismenosti), kot jih predstavi IFLA in jih povzameta Haramija inVilar (2017, str. 14), so obkroženost otroka z bralnim gradivom, bralnespodbude in glasno branje otroku ter zgled odraslega, ki sam bere (torejbranje odraslih kot zgled). Ob tem je pomembno tudi zavedanje starševin drugih odraslih o pomenu branja za otrokov razvoj ter branje kot vezmed otrokom in starši/odraslimi. Pismenost in bralna kultura se torejrazvijata skozi branje ter z uporabo knjižnic. Pismenost in bralna kulturavplivata na pozitiven odnos do branja in znanja za vse življenje. K temuprispeva delovanje knjižnic v smislu aktivne promocije, premišljenegaizbora kakovostnega gradiva, kakovostnih in ciljno usmerjenih storitev,kompetentnega osebja itd. Knjižnica ponuja možnosti za razvoj pisme­nosti s stikom s t. i. »okoljem, bogatim s tiskanim gradivom in drugimimediji«, ponuja možnost razvoja vseh kompetenc izražanja in ustvar­jalnosti, krepi osebne in medosebne kompetence itd. Deluje kot prostorza spodbujanje razvijanja lastnih interesov, ustvarjalnosti in vzporednorazvija pismenost. Tako prispeva k oblikovanju pozitivnega odnosa doknjižnice in branja, k uporabi knjižnice za branje v prostem casu, zalasten interes, šolsko delo, zaposlitev itd. Delovanje seveda usmerjajo inzaznamujejo nekatere predpostavke oziroma predpogoji:- stopnja razvitosti pogojev dela knjižnice (enakomerno oziroma uskla­ jeno razviti vsi pogoji glede na strokovna priporocila), - ustrezno gradivo, prostor, oprema (pohištvo, IKT) za tradicionalnoknjižnicno dejavnost, ustrezno gradivo, prostor in oprema za izobra­ževalno delo z uporabnik, usposabljanje in samoizobraževanje, - ustrezen urnik odprtosti, - ustrezna lokacija in signalizacija v knjižnici, ustrezna politika uporabeknjižnice in gradiva, - ciljna usmerjenost na primerne ciljne skupine: pozornost na pode­želje, priseljence, ekonomsko prikrajšane, otroke, ki niso vkljuceni vinstitucionalno predšolsko izobraževanje, uporabnike s posebnimipotrebami ali z drugih jezikovnih obmocij, funkcionalno slabšepismene itd. - poznavanje ravni pismenosti v okolju, - opredelitev ciljnih skupin in prioritet, - vzpostavljeno sodelovanje z drugimi organizacijami v okolju – obli­kovanje skupnih ciljev, projektov (zlasti z organizacijami s podrocjaizobraževanja odraslih, z založniki, s prostovoljci), - usposobljeno osebje (kompetence za razumevanje problematike pi­smenosti in potreb uporabnikov, za opismenjevanje, o otrokovemrazvoju, razvoju pismenosti, opolnomocenju staršev in drugih odraslihza bralno pismenost, za identifikacijo ciljnih skupin, o gradivu in zaizbor gradiva, za snovanje in izvedbo prireditev oziroma dejavnosti,za organizacijo promocije, za motiviranje in pridobivanje uporabnikov,za razvoj in vodenje projektov opismenjevanja itd.), - organizacija prostovoljcev,- redno in ciljno vrednotenje delovanja (rezultati in vplivi na okoljeoziroma uporabnike). 2.2.1 Dejavniki razvoja bralne pismenosti in bralne kulture v splošnih knjižnicah Možnosti splošne knjižnice pri razvoju bralne kulture vidimo v nasled­ njih dejavnikih (delno po Novljan, 2003, str. 152): - Oskrba z ustreznimi bralnimi viri oziroma dovolj obsežna zbirkaknjižnicnega gradiva, da zadosti povpraševanju, je vsebinsko raznolika,kar omogoca predstavitev aktualnega znanja in kulturnega dogajanja,prilagojena zahtevam uporabnikov glede jezika, intelektualne sposob­nosti in bralnih ovir ter upošteva raznovrstne interese potencialnih uporabnikov, vezanih na starostno obdobje, kulturno pripadnost,poklic itd. - Dostopnost bralnih virov – ta ima vec dimenzij: . Prostorsko (lokacijsko) dostopnost knjižnice, dostopnost stavbe innotranjih prostorov, odprtost, ustrezno ureditev gradiva, vkljucnos signalizacijo. Potrebno je zagotoviti zadosten izbor gradiv tudi vmanjših enotah. . Oviro pri dostopu predstavljajo tudi financni stroški, povezani zuporabo knjižnice (clanarine, previsoke zamudnine, medknjižnicnaizposoja). . Možna ovira so lahko neustrezne politike knjižnice (zamudnine,prekratki izposojevalni roki itd.). Potrebno je zagotavljanje izposojena dom po narocilu, kroženje premicnih zbirk, vracanje v katerikolienoti, vracanje v nabiralnike. . Pomemben je tudi vidik kognitivne dostopnosti. . Poseben izziv predstavlja dostopnost elektronskih virov. - Spodbujanje uporabe virov v ustreznem prostoru in s primerno opre­mo, tu mislimo na razlicne namenske prostore, opremo za premago­vanje ovir branja (lupe, DAISY predvajalniki itd.), druge elektronskeprenosne naprave itd. - Spodbude in pomoc pri izbiri gradiva. Merimo predvsem na ustreznopomoc glede identifikacije in izbora gradiva za specificni namen.Pomoc omogoca strokovno obdelano gradivo v katalogu in drugih re­ferencnih virih (vsebinska obdelava: anotacije, klasifikacija namena inzahtevnosti), dostopnost referencnih virov ter svetovanje strokovnegaosebja (ki mora biti ustrezno usposobljeno). Med spodbude vkljucu­jemo tudi predstavljanje virov (razstave, spletna stran, anotacije itd.),kar že meji na promocijo. - Usposabljanje in razvoj bralca. Gre za usposabljanja za bralno pisme­nost, za uporabo knjižnice oziroma informacijsko pismenost, vkljucnoz razvojem meril vrednotenja samih bralcev. Sem uvršcamo tudi raz­voj bralne pismenosti, vzpostavljanje in utrjevanje bralnih navad priotrocih in drugih uporabnikih, razvoj odnosa do branja in bralnegagradiva itd. Knjižnica usposabljanje izvaja, sodeluje pri njem ali panapotuje na druge izvajalce. - Pridobivanje bralcev z ozavešcanjem o pomenu branja (npr. pri star­ših), motiviranjem za branje (notranje, zunanje), s promocijskimidejavnostmi itd. Promocija z gradivom, prireditvami. - Povezovanje in sodelovanje razlicnih deležnikov v lokalni skupnostiali šoli pri uresnicevanju skupnih ciljev pri razvoju bralne kulture. - Uporaba bralne aktivnosti pri povezovanju ljudi, zdravljenju, usmer­janju v dejavnosti, v katerih se zahteva prakticiranje pismenosti itd. Farmerjeva in Striceviceva (2011, str. 14) sta pripravili sintezo rezultatovraziskav, ki se sicer nanašajo na dejavnike promocije branja in pismenostiter ne neposredno na bralno pismenost in bralno kulturo. Kljub temu jihlahko vidimo kot dejavnike, ki prispevajo tudi k razvoju bralne kulturein bralne pismenosti. Dejavniki so raznoteri ter med seboj v kompleksniinterakciji.- Ucinkovite metode promocije: razstave, panoji, bibliografije, bralna znamenja, videi, casopisni clanki, spletni portali, novice, akcije/sezna­mi »knjiga tedna«, oddaje in napovedi po radiu, TV. - Ucinkovite knjižnicne storitve: pogovori o knjigi, svetovanje bralcemin biblioterapija, referencna dejavnost, podarjanje knjig, nacrtovanjein razvoj knjižnicnih zbirk, trening branja/pismenosti, nagrade. - Ucinkoviti programi promocije: družinska pismenost, pravljicne ure,natecaji in tekmovanja (poezija, ustvarjalno pisanje, obleci se kot osebaiz knjige, poletno branje, posterji itd.), srecanja z avtorji in drugimigosti, srecanja/prireditve v obcinskih prostorih (npr. mestni hiši),vsebinsko specificni programi (npr. varstvo otrok, pisanje prošenj zazaposlitev, risanje/skiciranje (angl. scrap booking)). - Uspešni in ucinkoviti nacini spodbujanja sodelovanja uporabnikov:knjižni klubi in druge diskusijske skupine (npr. o filmih, risanih filmih) – tako osebne kot spletne, svetovalne skupine (za recenzije, za izborgradiva, za nacrtovanje knjižnicnih programov, za storitve).- Koristni izdelki za uporabnike: knjižne recenzije, knjižna znamenja inplakati, videi, razstave, panoji. - Produktivne storitve: mentorstvo, knjižni kolega (angl. book buddy),poucevanje/usposabljanje/treningi, pravljicne ure, izdelovanje posnet­kov. - Koristni nacini sodelovanja s partnerji: odnosi z javnostmi, programi,usposabljanja, govorniki, svetovalci.- Ucinkoviti digitalni (racunalniški) promocijski izdelki: digitalne prav­ljicne ure, podcasti/videocasti, blogi, wikiji, virtualne skupnosti.- Predpogoji v knjižnici za promocijo branja/pismenosti: . knjižnicna zbirka (velika, raznolika, visoke kakovosti, privlacna, so­dobna, v razlicnih jezikih, ustrezna glede na interese uporabnikov), . vpliv uporabnikov na izbor/nabor virov in storitev, . osebje (usposobljeno, z znanjem jezikov, priljudno/odprto), . prostori (dostopni, prijazni, cisti, organizirani). Ugotovimo lahko, da poslanstvo razvoja bralne kulture in bralne pisme­ nosti prežema pravzaprav celotno delovanje splošne knjižnice, vkljucno s pogoji. Razlicne oblike dejavnosti so lahko plod ustvarjalnosti knjiž­ nicarjev. V spodnji seznam smo poskušali zajeti nekatere pomembne dejavnosti oziroma podrocja delovanja: - ozavešcanje splošne javnosti in ciljnih skupin o problematiki slabšepismenosti, - razvoj pozitivnega odnosa do knjižnice in branja, - motiviranje in pridobivanje posameznikov za sodelovanje v dejav­nostih razvoja pismenosti (pozitivni zgledi, notranja motivacija zabranje), - organizacija skupinskih oblik aktivnosti za motiviranje, vzajemnopomoc, - ozavešcanje in opolnomocenje staršev in drugih odraslih o pomenuporajajoce se pismenosti, o branju otroku ter koristih in uporabiknjižnice za otroka, - sodelovanje z razlicnimi institucijami (vrtci, šole, pediatri itd.), - medvrstniško in medgeneracijsko ucenje, - posebne oblike dela in prilagojeno gradivo, prostori in oprema za osebes posebnimi potrebami in posebne uporabniške skupine,- seznanjanje s knjižnico in osebjem,- usposabljanje za uporabo knjižnice,- prireditve (ure pravljic, izobraževanja, delavnice itd.),- ustrezni igralni in predbralni viri (za oblikovanje ucnega okolja, vkljuc­ no s tiskanimi viri, IKT, e­knjige, multimedija itd.) v knjižnici, zaizposojo na dom, za uporabo v drugih institucijah,- ustrezen prostor za igro oziroma ucenje v knjižnici (tudi za starše, kispremljajo otroke), - razvoj osebnih bralnih interesov, - uporaba knjižnice za branje v prostem casu, za lasten interes, - pomoc in spodbuda pri šolskem delu, - ozavešcanje lastne ravni pismenosti (prostovoljni testi), - zagotavljanje primernega bralnega gradiva, - pomoc, spodbuda in svetovanje knjižnicnih strokovnih delavcev, - zagotavljanje usposabljanja za opismenjevanje (bodisi poucevanje alipa napotitve do usposabljanj za pismenost, ki jih izvajajo druge insti­tucije, organizacija individualnega poucevanja s pomocjo mentorja),- zagotavljanje možnosti za samoizobraževanje (gradivo, prostor, opre­ma),- zagotavljanje ustreznega gradiva drugim institucijam (izposoja ko­lekcij), - napotitve na druge institucije oziroma sodelovanje med instituci­jami. Skladno z zgornjo tezo Gouldingove (2002) lahko vse navedene dejavnike vidimo najprej kot udejstvovanje v bralni kulturi za že samostojne bralcez razvitimi bralnimi interesi. Gre torej za sodelovanje v aktualnem kul­turnem, družbenem in znanstvenem dogajanju, kar knjižnica omogoca zaktualnim gradivom, aktualnimi temami, avtorji, dogodki itd. To vklju­cuje tudi povezovanje ljudi z branjem, nadaljnji razvoj interesov, okusov,ustvarjalno preživljanje prostega casa, vseživljenjsko ucenje. V skladu spojmovanjem druge domene pa navedene dejavnike vidimo kot osnovneelemente oziroma možnosti za zagotavljanje razvoja bralnega interesa,kar vkljucuje razvoj posameznika na podrocjih bralnih kompetenc (torejopismenjevanje), pojmovanje branja kot vrednote ter vzpostavitev pozi­tivnega odnosa do kulture in umetnosti. 3 delo slovenskih splošnih knjižnic na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture 3.1 Ugotavljanje vpliva splošne knjižnice na bralno pismenost in bralno kulturo Zaradi kompleksnosti pojmov bralna pismenost in bralna kultura inprepletenosti mnogih dejavnikov pri njunem razvoju (kar smo opisali vprejšnjem poglavju), bi bil pristop kakršnega koli neposrednega vredno­tenja delovanja splošnih knjižnic na tem podrocju po našem mnenjunapacen, ni namrec mogoce enoznacno identificirati in ovrednotitiizoliranih dejavnikov ali njihovih dimenzij, poleg tega se knjižnice medseboj mocno razlikujejo. Na primer odsotnost ali prisotnost (pa tudiintenzivnost izvajanja) neke dejavnosti ali pristopa, ali usmerjenostoziroma neusmerjenost v neko uporabniško skupino sama po sebi ninujno podatek, ki govori o kakovosti delovanja knjižnice, saj morda nekeuporabniške skupine v okolju te knjižnice ni ali ni potrebe po dolocenistoritvi (glede na strokovno utemeljeno oceno knjižnice). Zato bi bilopotrebno delovanje knjižnice vedno opazovati in presojati v kontekstuter ob upoštevanju njene strokovne presoje. Glede na povedano smo želeli najprej ugotoviti, ali (in kako) je mogoceugotavljati vpliv knjižnice na bralno pismenost in bralno kulturo. Za­nimal nas je torej pristop knjižnice in njeno razumevanje lastne vlogepri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture (tj. koliko/kako lahkoknjižnica prispeva) in ne toliko neposreden ucinek knjižnice na ta razvoj 35 (za slednjega tudi menimo, da ga je izjemno težko, ce ne nemogoce,objektivno meriti). Nadaljnja vprašanja, ki se zastavljajo in na katerasmo poskušali vsaj deloma odgovoriti z raziskavo, ki jo predstavljamo vnadaljevanju, so: 1. V kolikšni meri slovenske splošne knjižnice izvajajo vlogo deležnika vrazvoju bralne pismenosti in bralne kulture? 2. Katerim uporabniškim skupinam, storitvam morda dajejo prednost? 3. Kje še lahko zaznamo možnosti za razvoj? 4. Kakšne prednosti in ovire zaznavajo knjižnice? 5. Kakšna naj bi bila vizija te vloge? 6. Kakšne naj bi bile strateške usmeritve, ki bi usmerjale delovanjeknjižnic? 3.2 metodologija raziskave Študija je bila dvodelna. V prvi fazi smo vzpostavili fokusno skupinonekaterih izbranih strokovnjakov iz knjižnic, v katerih se izvajajo raz­licni projekti in storitve, ciljno usmerjeni v bralno pismenost in bralnokulturo. Ugotovitve iz fokusne skupine smo nadgradili z vprašalnikomza vse splošne knjižnice (2. faza). Vseboval je kljucne poudarke, ki jih jeizpostavila fokusna skupina, ker smo jih želeli dodatno osvetliti. Fokusna skupina Vprašanja za fokusno skupino navajamo v Prilogi 1. Izvedena je bila 13.junija 2016. Vabljeni so bili predstavniki knjižnic iz Maribora, Novegamesta, Žalca, Kranja, Ljubljane, Kamnika in Tolmina. Udeležilo se je jepet predstavnikov. Fokusna skupina je trajala 3 ure in 40 minut z enoprekinitvijo. Prisotni so bili tudi trije raziskovalci, eden v vlogi mode­ratorja in dve pomocnici. Udeleženci so predhodno dobili na vpogledgradivo z vprašanji in modelom proaktivne knjižnice, da so se seznanilis predvidenimi tematikami in so se lahko predhodno pripravili. Teme,obdelane v fokusni skupini, so bile:- razumevanje bralne pismenosti in bralne kulture,- pomen bralne pismenosti in bralne kulture,- vloga knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture, - mnenje glede predlaganega osnutka modela proaktivne knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture,- nacini ocenjevanja ravni bralne pismenosti in bralne kulture,- zadovoljstvo z ravnijo pismenosti in bralne kulture v svojem okolju,- sedanje stanje aktivnosti,- vloga organizacijskih dejavnikov,- nacini in potenciali promocije oziroma osvešcanja o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture,- vpliv knjižnice na bralno pismenost in bralno kulturo,- povezava ocene ravni bralne pismenosti in bralne kulture s strateškim delovanjem,- mnenje o nacinih in potencialih vkljucevanja uporabnikov,- pomen sodelovanja s partnerji,- izzivi splošnih knjižnic pri razvoju bralne kulture obstojecih bralcev. Anketa Vprašalnik (Priloga 2) za vse slovenske splošne knjižnice smo razposlaliv zacetku julija 2016 (kontaktne podatke smo pridobili na Ministrstvu zakulturo). V prvi polovici avgusta smo poslali tudi opomnik. Podatke smozbirali od 12. 7. do 4. 9. 2016. Odzvalo (v vsebinskem smislu) se je 30 od58 knjižnic (52 %), niso pa vse v enaki meri izpolnile vprašalnika, zato sonumerusi pri dolocenih rezultatih nižji. Glede na obmocja osrednjih ob­mocnih knjižnic (OOK) se je odzvala najmanj ena knjižnica iz po osmihobmocij, odziva ni bilo z Goriškega in Spodnjepodravskega obmocja. Vprašalnik je vseboval tematike, ki jih je izpostavila fokusna skupina, kersmo jih želeli preveriti pri vseh knjižnicah. Poskušali smo ga oblikovatitako, da z njim ne bi povzrocili slabih obcutkov, zlasti pri knjižnicah,kjer je teh projektov ali storitev manj. Uvod v vprašalnik je bil oblikovantako, da je poudarjal razvoj knjižnic na podrocju bralne pismenosti inbralne kulture, izboljšanje stanja, ne pa nalaganje novih nalog ali kritiko.Knjižnice so nato navajale, ali in kako pogosto izvajajo dolocene storitve/dejavnosti, se usmerjajo v dolocena okolja/uporabniške skupine oziromaprispevale lastna pojasnila in mnenja. Teme, zajete v vprašalniku, so bile:- opredelitve bralne pismenosti in bralne kulture,- mnenje o vlogi in vplivu splošne knjižnice pri razvoju bralne pisme­ nosti in bralne kulture, - mnenje o pricakovani ucinkovitosti nekaterih možnih ukrepov za dvigbralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji,- ciljna okolja in ciljne uporabniške skupine splošnih knjižnic za razvojbralne pismenosti in bralne kulture,- metode komunikacije za promocijo dejavnosti, ki ciljajo na razvojbralne pismenosti in/ali bralne kulture,- knjižnicne storitve, projekti, dejavnosti itd. za namen spodbujanja bralne pismenosti in/ali bralne kulture,- nacini aktivnega vkljucevanja uporabnikov,- povezovanje z okoljem,- sodelovanje s partnerji za namen spodbujanja bralne pismenosti in/ ali bralne kulture, - merjenje kakovosti in uspešnosti delovanja knjižnice na podrocjubralne pismenosti in/ali bralne kulture, - nacrtovanje delovanja knjižnice in drugi rezultati/posledice merjenjakakovosti in uspešnosti delovanja knjižnice na podrocju bralne pisme­nosti in/ali bralne kulture, - oceno vpliva konkretne knjižnice na stanje bralne pismenosti in/alibralne kulture ter dejavniki, ki vplivajo na to stanje. Poleg obmocja OOK smo splošne knjižnice umestili tudi v statisticneregije, kamor so vecinsko sodile, ker smo predvidevali, da lahko na tanacin kasneje primerjamo rezultate z rezultati raziskave PISA in nacio­nalnega preverjanja znanja (NPZ) in s tem nadgradimo tukaj predstav­ljene rezultate. Tako je s knjižnicami, ki so se odzvale, zastopanih vsehdvanajst statisticnih regij. 3.3 rezultati in razprava V tem delu (poglavje 3.3.1) povezano prikazujemo podatke, ki izhajajoiz obeh delov raziskave, saj je možno z izsledki fokusne skupine osvetlititudi rezultate ankete. Podatki ankete so zaradi majhnega števila sode­lujocih knjižnic obdelani le z opisno statistiko, za namen nazornosti pavecinoma predstavljeni graficno in opisani. Rezultati kvalitativnega delaraziskave (odprtih vprašanj ter fokusne skupine) so povzeti. V poglavju 3.3.2 prikazujemo še nekatere dodatne analize podatkov izankete. Pri nekaterih temah smo rezultate povezovali z obmocjem OOK in delno upoštevali tudi zunanje podatke (BibSiSt), druge smo umestiliglede na slovenske statisticne regije in upoštevali podatke Statisticnegaurada RS (SURS) in Pedagoškega inštituta. V poglavju 3.3.3 dodajamo še metodološki pogled oziroma razmišljanje o bodocih raziskavah na tem podrocju, medtem ko poglavje 3.4 prinašavsebinske zakljucke. 3.3.1 Rezultati fokusne skupine in ankete 3.3.1.1 razumevanje bralne pismenosti in bralne kulture Na vprašanje, kako razumejo pojem bralne pismenosti, je odgovorilo 33knjižnic. V odgovorih so se pojavljali razlicni elementi, nekateri skoraj vvseh, drugi bolj poredko. Knjižnice bralno pismenost interpretirajo kotsposobnost:- brati in razumeti prebrano (33),- vrednotiti in uporabiti pisne informacije (npr. pri ucenju ali v vsak­ danjem življenju) (27),- kakovostno, tekoce, dovolj hitro brati (10),- izvajati vse postopke, od pridobivanja informacij do kriticnega in inovativnega ustvarjanja novega znanja (4). Nekatere knjižnice so opozorile, da gre pri bralni pismenosti za t. i.krovno pismenost, ki zajema vecino drugih pismenosti, in ki pomeniobvladovanje tako literarnih kot tudi neliterarnih besedil. Nekajkrat sobili omenjeni tudi nameni branja (ucenje, reševanje problemov, posa­meznikov osebni razvoj in napredek, doseganje posameznikovih ciljev,zadovoljevanje potreb, sodelovanje v družbi itd.) ter motivacija oziromazavzetost pri branju. Dodana je bila opomba, da gre za vešcino, ki joobvlada posameznik, a ima tudi pomemben družbeni vpliv. Razumevanje bralne kulture se je v veliki meri navezovalo na razume­vanje bralne pismenosti. Na to vprašanje je odgovorilo 31 knjižnic. Vopredelitvah je bilo pogosto poudarjeno, da je bralna kultura nadgradnjabralne pismenosti. Navedeni so bili naslednji vidiki in elementi bralnekulture: - pozitiven odnos posameznika in družbe do branja in bralnega gradiva (19), - bralne navade (12),- veselje do branja (10),- branje kot vrednota (5),- izbor bralnega gradiva (4),- želja po knjigah, raziskovanju, znanju (5),- kriticen odnos do prebranega (4),- zanimanje za dolocene literarne vsebine (3),- ravnanje z bralnim gradivom (2),- spoštovanje pisane besede (2),- velika kolicina prebranega gradiva (2),- produkcija (izdajanje) bralnega gradiva v družbi (1),- široko poznavanje in seznanjenost z vsemi vidiki knjižnicnega dela (1),- uporaba knjižnice (izposoja, pogostost obiskovanja) (1). Izpostavljamo dve mnenji: 1. »Bralna kultura je nacin življenja, v katerem je branje vrednota, nenuja ali nepotrebno razkošje.« 2. »Bralna kultura je nacin delovanja družbe, ki sprejema branje kotosnovni element posameznikovega in družbenega razvoja.« Knjižnice so opozorile tudi, da bralna kultura oziroma njen razvoj ni lenaloga knjižnic, temvec rezultat sodelovanja in prepletanja vec podrocij(knjižnicno, izobraževalno, družinsko itd.) V fokusni skupini je bilo poudarjeno, da je bralna pismenost kompleksna,ni samostojna pismenost, prepleta se z drugimi pismenostmi. Bralnakultura pa je pojav/pojem, ki sega v širši družbeni kontekst, ni stvar samoknjižnicarjev. Brez bralne pismenosti ni bralne kulture. Bralna kulturaje cel sklop sporocil, kako neka družba živi za branje, kako je to cenjenaprostocasna aktivnost, kako jo vsi skupaj obravnavamo – vse, kar sporo­camo ali dajemo okolju v zvezi z branjem. Bralna kultura pomeni, da seveliko bere, da je branje cenjeno in da se s knjigo ravna, kot si ta zasluži. Ob vprašanju o družbenem pomenu obeh konceptov so bili udeležencifokusne skupine enotni, da sta bralna pismenost in bralna kultura temeljvsake družbe, ce želimo imeti izobražene, razgledane ljudi. Izpostavil se je še en vidik, in sicer, ali imajo knjižnicarji specificen od­nos do branja in gradiva v primerjavi z ostalo družbo. Tu so knjižnicarjipoudarili, da locujejo osebni okus in profesionalni odnos. Bralcev ne bismeli omejevati s svojimi osebnimi pogledi, ne glede na to, da so bralni okusi knjižnicarjev verjetno specificni, morda zahtevnejši, in da imajobolj pozitiven odnos do branja. Locujejo torej branje zase in branje zaslužbo, res pa je, da knjižnicarje uporabniki vrednotijo tudi glede na to,kakšen zgled dajejo in kako dobro poznajo svoje gradivo. Izraženo jebilo mnenje, da »v vlogi knjižnicarja težko izstopiš, je pa bolje, da receš,knjiga meni je/ni bila všec, kot pa da je dobra ali slaba.« 3.3.1.2 Vloga knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture Knjižnice smo v anketi spraševali o njihovem nacelnem mnenju o vlogiknjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture. Odgovorilo jihje 30. Vse menijo, da je vloga knjižnice, zlasti splošne, izjemno pomemb­na, pravzaprav temeljna, ter da je bistvo te vloge zlasti motivacijsko,spodbujevalno v smislu dvigovanja sposobnosti in interesa za branje.Med elementi te vloge knjižnice so bili, ob upoštevanju zaznanih potrebv okolju, omenjeni:- cim bogatejša ponudba (gradivo, viri, storitve) za vse skupine uporab­ nikov (zlasti starostne),- cim pestrejši nabor dejavnosti in storitev,- omogocanje dostopnosti gradiva in storitev (fizicno, spletno),- spodbujanje branja kakovostne literature (promocija),- spodbujanje razumevanja prebranega (kvizi, navodila),- razširjanje bralcevega obzorja branja,- osvešcanje o pomenu branja. Izpostavljamo nekaj zanimivih mnenj:- »Knjižnica lahko spodbuja k branju, pa tudi k branju kakovostne literature.« - »To je bistvo knjižnice.«- »Knjižnica je dodana vrednost izobraževalnim ustanovam.«- »Knjižnice so ena redkih demokraticnih brezplacno dostopnih usta­ nov.« - »Knjižnice imajo veliko moc in odgovornost tako do posameznikov,kot tudi do družbe kot celote, saj je bralno pismen in kulturen posa­meznik predpogoj odgovornega, aktivnega, plodnega in ustvarjalnegaživljenja v kakršnikoli družbi, še zlasti pa demokraticni, ki terja aktivnedržavljane.« - »Knjižnica je zakladnica bralnih dražljajev, najplemenitejša vstopna tocka v bralno kulturo, pomaga posamezniku, da si brez prisile lahko izbere branje za vrednoto in gibalo osebnostnega razvoja.«- »Knjižnica podpira posameznikovo bralno rast.« V fokusni skupini so knjižnicarji poudarili, da je v knjižnici vse podrejenospodbujanju bralne pismenosti in bralne kulture, in sicer že pri otrocih– od tam naprej se gradi kreativnost. Pomembne so vse vrste branja, šeposebej pri otrocih, ker tudi trivialno branje lahko vodi v razvoj kakovo­stnih bralcev (je faza), enako pri odraslih. Kriticnost otrok se od malegarazvija skozi kakovostno literaturo (tudi dobro trivialno literaturo), kerslaba literatura otroka dolgocasi, mi pa ga želimo uciti tudi odnosa dojezika in tega, kaj naj bi knjiga v njegovo življenje prinesla. Slabe litera­ture založniki izdajajo prevec (šibka besedilna in ilustratorska podobaknjige), a tu ima knjižnica možnost uravnavanja – da manj tega kupuje.Knjižnica ima vzgojni moto, je odgovorna za kakovost. Na prijazen,sprošcen nacin budi ljubezen do branja in se trudi, da bi branje spetpostalo cenjena aktivnost, saj je v letih izgubilo to vrednost. Razviti jetreba svetovalni del knjižnicarjevega dela in knjižnicarje bolj usposobitiza svetovanje. Bolj bi morali poudarjati bralno izkušnjo, bralcu (in tudiknjižnicarju) dovoliti, da knjigo razume po svoje, pomembno pa je, daohranimo tradicionalne informacije iz virov ter te povežemo z novimiviri, novimi pristopi. Bralci zaupajo knjižnicarjem, so radi vodeni (na razlicne nacine: osebno,s priporocilnimi seznami; ti morajo biti plod kolektivnega dela). Knjiž­nicarji imajo širši pogled na razloge za (ne)priljubljenost neke knjige,nimajo pa komercialnega interesa, zato je njihova »promocija« oziromapriporocilo gradiva nekako bolj iskreno, pristno, neobremenjeno, zatotudi bolj zanesljivo (ce nekaj priporocijo kot kakovostno literaturo, jenjihova ocena utemeljena in strokovna). Bralna kultura ima družbeni kontekst, ki vkljucuje predstavljanje branja(da to ni nekaj nepomembnega, kar naredimo mimogrede) in razlicnevrste branja. Ta kontekst ima zelo veliko elementov: ali so knjižnicarjivredni zaupanja bralcev, ali dobro poznajo gradivo, so kompetentni inzavzeti, se ukvarjajo z bistvom svoje dejavnosti. Navajamo eno mnenje:»Mi knjižnicarji dajemo sporocila s cisto vsakim svojim dejanjem, z vsakostvarjo, tudi, kako ljudje doživijo našo storitev, ali bodo še prišli. Tudifinancer se mora tega zavedati in mu mora biti branje pomembno – na­robe je, ce ga zanimajo samo številke in da se te ne znižajo (obiskovalci, izposoja itd.), ne pa kakovost in dejavnosti, ki so res usmerjene v branje(npr. zmanjšujejo sredstva za nakup gradiva).« Na podvprašanje, kakšno prioriteto imata bralna pismenost in bralnakultura v primerjavi z drugim, kar se v knjižnici razvija, so knjižnicarjiodgovorili, da imata sicer vecinoma visoko prioriteto, ki je odvisna odfinancerja – od njegove usmeritve – npr. ce ga zanimata zgolj obisk (nenamen obiska) ali število obiskovalcev na prireditvah, se je knjižnicaprisiljena temu prilagajati (lahko ima še tako dobro zbirko, vendar tabrez posebnega poudarka ne bo prišla do izraza). Ko knjižnica preusmeriprioritete, se je težko vrniti. Knjižnicarji so se tudi spraševali, ali je potrebno, da razmišljajo, kajlahko dodatno naredijo oziroma so zaskrbljeni, kaj delajo narobe. Izpo­stavili so skrb, da v knjižnicah velikokrat manjka inovativnosti oziromaiznajdljivosti, da bi našli nacine, kako s knjigo doseci težje dosegljivepopulacije. Obenem so izrazili optimizem, da veliko knjižnicam to ven­darle uspeva: »Lahko knjigo ‘podtaknemo’, kjer se le da (izpostavimo šegradivo poleg prireditve, povežemo vec prireditev, da lahko nekdo vidinekaj, cesar si ni imel namena ogledati, izberemo/izpostavimo gradivo,ki ga uporabniki ne bi izbrali sami, povabimo odmevne goste.« Ob temse je izpostavila dilema, povezana z dejstvom, da je branje zahtevnejšekot »lahkotna zabava« in da je konkurenca knjižnici danes vecja kotkdajkoli, in sicer, ali bi se morala knjižnica, da bi prodrla do težje doseg­ljivih populacij ali okolij, usmeriti tudi v lahkotnejše prireditve, ki bipritegnile obiskovalce (tj. promocija), potem pa jim ponuditi še knjigo.Ta vidik so povezali s popularizacijo knjižnice in lika knjižnicarja teropozorili na njihovo mnogokrat prenizko poklicno samopodobo, kilahko vpliva na njihovo delo. Izpostavljen je bil tudi pomislek, da privlacna, nova, lepa knjižnica sicerres privablja tudi neuporabnike, vendar to ne pomeni nujno vecjegavpliva na branje ali z njim povezane aktivnosti: »Ampak kar smo miželeli – da cim vec ljudi dobimo notri in jih potem zasujemo s knjigami,se ni pokazalo za tocno. Ljudje, ki so res le obiskovalci, bodo prišli tocnozaradi enega interesa: racunalnik, casopis, prireditev, razstava …« Knjiž­nicarji so tudi opozorili, da omenjena konkurenca knjižnici pomeni, dase bralna pismenost in druge kompetence razvijajo tudi drugod (npr. nadelavnicah v trgovskih centrih, ki imajo sicer popolnoma drug namen)in da bi kazalo razmisliti o prisotnosti knjižnice tudi v teh okoljih. Toilustrirata izjavi: »Kaj nam preostane? Jaz veliko ljudi poznam v starem mestu, kjer je knjižnica. Ko grem v trgovski center, ne poznam nikogar.Kaj to pomeni? Cizo, knjige, bobni, taratata, in gremo. Knjižnica gre vcenter. Opozarjat nase.«, »Nihce še ni trgovskih centrov preprical, da bibilo vredno imeti tam knjižnico – tu bi se bilo treba angažirati.« Nisopa se vsi strinjali s tem pristopom: »Ali tudi konkurencne prireditve,dejavnosti (npr. ustvarjalne delavnice v trgovskih centrih) vplivajo nabralno pismenost – jaz bi rekla, da ja, vendar je to samo moja intuicija.Ker je doživetje tisto. Razlika je, da si v knjižnici obdan s knjigami.«,»Trgovci so nekaj let pred nami in so naredili tretji prostor, preden smose mi zaceli o tem pogovarjati. Naredili so pokrito, da se lahko sprehajaš,da lahko srecaš ljudi. So naredili prostor, kjer se ljudje srecujejo.« 3.3.1.3 ocenjevanje ravni bralne pismenosti in bralne kulture Ko smo v fokusni skupini vprašali, na kakšne nacine v knjižnicah oce­njujejo ravni bralne pismenosti in bralne kulture v svojem okolju, so biliknjižnicarji odkriti, da je to težko in da pravzaprav ne vedo, kako bi setega lotili. Menijo, da to ni domena posamezne knjižnice, temvec boljstvar sistematicnega vrednotenja in raziskovanja na nacionalni ravni. Napodlagi lastnih izkušenj so sicer dali nekaj idej, nekatere kvantitativnenarave, druge bolj kvalitativne:- Kvantitativne: npr. meriti obisk na literarnih prireditvah (kdo se jih udeleži in koliko), obrat gradiva, število vclanjenih in drugi kvantita­tivni kazalci v sistemu vodenja kakovosti, vendar so se ob tem samizavedali, da tu ne gre za bralno kulturo, ki kaže odnos do necesa, aliza vpliv, ki ga ima knjižnica na življenje ali kompetence. - Kvalitativne: ugotovili so, da je knjižnica generator socialnega kapitala(a opozorili, da je to nekaj drugega kot bralna pismenost in bralnakultura), delajo profile enot na mikro ravni (a tu gre za vkljucenostbralcev, ne za bralno pismenost in bralno kulturo oziroma teh ka­zalnikov ne morejo dobiti), na podlagi neke konkretne akcije lahkospremljaš udeležbo, trende, spremembe, npr. vpliv na izposojo (a neveš, kako to vpliva na bralno pismenost). Ugotavljamo torej, da obstaja zavedanje, da gre tu za kvalitativne (meh­ke) vidike, primanjkuje pa konkretnih znanj in posledicno tudi izvedbe.Smiselno bi bilo spremljati ucinke akcij, ki jih knjižnice pripravljajo, bipa bili za to potrebni konkretno opredeljeni in merljivi cilji, akcije pa bi se morale izvajati kontinuirano, da bi omogocale spremljanje ene skupi­ne v razlicnih obdobjih (saj se spremembe najbrž ne bi hitro pokazale). Zanimivo je bilo spremljati, kako se je z napredovanjem pogovora ostrilorazmišljanje o bralni pismenosti in bralni kulturi, znacilnostih, razlikahin povezavah. Navajamo eno mnenje: »Najprej smo ves cas govorili, kakosta bralna kultura in pismenost povezana. Ampak tu ugotavljam, mi nemoremo meriti bralne pismenosti in je za enkrat ne. Vendar kljub temuimajo ljudje bralno kulturo, ce hodijo v knjižnico. In taki imajo gotovotudi bralno pismenost, samo ugotoviti ne moreš.« Na vprašanje, kako so zadovoljni z ravnijo bralne pismenosti in bralnekulture v svojem okolju, so bili odkriti, da jih je pogovor ozavestil, dapravzaprav ne vedo, kakšna je. Sicer menijo, da ni mogoce trditi, da jenizek obisk prireditev sam po sebi znak slabe bralne pismenosti. Za­vedajo se, da za konkretno okolje nimajo podatkov in da tudi ne vedo,kako bi primerjali svoje okolje z drugimi okolji. Izpostavljamo mnenje:»Ce merimo bralno kulturo s številom vclanjenih ali s številom obiskovprireditev (zlasti literarnih), potem nismo zadovoljni.« 3.3.1.4 sedanje stanje aktivnosti, ciljna usmerjenost Sliki 1 in 2 prikazujeta ciljna okolja, v katera se usmerjajo knjižnice prirazvoju bralne pismenosti in bralne kulture. Nakazujeta, da se knjižni­ce v vseh okoljih bolj intenzivno ukvarjajo z bralno pismenostjo kot zbralno kulturo. Pri prvi najvec pozornosti namenjajo izobraževalnimorganizacijam in družinam, pri drugi pa se najbolj usmerjajo v oko­lja za kakovostno preživljanje prostega casa. Zanimivo je, da so gledespodbujanja bralne kulture najmanj usmerjene v družine, žal pa vecinaknjižnic, ki je izbrala možnost ‘drugam’, tega ni konkretizirala (omenjeniso bili socialno­varstveni zavodi in uporabniki s posebnimi potrebami,ranljive skupine). slika 1: Ciljna okolja za spodbujanje bralne pismenosti (n=30) Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali Drugam Okolja za kakovostno preživljanje prostega casa Delovne organizacije Izobraževalne organizacije V družino slika 2: Ciljna okolja za spodbujanje bralne kulture (n=29) Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno. tj. najmanj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali Kot pri drugih raziskavah se je tudi tu pokazalo (Slika 3), da med upo­rabniškimi skupinami najvec pozornosti prejmejo osnovnošolci in pred­šolski otroci, v katere se redno usmerja najvec knjižnic. Sledijo jim upo­rabniki v tretjem življenjskem obdobju, delovno aktivno prebivalstvo insrednješolci, v katere polovica knjižnic redno usmerja svoje aktivnosti,nekaj manj pa v ranljive skupine prebivalcev in brezposelne. Opozorilipa bi na delo s starši predšolskih otrok, kajti z njimi redno dela le okrogcetrtina knjižnic, vec kot pol pa le obcasno oziroma po potrebi. Še manjpozornosti prejmejo študenti. Pri opcijah ‘drugo’ so knjižnice navajaleuporabnike, ki jih lahko štejemo med ranljive skupine (begunci, tujci,zaporniki, Romi) ter turiste. Ucenci v OŠ Otroci v predšolskem obdobju Prebivalci v tretjem življenjskem obdobju Delovno aktivno prebivalstvo Srednješolci Ranljive skupine prebivalcev Brezposelni Starši predšolskih otrok Pripadniki narodnih manjšin Študenti Drugo slika 3: Uporabniške skupine, v katere knjižnice usmerjajo dejavnosti za razvoj bralne pismenosti (n=29) Zanimivo pa je, da so knjižnice kot bolj intenzivno navajale delo na po­drocju bralne kulture (Slika 4), saj so pri bistveno vec kategorijah izbrali‘izvajamo redno’. Ucenci v OŠ Otroci v predšolskem obdobju Prebivalci v tretjem življenjskem obdobju Delovno aktivno prebivalstvo Ne izvajamo Izvajamo Starši predšolskih otrok obcasno oz. po potrebi Ranljive skupine prebivalcev Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno Srednješolci V našem okolju tega ni, zato ni Brezposelni potrebe, da bi izvajali Študenti Pripadniki narodnih manjšin Drugo slika 4: Uporabniške skupine, v katere knjižnice usmerjajo dejavnosti za razvoj bralne kulture (n=29) Slika 5 prikazuje aktivnosti knjižnic pri promociji bralne pismenosti inbralne kulture, pokaže pa, da knjižnice približno polovico navedenihpromocijskih aktivnosti izvajajo pretežno na dva nacina: redno, a ne­usmerjeno na izbrane uporabniške skupine, ter redno in ciljno usmer­jeno. Žal pa nekatere možnosti za promocijo (zlasti tiste, ki so vezanena splet) ostajajo dokaj neizkorišcene, ceprav so knjižnice pod opcijo‘drugo’ vecinoma navajale prav te (Facebook, Twitter, Youtube, Pinterest,Instagram), elektronsko pošto in sezname elektronske pošte ter spletneportale (npr. Dobreknjige.si). 0% 20% 40% 60% 80% 100% Prireditve v povezavi s knjigo Razstavni panoji Plakati Družabna in družbena omrežja Obvestila na spletnih straneh knjižnice Bibliografije oziroma priporocilni seznami Obvestila, oglasi in oddaje v lokalnih množicnih medijih Clanki v casnikih, revijah itd. Drugo Obvestila, oglasi in oddaje v nacionalnih množicnih medijih Blogi Sodelovanje na knjižnih sejmih Video filmi Wikiji Podcasti, videocasti Spletne klepetalnice Ne izvajamo Izvajamo obcasno za vse uporabniške skupine hkrati Izvajamo redno za vse uporabniške skupine hkrati Izvajamo obcasno in ciljno, tj. za izbrane uporabniške skupine Izvajamo redno in ciljno, tj. za izbrane uporabniške skupine 0% 50% 100% slika 5: Aktivnosti knjižnic pri promociji bralne pismenosti in bralne kulture (n=29) Pravljicne ure za otroke Svetovalno delo pri izboru branja Razstave Pogovori in srecanja z ustvarjalci Bralna znacka Knjižni kvizi Pogovori o knjigah Bralne skupine Podpora za domace branje Podarjanje knjig Pravljicne ure/veceri za odrasle Organiziranje in spodbujanje pocitniškega branja Spodbujanje izmenjave mnenj in/ali knjig Literarni krožki Bralni nahrbtnik Podeljevanje knjižnih nagrad Knjižni klubi Aktivno varstvo (v casu šolskih pocitnic) Programi itd. za razvoj družinske pismenosti Recenzije knjig Bralno opismenjevanje/treningi branja Pripovedovalski festivali Sklepanje/vzdrževanje prijateljstva preko knjige Podpora, tecaji za pisanje prošenj za zaposlitev Biblioterapija Drugo Podpora pri ustvarjanju multimedijskih vsebin Skupinsko ucenje/treniranje glasnega branja Mentorstvo za pisanje seminarjev, diplom itd. Natecaji (tekmovanja) v pisanju Spletne klepetalnice Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju ni potrebe, da bi to izvajali slika 6: Storitve knjižnic na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture (n=27) Slika 6 potrjuje, da knjižnice vecinoma vztrajajo pri že uveljavljenih (mor­da lahko recemo tradicionalnih) storitvah in dejavnostih. V spodnjemdelu slike vidimo, da je še veliko možnosti za spremembe: lahko bi npr.izvajali vec aktivno pocitniškega varstva z elementi bralne pismenostiin bralne kulture, programov za razvoj družinske pismenosti, izvajalibralno opismenjevanje/treninge branja, druge dejavnosti za spodbujanjebranja in pisanja, ucenja ter ustvarjalnosti, nenazadnje pa tudi dejav­nosti, ki spodbujajo povezovanje skupnosti. Tudi recenzije knjig nisozelo pogoste. Ena knjižnica je omenila, da se pri njih izvajajo igralniceza predšolske otroke (povezava z igroteko – knjiga in igraca v objemu).Nobena knjižnica ni ocenila, da v njihovem okolju ni potreb za izvajanjeneke dejavnosti. V fokusni skupini smo vprašali po konkretnih usmeritvah, prioritetah inciljnih skupinah glede spodbujanja branja. Omenjeni so bili predšolski inšolski otroci, najstniki (dijaki), družine, odrasli, starostniki (v okolju terposebej v domovih za ostarele), osebe s težavami v razvoju, vsi udeležencifokusne skupine niso omenjali vseh prej naštetih uporabniških skupin.Omenili so tudi, da dejavnosti vecinoma izvajajo v sodelovanju z drugimiorganizacijami (npr. vrtci, šole, domovi za ostarele, obcine). Poleg branjaso cilji tudi krepitev družbenega utripa in življenja, povezovanje obcanov,krepitev družinskih vezi, opolnomocenje družin in staršev, spodbujanjepozitivne samopodobe najstnikov. Seveda je cilj tudi promocija knjižnice, vendar je ta cilj pogosto nekako v ozadju oziroma ni izpostavljen ali pase ga knjižnica pravzaprav sploh ne zaveda. Opozorili so tudi, da so tedejavnosti s kadrovskega in casovnega vidika knjižnice zelo zahtevne,zanje je poleg osebne zavzetosti potrebna tudi dobra usposobljenost. Nekatere dejavnosti so se iz ene knjižnice razširile v vec knjižnic alicelo postale regijske. Nasploh je bilo izpostavljeno, da je sodelovanjeknjižnic pomemben dejavnik: najbolj vplivni in uspešni projekti napodrocju spodbujanja razvoja bralne pismenosti in kulture so taki, vkatere je vkljucenih vec knjižnic. So pa knjižnicarji opozorili, da bi bilotreba izboljšati sodelovanje in sodelovalnost knjižnic in preseci obcutkeogroženosti glede delitve idej in dobrih praks oziroma na tem podrocjuvzpostaviti bolj pozitivno sodelovalno klimo. Kot razlog so navedli ak­tualne družbene razmere, v katerih bi se morali zaceti osredotocati na skupne cilje in nacine, kako jih v teh razmerah doseci. Kljub pozitivnemuin zaželenemu lokalnemu izvajanju dolocenih dejavnosti, bi se morali nanacionalni ravni dogovoriti za skupne cilje in jih poskušati doseci cetudivsak na svoj nacin (npr. izboljšanje družinske pismenosti). Knjižnicarji so jasno povedali, da si želijo nacionalnih kampanj za spodbujanjebranja, ki bi marsikateri knjižnici olajšale uveljavljanje svoje dejavnostina lokalni ravni (npr. pri lokalnih oblasteh, z drugimi deležniki, ki binato bili neke vrste posredniki do skupin, do katerih knjižnice nimajodostopa, npr. šole, ucitelji, ravnatelji, starši). Opozorili so, da bi se bilotreba v prvi vrsti dogovoriti, katera ciljna skupina (oziroma skupine) bi znacionalnega stališca najbolj potrebovala/potrebovale takšno kampanjo,tj. oblikovati prioritete na nacionalni ravni. Vprašali smo tudi, kako se v knjižnicah odlocajo za dejavnosti. Nekateriso izpostavili analizo okolja, demografske dejavnike, poznavanje proble­matike dolocene ciljne skupine (npr. mladih). Poudarjeno je bilo tudi, dase v knjižnicah prepogosto odloca po trenutnem obcutku posameznikaali omejene skupine, oziroma da primanjkuje strateškega premisleka,se ne postavlja ciljev, kar tudi onemogoca spremljanje in vrednotenje. 3.3.1.5 Vloga organizacijskih dejavnikov Knjižnicarji so v fokusni skupini poudarili, da je najpomembnejši dejav­nik osebje in opozorili na precej ovir in težav, ena od njih je kadrovskapodhranjenost. Primanjkljaj osebja se izrazito kaže tam, kjer je trebapokriti vecji prostor, vec oddelkov oziroma enot ali dejavnosti, saj izku­šnje kažejo, da je za uporabnika pomemben osebni stik, ce je le mogoce,z znanim knjižnicarjem, in da tudi združevanje oddelkov ne prinesepozitivnih odzivov. Preveliko število dejavnosti pa predstavlja oviro vzagotavljanju rednega delovanja knjižnice. Glede kompetenc bibliotekarjev so opozorili, da ni pomembo le ozkostrokovno bibliotekarsko znanje ter upoštevanje pravil in dolocil, temvectudi obcutek za delo z uporabniki. Prav za spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture je izredno pomembna usposobljenost knjižnicarjev,motivacija, znanje, samoiniciativnost. Zlasti so izpostavili svetovalnovlogo in poznavanje literature ter poudarili, da za ta podrocja obstaja pre­malo možnosti za izobraževanje in usposabljanje. Navajamo dve mnenji:»Se prevec zanašamo na pravila in premalo na poznavanje uporabnikov.«,»Ce ni zavzetega knjižnicarja, ne pomaga še taka akcija.« Izpostavili so tudi problem vodenja in nagrajevanja zaposlenih, ki jesicer prisoten v celotnem javnem sektorju, ter opozorili, da lahko dobro dela le knjižnicar, ki je za to osebno zavzet; vodja ga ne more ustreznonagraditi oziroma kakorkoli vplivati na tiste, ki delajo slabše. Usposobljenost strokovnih delavcev za delo na podrocju bralne pis­menosti in bralne kulture: Zaskrbljujoci so odgovori sicer le nekajknjižnic, da njihovi strokovni delavci vecinoma niso usposobljeni zatovrstno delo. Prav tako nas lahko skrbi, da le približno cetrtina knjiž­nic ocenjuje, da imajo povsem usposobljene delavce za spodbujanjeoziroma nacrten razvoj bralne kulture, približno tretjina knjižnic pameni, da imajo povsem usposobljene delavce za delo na podrocju bralnepismenosti. Podrobnosti lahko vidimo na Sliki 7. Knjižnice ocenjujejo,da nimajo veliko možnosti za izboljšanje stanja, saj le približno šestina(za podrocje bralne pismenosti) in cetrtina (za podrocje bralne kulture)meni, da je ponudba tovrstnih usposabljanj na zadovoljivi ravni oziromada se njihovi delavci zadovoljivo usposabljajo (Slika 8). Spodbujanje bralne pismenosti Nacrten razvoj bralne pismenosti Spodbujanje bralne kulture 0% 20% 40% 60% 80% 100% slika 8: Možnosti za usposabljanje knjižnicarjev (n=27) Naslednji izpostavljen problem so financne in prostorske razmere. Fi­nancno stanje v nekaterih knjižnicah resno otežuje možnost obnoveoziroma posodabljanje ter vzdrževanje aktualnosti knjižnicne zbirke,kar bo imelo dolgorocne posledice, ki jih v celoti ne moremo odpravitis še tako zavzetim delom. Omenjeno ilustrira naslednja izjava: »Ne mo­reš biti aktualen. Kaj boš delal pogovore ali pa govoril o pravljici, ce nemoreš knjige pokazati.« Res pa je, da je pomanjkanje denarja za gradivovcasih pozitivno – treba je cakati na knjigo, kar spodbuja motivacijo,hrepenenje po knjigi, kar knjižnice rešujejo z omejevanjem dostopnosti,tj. krajšanjem rokov izposoje ali števila izvodov, ki si jih posamezniklahko izposodi. Seveda financna situacija otežuje tudi dostopnost, saj jevecina knjižnic že uvedla clanarino, ki pomeni razlikovanje dostopnostiglede na ekonomski položaj posameznika, dejansko pa seveda omejevanjedostopnosti. Mnoge knjižnice se srecujejo z nerazumevanjem lokalnihoblasti, kar se odraža v njihovem financiranju. Zelo pomembna so tudi partnerstva in lokalna skupnost. Poudarjene sobile nacionalne pobude in strategije, nacionalna podpora, saj se v kakš­nem okolju tudi z najboljšo pobudo ne da premakniti lokalnih oblasti.Vsekakor sta bralna pismenost in bralna kultura problem nacionalnegapomena, zato bi morali temu posvecati vecjo, predvsem pa enotno po­zornost. Omenjeno ilustrira izjava: »Ne samo projekt, ampak strategija,saj projekt mine.« Opozorili so na problem enotnih kriterijev po Sloveniji oziroma na to,da bi morale knjižnice imeti vec avtonomije pri odlocanju glede prioritet(npr. tam, kjer se povezuje s šolsko knjižnico oziroma jo dopolnjuje, bimorali dokupiti vec leposlovja, a to podre vnaprej doloceno standardizi­rano razmerje). Omejitev ne opažamo zgolj pri standardih, temvec tudipri knjižni produkciji – primanjkuje kvalitetne literature, zlasti strokovneliterature za otroke, mlade. Knjižnicarji so kot posebej problematicno izpostavili odsotnost vredno­tenja. Pogrešajo meritve, preglede v kvalitativnem smislu, ki bi vodili vnacrtno, ciljno in predvsem dolgorocno usmerjeno delovanje. Za ilu­stracijo naj služi izjava: »Samo površno se pogleda, ce sploh, in že skociv nekaj novega – ne moreš nicesar poglobljeno delati. In to je bistvenproblem pri knjižnicah.« 3.3.1.6 nacini in potenciali promocije oziroma osvešcanja o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture Na vprašanje v fokusni skupini o tem, kako promovirajo knjižnico innjene dejavnosti, so knjižnicarji navedli, da jim to podrocje predstavljatežavo oziroma, da ga vecinoma ne obvladajo dovolj dobro. Soglasniso bili, da je dejavnosti potrebno promovirati, saj jih ljudje ne morejopoznati. V knjižnicah bi bilo potrebno vzpostaviti službe za odnose zjavnostmi (podobno kot jih nekatere knjižnice in druge kulturne usta­nove že imajo, npr. muzeji). Izpostavljen je bil pomen medijev, še posebej nacionalnih). Do njih jetežko priti, knjižnica in njene dejavnosti jih premalo zanimajo. Lažje jevzpostaviti stik z lokalnimi mediji, ki pa se najbolj odzivajo na stalneoziroma tradicionalne dejavnosti ter take, ki so po svoji naravi širše za­nimive ali celo nenavadne (kot denimo »živa knjižnica«) in predstavljajodobro promocijo knjižnice. Odmevne so tudi dejavnosti, kjer je knjižnica t. i. stranski ucinek (npr. ce se želiš udeležiti nekega izobraževanja, moraš biti clan knjižnice). Knjižnicarji se zavedajo, da ni dovolj, da knjižnica skrbi le za ljudi, kiv knjižnico zahajajo, poseci bi morala tudi izven svojih zidov, kar pa jezelo zahtevno. Navajamo izjavo: »Skupine nebralcev so pa težje dosegljivein na tem je potrebno ves cas delati.« Zelo pomaga zagovorništvo, daknjižnico in branje promovirajo znane osebe, a ne le s podrocja kulture – to so lahko tudi župani, športniki, estradniki itd., ki so zlasti mladimveliki vzorniki. V zvezi s promocijo branja se knjižnicarji zavedajo, da bi morali branjeuveljaviti kot pomembno aktivnost, zelo zanimivo in tudi prijetno, torejkot prijetno prostocasno dejavnost in ne kot obvezo. Izziv predstavljadelo s starši, da bodo branje vnesli v družino kot nacin življenja, zlastipa osvešcanje odraslih, kako pomembno je branje in da je z njim trebapriceti zgodaj in v celotni družbi – povezava s pediatri, logopedi, vzgo­jitelji, šolo itd. (omenjene so bile tuje akcije, kot je hrvaška Citaj mi!). 3.3.1.7 Povezava ocene ravni bralne pismenosti in bralne kulture s strateškim delovanjem Knjižnicarji so v fokusni skupini odkrito priznali, da se v knjižnicahredko, ce sploh, lotevajo merjenja vpliva knjižnice na bralno pismenostiin bralno kulturo, ter menijo, da je to zahtevno. Ugotavljajo, da bi bilomerjenje potrebno, saj bi dobili informacije o stopnji bralne pismenostiin bralne kulture in vedeli, komu je treba nameniti vec pozornosti. Povezavo med vrednotenjem in nacrtovanjem bi bolj okrepili s sistema­ticnim izboljševanjem kompetenc osebja in vodstva, seveda tudi z izbolj­šanimi materialnimi in kadrovskimi pogoji. Potrebno bi bilo vzpostavitiizobraževanje in usposabljanje na nacionalni ravni, oblikovati kompe­tencni model bibliotekarja, poudarjati eticno in zavzeto opravljanje delater ponuditi izobraževanja in izmenjave dobrih praks za specializiranedejavnosti, npr. mladinsko knjižnicarstvo, referencno delo, uporabnikes posebnimi potrebami, sodobno tehnologijo. Zagotoviti bi morali vecdomace strokovne literature. Gotovo se med knjižnicarji najdejo mnogi,ki so lahko vir znanja in idej za druge knjižnicarje, na voljo je tudi mnogodrugih strokovnjakov. Izobraževanja bi morala temeljiti na teoreticnemznanju ter skrbi, da so prilagojena kontekstu knjižnice. Tako bi zagoto­vili, da bi knjižnicarji pridobljeno znanje tudi dejansko uporabljali prisvojem delu. Hkrati bi bilo potrebno izboljšati tudi kompetence knjižnicin knjižnicarjev za promocijo branja. 3.3.1.8 nacini in potenciali vkljucevanja uporabnikov Knjižnice (Slika 9) redno vkljucujejo vse uporabnike v predloge za naba­vo, redno in ciljno pa v bralne oziroma knjižne klube. Ostali možni nacinivkljucevanja uporabnikov ostajajo precej neizkorišceni. Na tem podrocjubi kazalo okrepiti zavedanje, da lahko vkljucevanje uporabnikov obogati(morda na kakem podrocju tudi olajša) delovanje knjižnice. Na vprašanje v fokusni skupini o možnosti, ali je lahko knjižnica samoplatforma, kjer se nekaj dogaja, ali pa aktivno vkljuci uporabnike, ter opotencialu teh dejavnosti za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture,so bila mnenja deljena. Nimamo zagotovila o uspešnosti neke knjižnicneaktivnosti, ce ne vprašamo uporabnikov oziroma prebivalcev, kaj si želi­jo, katere storitve bi uporabljali v knjižnici, kakšna je njihova predstava oknjižnici. To je del nacrtovanja, knjižnica pa presodi katere storitvelahko na strokoven nacin realizira. Stik z uporabniki je torej neke vrsteizhodišce za strokovne odlocitve. Bralne skupine, knjižni klubi, klubi bralcev, pogovorne skupine (v živo ali preko spleta) Ne vkljucujemo Vkljucujemo obcasno Predlogi, svetovanje in to vse uporabniške za nakup knjižnicnega skupine hkrati gradiva Vkljucujemo redno in to vse uporabniške skupine hkrati Nacrtovanje dela knjižnice Vkljucujemo obcasno in ciljno, tj. izbrane uporabniške skupine Vkljucujemo redno Spletni portali knjižnic in ciljno, tj. izbrane (npr. Dobreknjige.si) uporabniške skupine V našem okolju tega ni, zato ni potrebe Drugo slika 9: Aktivno vkljucevanje uporabnikov (n=27) Knjižnicarji so priznali, da premalo vkljucujejo uporabnike in da bi bilovcasih smotrno uporabnikom omogociti, da se med sabo povezujejo.Izkušnje kažejo, da slednje olajšujejo dobri prostorski pogoji, v temkontekstu pa je pomembna tudi izmenjava izkušenj in dobrih praksmed knjižnicami. 3.3.1.9 sodelovanje s partnerji Med organizacijami, s katerimi redno sodelujejo (Slika 10), so, kot soknjižnice navajale že prej, izobraževalne organizacije, zlasti s podrocjapredšolske in osnovnošolske stopnje, pri cemer vidimo upad redne­ga sodelovanja z narašcanjem starosti otrok. Nekaj manj je rednega sodelovanja z lokalnimi oblastmi, srednjimi šolami oziroma gimnazija­mi, društvi in družinami, ki ne vkljucujejo predšolskih otrok v vrtec. Šemanj je sodelovanja z organizacijami s podrocja terciarnega izobraževa­nja ter z univerzo za tretje življenjsko obdobje, kar je v delnem nasprotju s predhodno navedenim podatkom, da so prebivalci v tretjem življenjskemobdobju ena najpogostejših ciljnih skupin. Sicer knjižnice sodelujejo tudis krajevnimi skupnostmi, kulturnimi ustanovami (muzeji), centri zasocialno delo in humanitarnimi organizacijami (npr. Rdeci križ). Najpogostejši ciljno izvedeni nacini sodelovanja (Slika 11) so gostovanjepredavateljev, skupni projekti ter usposabljanje knjižnicarjev, generalnousmerjeni pa promocija knjižnice in informiranje o delovanju partner­jev. Veliko knjižnic tudi gostuje v prostorih partnerjev, jih upošteva priizgradnji zbirke oziroma jih vkljucuje v svoje storitve. V fokusni skupini smo vprašali, kako knjižnice vidijo partnerje termožnosti sodelovanja na lokalni ali nacionalni ravni, in kako knjižniceidentificirajo partnerje. Zanimalo nas je, ali bi bil potreben nacrtni pri­stop ali zadostuje neke vrste sprotna improvizacija. Knjižnicarji vidijosodelovanje kot zelo mocan vzvod, ker knjižnica vcasih nima dovoljznanja ali izkušenj na dolocenem podrocju spodbujanja branja, tako siolajša delo, prihrani napake itd. Sicer je spekter sodelovanj širok: vrtci,šole, gledališca, laboratoriji, inštituti, domovi za starejše, prostovoljskein druge nevladne organizacije, dobrodelne organizacije, društva itd., aso sodelovanja bodisi usmerjena zelo široko (nimajo enega konkretnegacilja) bodisi ciljno (npr. za namen konkretnih projektov, katerih tema pani vedno spodbujanje branja). Dolocena partnerstva so taka, kjer drugeorganizacije uporabljajo knjižnico oziroma jo vzajemno uporabljajo pridoseganju našega skupnega cilja tako, da knjižnice vecinoma dajo pro­stor oziroma infrastrukturo. Obstajajo tudi partnerstva, kjer knjižnicedosegajo dolocene ciljne skupine in na ta nacin širijo svojo dejavnost,stopajo do razlicnih ciljnih skupin. Partnerstvo in sodelovanje ima za knjižnico tudi promocijski ucinek indviga njen ugled. V smislu vplivanja na bralno pismenost in bralno kulturo vidijo knjiž­nicarji možnosti predvsem v sodelovanju z vzgojno­izobraževalnimiorganizacijami ter neposredno z lokalnim okoljem (npr. nacrtno delo nadomoznanskem podrocju, vkljucenost v turisticno ali kulturno ponudbokraja), pri cemer se nacrtno promovira knjigo in branje. Ne sodelujemo Sodelujemo obcasno oz. po potrebi Sodelujemo redno, tj. vsaj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe slika 10: Sodelovanje s partnerji (n=29) Gostujoci predavatelji v knjižnici Skupni programi/projekti Pri odnosih z javnostmi Usposabljanje knjižnicnega osebja Aktivno informiranje o njihovem delovanju Promocija knjižnice Zunanji svetovalci pri zasnovi in izpeljavi dejavnosti knjižnice Izgradnja knjižnicne zbirke Gostovanje v njihovih prostorih Drugo 3.3.1.10 izzivi splošnih knjižnic pri razvoju bralne kulture obstojecih bralcev V anketi smo spraševali o vplivu knjižnic na stanje in razvoj bralnepismenosti in bralne kulture. Ena knjižnica meni, da nima možnostivplivanja, medtem ko jih 11 meni, da delno ima možnosti, 15 pa, daima veliko možnosti. Knjižnice smo prosili, da ocenijo, kako se ta vpliv povezuje s pogoji za delovanje knjižnice oziroma kaj so njihove mocnein šibke tocke. Odgovorilo je 24 knjižnic. Knjižnice prepoznavajo svoje mocne tocke v naslednjih elementih – vprvo skupino smo postavili zelo pogosto navedene elemente, v drugo patiste, ki so jih omenile zgolj posamezne knjižnice:- kadrih (njihovi motiviranosti in požrtvovalnosti) oziroma vsaj nekem deležu takšnih kadrov – ta element so izpostavile prav vse knjižnice,- kakovostni knjižnicni zbirki,- programih in projektih, ki jih izvajajo, zlasti že uveljavljeni in pre­ izkušeni (npr. dejavnosti pri delu z dolocenimi ciljnimi skupinami – predšolskimi otroki, ucenci, dijaki, študenti, upokojenci, ranljivimiskupinami; bralna znacka za odrasle, dejavnosti tudi izven osrednjeenote). - privlacnih prostorih (kjer ti obstajajo). Kot receno, so nekatere knjižnice poleg zgornjih videle svoje prednostiše v: - dobri lokaciji knjižnice,- pozornosti na potrebe in pricakovanja uporabnikov,- povezanosti z okoljem,- sodelovanju in povezovanju z organizacijami, društvi, javnimi zavodi, obcinami, - sodelovanju z obmocno knjižnico in ostalimi knjižnicami (izmenjavadobrih praks, izkušenj, mnenj),- ugledu, ki ga ima knjižnica v okolju. Gre torej za splet elementov in dejavnikov, od katerih so nekateri izvenvpliva knjižnic, nekateri tudi bolj dolgorocne narave, medtem ko so dru­gi izraz ali posledica lastne knjižnicne aktivnosti in bi jih torej kazalospodbujati pri vseh knjižnicah. Med šibkimi tockami so bili izpostavljeni:- slabe prostorske razmere,- slabe financne razmere, ki se le še poslabšujejo,- težave pri organizaciji financiranja (knjižnica je odgovornost lokalne skupnosti – torej obcine, kjer pa je posluh za knjižnico in kulturo nasploh zelo razlicen in odvisen od trenutne oblasti),- premajhna in starajoca se kadrovska zasedba,- slabša usposobljenost kadrov, - slabe možnosti motiviranja zaposlenih in nizka motivacija pri neka­terih, - slaba dostopnost nekaterih potencialnih ciljnih uporabniških skupin, ki niso clani knjižnice,- potrošniška naravnanost okolja, kjer branje nima ugleda,- premajhna osredotocenost knjižnice na njeno osnovno poslanstvo oziroma prevelika pozornost na druge dejavnosti,- dejstvo, da je knjižnica le eden od dejavnikov, ki vpliva na bralno pismenost in bralno kulturo,- šibka odzivnost medijev,- konkurencno okolje (druge knjižnice (npr. osnovnošolske) s podobno/ boljšo ponudbo storitev in gradiva, druge kulturne organizacije), - nespodbudno okolje (slabša gospodarska situacija, neobstoj izobraže­valnih organizacij, spalna naselja oziroma vecina prebivalcev na deluv drugih obcinah). Nekatere od težav so torej spet le delno ali pa sploh ne v domeni knjiž­nic, medtem ko so nekatere take, da bi jih bilo mogoce zaceti reševati zdrugacnim pristopom. Npr. knjižnice se zavedajo dolocenih potencialnihciljnih skupin, niso pa še razvile nacinov, kako jih doseci. Knjižnice smo v zakljucku ankete prosili tudi, da glede na svoje pred­hodno izraženo mnenje o možnostih vplivanja ocenijo dejanski vplivknjižnice na stanje in razvoj bralne pismenosti in bralne kulture nanjenem obmocju. Pozvali smo jih torej, da za svoj konkreten primer oce­nijo uresnicljivost vloge knjižnice, kot so jo nacelno opredelili v zacetkuankete, ter navedejo razloge za takšno oceno. Odgovorilo je 21 knjižnic:- 13 jih je ocenilo svoj vpliv na okolje kot velik in pomemben, 7 kot srednje pomemben, ena pa kot slab. - Ob tem jih je 7 opozorilo, da bi bil njihov vpliv lahko vecji ob boljšihpogojih za delovanje, ena je dodala, da krizne situacije v njih spod­bujajo inovativnost in ustvarjalnost, druga pa, da se zavedajo svojihšibkih tock in vrzeli. - 5 knjižnic je poudarilo, da knjižnica lahko vpliva le na uporabnikeoziroma ljudi, ki jo obiskujejo, ob tem so 3 izpostavile svoje aktivnoprizadevanje za pridobivanje uporabnikov. - 1 knjižnica je izrazila skrb, da spodbujanje bralne pismenosti in bralnekulture ni vec med prioritetami knjižnice oziroma, da bi morali njenovlogo in poslanstvo na novo premisliti. Knjižnicarji v fokusni skupini so si bili edini, da ima njihova knjižnicanedvomno vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo. Vpliv je odvisenod pogojev za delovanje in treba bi bilo vztrajati na obojem, dostopnostiin kakovosti knjižnice. Prevec je odlocanja na podlagi nekih lastnih za­znav, osebnih mnenj (npr. direktorjev, vodij), ki se potem »pretvorijo« vpolitiko knjižnice brez dejanskih tehtnih argumentov, vezanih na okoljeter potrebe, in tega se seveda potem ne da meriti. Ucinke je težko oceniti, vemo pa, da ce knjižnice ne bi bilo, bi se to pozna­lo na narodovem znacaju, širini, vedenju, intelektualni moci, sposobnostiodlocanja, gotovo tudi v vsakodnevnem življenju. V manjših lokalnihskupnostih je knjižnica še pomembnejša kot v vecjih mestih, kjer je veckulturne ponudbe. Knjižnica je pomembna, posebej pri otrocih, ker seljubezen do knjige ter odnos do knjige privzgoji, sami pa težko pridejodo knjižnice oziroma jih morajo spremljati starši, kar pomeni, da jihredkeje spremljajo, sploh ce knjižnica ni locirana v neposredni bližini. Sredstva, namenjena za knjižnico, bi težko porabili kako drugace obenakem ucinku. Knjižnicarji sicer nasprotujejo preveliki komercializa­ciji, a menijo, da bi bilo pogosteje treba razmišljati o ekonomicnosti, šeposebej tam, kjer gre za sodelovanje šolske in splošne knjižnice, saj greza iste ljudi in enake cilje. Na vse vpliva tudi odnos odraslih, za katerega knjižnicarji menijo, da ninajboljši, saj knjižnico prepogosto dojemajo kot samoumevno oziroma lekot vir obveznega ctiva. Tudi lokalne oblasti pogosto nimajo pozitivnegaodnosa do branja, torej ga ne morejo imeti niti do knjižnice. Prepogostoso neuporabniki knjižnice tudi ucitelji, šibek clen pa so pogosto tudišolske knjižnice in knjižnicarji, katerih težava so poleg premalo zain­teresiranih sodelavcev tudi nezadostno bralno ozavešcena vodstva šol. Težave šolskih knjižnicarjev so tudi v kombiniranju delovnih nalog, karse vse bolj uveljavlja v šolstvu, in je tudi v simbolnem smislu slabo zapoložaj šolskih knjižnicarjev. Knjižnicarji menijo, da so splošne knjižnice nosilke bralne kulture, na­loge pa ne bodo mogle opraviti same, brez sodelovanja izobraževalnegasistema in celotne družbe. Glede šolstva, kjer je sodelovanje še posebejpomembno, se zatika že pri formalnostih, ki izhajajo iz razlicnih resor­jev (zakonodaja, pogoji za opravljanje dela, možnosti za formaliziranosodelovanje obeh vrst knjižnic). Vendar pa knjižnicarji vidijo mnogomožnosti: sodelovanje pri nabavni politiki, dejavnostih spodbujanja branja, delitvi nalog itd., in izražajo tudi pripravljenost za sodelovanje.Navedeno ilustrira izjava: »Tako da sta tukaj dva sistema, ki bi lahko skakšnim deljenjem vlog zelo veliko skupaj naredila. Bi bil boljši izplen.Tudi glede na vložena sredstva glede na to da v bistvu tukaj se ne pogo­varjamo o majhnih sredstvih. Ne pri šolstvu, ne pri kulturi.« Ob zakljucku fokusne skupine smo knjižnicarjem ponudili, da še samipovedo, kaj bi se jim zdelo v tem kontekstu pomembno. Poudarili so,da so knjižnice pomemben dejavnik spodbujanja bralne pismenosti inbralne kulture (kljub slabim razmeram za delovanje), vendar bi moralspodbujati cel družbeni kontekst in dajati enaka pozitivna sporocila obranju (danes na primer velja, da je branje – in knjižnice – zapravljanjecasa, bolj je pomembno delo, imamo tudi negativen odnos do trivialnegabranja itd.). Tu je izjemno pomemben vpliv medijev. Na razlicne nacineje treba branje pokazati kot cenjeno aktivnost, knjižnice kot cenjeneustanove ter poklic kot cenjen in sodoben poklic. Zlasti pri slednjem bimorali knjižnicarji nastopati kot enoten deležnik. Na slab ugled branjav družbi poleg splošne družbene klime mocno vpliva tudi pogosto slabopremišljen pristop v procesu šolanja. Potrebno bi bilo premisliti vsebineknjiževnega pouka in opismenjevanja. Omenjeno ilustrira izjava: »Doklerbo šola nekako, verjetno nehote, unicevala ljubezen do branja (nepremi­šljen izbor za domace branje itd.), bomo mi to lahko obudili le pri zelomotiviranih posameznikih.« Ponovno so opozorili na velik pomen in potrebo po nacionalnih kampa­njah za spodbujanje branja. Zelo pomembno se jim zdi tudi, da bi imeliknjižnicarji možnost permanentnega izobraževanja (npr. na podrocjuvrednotenja, strateškega nacrtovanja, promocije in zagovorništva, speci­alizacije za dolocene dejavnosti) in izmenjave dobrih praks, da bi prenosdobrih praks v druge knjižnice bolj spodbujali, ter da bi imeli možnostpovezovanja v regijske ali celo nacionalne projekte spodbujanja branja.Izpostavili so potrebo po kompetencnih centrih, ki bi na nacionalni ravni razvijali ponudbo izobraževanja in usposabljanja, delovali raziskovalno,povezovalno in koordinacijsko. To bi omogocilo bolj racionalno izrabokadrovskih in financnih virov ter dvignilo kakovost knjižnic na novo raven. 3.3.1.11 merjenje kakovosti in uspešnosti delovanja knjižnice V anketi smo zastavili nekaj vprašanj, povezanih z merjenjem kakovostiin uspešnosti delovanja knjižnic. Spodbudno je, da 18 knjižnic meni, da je tovrstno vrednotenje kljucno za delovanje knjižnice, 9 jih misli, da je šekar pomembno, le za eno to ni pomembno. Na naslednje, bolj podrobnemožnosti glede vrednotenja, je odgovorilo 27 oziroma 26 knjižnic. Iz re­zultatov izhaja, da le manjšina izvaja kakršne koli dejavnosti vrednotenjain da ne moremo govoriti o nekem enotnem pristopu. 1. Izvajanje raziskav uporabnikov: 5 knjižnic tega ne izvaja, 20 izvajaobcasno oziroma po potrebi, le 2 pa redno oziroma najmanj enkratletno. 2. Izvajanje analiz lokalnega okolja knjižnice: 4 knjižnice tega na iz­vajajo, 15 obcasno, 8 pa redno. 3. Od tistih, ki to izvajajo, jih samih izvaja 13, 5 kot obmocna knjižnica, 3v sodelovanju z obmocno knjižnico, za eno to dela obmocna knjižnica,po ena pa izvajata »sama in v sodelovanju z obmocno knjižnico« ter»sama in kot obmocna knjižnica«. 4. Vrednotenje delovanja knjižnice na podrocju bralne pismenostiin bralne kulture: kot je razvidno iz Slike 12, vecina knjižnic bodisine vrednoti delovanja na teh podrocjih bodisi vrednotenje izvaja leobcasno, tistih, ki to delajo redno, je okrog petina. Spodbujanje bralne pismenosti Ne izvajamo Nacrten razvoj bralne pismenosti Obcasno izvajamo Spodbujanje bralne kulture Redno izvajamo Nacrten razvoj bralne kulture Tiste knjižnice, ki to izvajajo, smo prosili za pojasnila, kako to delajo:na vseh štirih podrocjih – spodbujanja bralne pismenosti (12 odgovo­rov), nacrtnega razvoja bralne pismenosti (9 odgovorov), spodbujanjabralne kulture (13 odgovorov) in nacrtnega razvoja bralne kulture (11 odgovorov). Ugotavljamo, da knjižnice vecinoma vrednotijo svoje delova­nje s pomocjo statisticnih podatkov (obisk prireditev/dejavnosti, številodejavnosti, izposoja itd.), nekatere jih primerjajo po letih in spremljajopo enotah, posamezne so navajale še kvalitativne mere (obrazci, ankete,pogovori ali intervjuji z udeleženci o pomanjkljivostih, vtisih, potrebah,predlogih) ali anekdoticno spremljanje odzivov uporabnikov. Na vprašanje glede odziva na spremembe v lokalnem okolju je 6 knjižnicnavedlo, da sprememb ni bilo, 19, da so spremembe bile in so se nanjeodzvali nacrtno, 4 pa, da so bile, a se nanje še niso odzvali. Navedli sonaslednje nacine odziva:- uvedli so dodatne storitve (npr. mednarodne ure pravljic, tematske domoznanske vecere, delavnice za iskanje zaposlitve, pomoc pri pisa­nju vloge za zaposlitev, ucna pomoc za priseljence, racunalniško opi­smenjevanje za brezposelne ali starejše, jezikovne tecaje slovenskegain tujih jezikov), zasnovali projekte (npr. socializacija Romov), priceliintenzivno sodelovati s pobratenimi knjižnicami, priceli ozavešcatiavtohtono prebivalstvo o veckulturnosti, uvedli/okrepili storitve izvenknjižnice (npr. izposojo na domu/v ustanovah trajne namestitve),dogodki kot odziv na spremembe v okolju, - prilagodili so nakup gradiva (npr. zaradi novoustanovljenih študijskihprogramov, priseljevanja tujcev), podarjali gradivo,- prilagodili so sodelovanje z izobraževalnimi organizacijami, organiza­ cijami, ki delajo s starejšimi, ranljivimi skupinami, priseljenci,- uvedli so dodatne enote (npr. zaradi novoustanovljenih obcin),- nekatere storitve ukinjajo, zmanjšujejo nabavo zaradi varcevanja. Ena knjižnica je navedla razloge za neodziv, in sicer, da se zaveda potrebe, da bi nekaj enot odprla veckrat tedensko, a ji kadrovska podhranjenostto onemogoca. Vrednotenje kakovosti izvajalcev: Tudi tukaj vidimo (Slika 13), da jevrednotenje izvajalcev prisotno le v manjšem delu knjižnic, redno paga izvaja približno sedmina. Opazimo lahko vec kvalitativnega pogle­da: knjižnice npr. spremljajo, kaj so se uporabniki naucili, pridobili,spremljajo dogajanje in vedenje uporabnikov po dogodku in pri uporabidrugih storitev, uporabnike ter tudi izvajalce s pomocjo vprašalnikovali pogovorov prosijo za evalvacijo izvedbe, lastne usposobljenosti invsebinske umestitve, nekatere imajo tipske evalvacijske vprašalnike zazbiranja mnenj uporabnikov o kakovosti izvajalcev, nekatere se odzivajona mnenja o istih izvajalcih, ki jih oblikujejo druge knjižnice. Merjenje zadovoljstva uporabnikov: odgovorilo je 25 knjižnic, 9 jihtega ne izvaja, 13 obcasno, 3 pa redno. Knjižnice uporabnike vecinomaanketirajo (klasicno ali spletno), le manjšina tudi terensko, nekatere soomenile knjigo pohval in pritožb, dnevno komunikacijo z uporabniki,njihovo aktivno sodelovanje, pripombe in predloge. Spodbujanje bralne pismenosti Nacrten razvoj bralne pismenosti Spodbujanje bralne kulture Nacrten razvoj bralne kulture 0% 20% 40% 60% 80% 100% Dostopnost orodij za vrednotenje: na odprto vprašanje, katera orodjaza vrednotenje so jim na voljo oziroma jih uporabljajo, je odgovori­lo 22 knjižnic. Vecinoma so navajale, da uporabljajo ankete oziromaevalvacijske liste, razvite interno (bodisi klasicne bodisi na razlicnihspletnih platformah, kot so npr. 1ka, Surveymonkey), za eno knjižnicopa je vprašalnik zasnovala magistrska študentka bibliotekarstva. Enaknjižnica je omenila izvajanje kvalitativnih intervjujev, ena pa, da so zasvoje potrebe prilagodili obstojece zunanje vprašalnike. Ena knjižnica jenavedla sodelovanje z zunanjim izvajalcem in uporabo njihovega orodjaza vrednotenje, ena pa, da obcasno najamejo zunanjega izvajalca. 3.3.1.12 Vpliv merjenja kakovosti na nacrtovanje delovanja knjižnice Ker so nas zanimali rezultati/posledice merjenja kakovosti in uspešnostidelovanja knjižnice na podrocju bralne pismenosti in/ali bralne kulturena delovanje knjižnic, smo zastavili nekaj vprašanj o tem. Pridobivanje neuporabnikov: 16 knjižnic tega ne dela nacrtno, 11 pa.Teh enajst je vzpostavilo zelo raznolike nacine, kanale in sodelovanja, ki jih navajamo dobesedno. Od ciljnih uporabniških skupin pa so navajalenovorojencke, malcke, otroke, upokojence, brezposelne in brezdomce:- na prireditvah, dnevih odprtih vrat, preko facebooka/spletne strani, z osebnimi stiki, - vabila prvošolckom za vpis v knjižnico; povabilo novorojenckom zavpis v knjižnico (sodelovanje s Centrom za socialno delo),- izposoja na domu, promocija v javnosti (sejem, tecaji, facebook profilin spletna stran),- s tedni vpisa bralcev brez clanarine, za brezposelne vpis brez clanarine, z dogodki in prireditvami, z medijskim sodelovanjem,- v OŠ, na Zavodu za zaposlovanje, v zdravstvenem domu,- z nadstandardnimi storitvami: knjiga na dom, vracilo v drugi knjižnici, Halo knjiga, - s projekti, kot so Knjižnica na plaži, Knjiga in kolo za zdravo telo, s sodelovanjem rovke Crkolovke na obcinskih prireditvah itd., s temat­skimi obiski vzgojno­izobraževalnih in drugih ustanov, s promocijoprireditev, storitev v medijih, - povabimo prvošolcke za vpis, brezplacna clanarina ob Dnevu sloven­ skih splošnih knjižnic, 3. december, na prireditvah itd.,- z obvestili o prireditvah, brezplacnem vpisu v knjižnico,- organiziramo nove bralne akcije, pripravljamo zanimive dogodke, razstave, - s predstavitvami v ustanovah, društvih, organizacijah, na dogodkih,v sklopu praznovanj knjižnice, npr. dan knjižnic. Prilagajanje oziroma spreminjanje delovanja knjižnice na podlagiugotovitev vrednotenja: tudi na to odprto vprašanje je odgovorilo 11knjižnic, ene bolj, druge manj konkretno. Ene so napisale le, da se od­zovejo na zaznave spremembe potreb uporabnikov, da pripravijo usme­ritve za izboljšanje stanja ali da bi jih, v kolikor bi ugotovili, da nekaj niustrezno. Druge pa so konkretno navajale, da uvajajo nove dejavnosti alispreminjajo/posodabljajo obstojece, uvajajo nove tehnologije in medije,nabavljajo gradivo, uvajajo spremenjene odpiralne case itd. Izpostavljenoje bilo tudi permanentno izobraževanje zaposlenih. Nekatere knjižniceso opozorile, da projektov, ki so se izkazali za uspešne, niso spreminjalioziroma bodo to storili, ce bo potrebno. Ugotovimo lahko, da knjižnice lev manjši meri utemeljujejo spremembe svojega delovanja z ugotovitvamivrednotenja oziroma se ravnajo po njih. Izpostavljamo mnenje: »Spodbujanje razvoja bralne pismenosti in bralnekulture je na papirju lahko projekt/nacrt z izjemnimi cilji in dosežki, ki ima v ozadju tudi predvidene domiselne nacine vrednotenja, a se v oko­lju posamezne knjižnice v najvecji meri izkaže zavzetost posameznegaknjižnicarja. Le zagret in strokovno domišljen ter osebno obarvan pristoplahko spodbudi razvoj teh podrocji, zato je odgovor v vsakem knjižni­carju in v njegovem osebnem pristopu in angažiranosti. Kdor ne bereter nad knjigami in branjem ni navdušen, branje težko spodbuja. Kratko:najpogosteje že sami knjižnicarji, tisti popolnoma usposobljeni, zaznajona »licu mesta« potrebe po spremembi/prilagoditvi in jo tudi izvedejo.« 3.3.1.13 mnenje o ucinkovitosti ukrepov za spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture Recemo lahko, da so knjižnice v anketi podprle vse predlagane ukrepe, kijih je nakazala tudi fokusna skupina, opazne pa so nekatere razlike. Slika14 kaže, da bi bili po vecinskem mnenju knjižnic najbolj ucinkoviti ukre­pi (zanje je vec kot pol knjižnic menilo, da bi bil ukrep zelo ucinkovit):- krepitev družbenega ugleda branja (pri cemer bi morali sodelovati razlicni deležniki, ne le knjižnice (šole, množicni mediji itd.),- izboljševanje organizacijskih dejavnikov knjižnic,- izboljševanje ugleda knjižnice kot nevtralnega prostora, ki zagotavlja razvoj bralca,- krepitev nekaterih dejavnosti knjižnic: delo z otroki, mladimi in dru­žinami, promocija branja, pridobivanje neuporabnikov, - pospešitev izmenjave dobrih praks, izvajalcev med knjižnicami (pricemer pa ni vecjega navdušenja nad tem, da bi za to imeli nacional­nega koordinatorja), - izboljšanje izobraževanja in usposabljanja knjižnicarjev,- nacionalne kampanje za spodbujanje branja,- nacionalna strategija za spodbujanje branja in njen izvedbeni nacrt ter financna in druga podpora,- ciljno usmerjeno sodelovanje med knjižnicami,- sodelovanje s šolskim sistemom in njegovimi knjižnicami. V splošni javnosti bi bilo treba s pomocjo razlicnih deležnikov (šole, knjižnice, množicni mediji itd.) uveljaviti pozitivno podobo branja kot … Zagotoviti ustrezno raven organizacijskih dejavnikov (prirast, kadri, prostor, odprtost, brezplacnost itd.). Ohraniti oziroma uveljaviti splošne knjižnice kot nosilce razvoja bralne kulture v smislu nevtralnega prostora brez komercialnih ali drugih vplivov, ki podpira … Okrepiti dejavnosti knjižnic za promocijo branja zlasti pri otrocih in mladostnikih ter družinah. Okrepiti dejavnosti knjižnic za promocijo branja in pridobivanje neuporabnikov. Pospešiti izmenjavo znanj, dobrih praks, izvajalcev (prireditev, dejavnosti) med splošnimi knjižnicami. Ponuditi relevantna usposabljanja za strok. delavce (svetovanje pri branju, opismenjevanje itd.) in zagotoviti uporabo pridobljenega znanja … Vzpostaviti kampanje za promocijo branja na nacionalni ravni. Pripraviti nacionalno strategijo in njen izvedbeni nacrt ter zagotoviti ustrezno financno in siceršnjo podporo. Okrepiti povezovanje in sodelovanje knjižnic med seboj ter z drugimi akterji na nacionalni ravni, pri cemer naj bo sodelovanje ciljno usmerjeno. Okrepiti povezovanje in sodelovanje knjižnic med seboj ter z drugimi akterji na lokalni ravni, pri cemer naj bo sodelovanje ciljno usmerjeno. Okrepiti in sistemsko usmeriti sodelovanje s šolskim sistemom, vkljucno s šolskimi knjižnicami. Poglobiti poznavanje lokalne skupnosti (analiza okolja) oziroma podpreti objektivno ocenjevanje ravni bralne pismenosti in bralne kulture kot … Pri nacrtovanju in izvajanju dejavnosti naj knjižnice spodbujajo aktiven prispevek uporabnikov v smislu posvetovanja … Za izmenjavo dobrih praks, izvajalcev vzpostaviti nekega nosilca oz. koordinatorja na nacionalni ravni. Poglobiti razumevanje in vrednotenje ucinkov delovanja splošne knjižnice na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture s prikazom merljivih rezultatov (orodja, prirocniki …) Brez ucinka Srednje ucinkovit Zelo ucinkovit slika 14: Mnenja o ucinkovitosti ukrepov (n=30) Nekaj manj navdušenja je za:- poglobitev poznavanja lokalne skupnosti (torej krepitev analiz okolja in bralne pismenosti),- aktivno vkljucevanje uporabnikov,- vzpostavitev nacionalnega koordinatorja za izmenjavo dobrih praks,- poglobitev razumevanja knjižnice o njenem vplivu na razvoj in stanje bralne pismenosti in bralne kulture s pomocjo ustreznih orodij in pripomockov. Ena knjižnica je zapisala tudi mnenje, da bi bilo treba »na nacionalniravni upoštevati geostrateško lego splošne knjižnice in strukturo pre­bivalstva in ji posebej nameniti financna sredstva s strani ministrstvaoziroma državnega proracuna za možnost razvijanja bralne kulture inbralne pismenosti v specificnem okolju.« V zakljucku ankete so knjižnice poudarile še, da je do bralne pisme­nosti in bralne kulture veliko razlicnih poti in možnosti, da je pri temnajpomembnejši knjižnicar kot oseba, da bi morali splošnim knjižnicamdati vecji pomen na nacionalni ravni, upoštevati pa tudi specificnostokolja, kjer knjižnice delujejo, predvsem s pomocjo namenskih financnihsredstev, promocije branja na nacionalni ravni in da tovrstne raziskavespodbudijo njihovo lastno razmišljanje o nacrtovanju in izvajanju njihovedejavnosti. 3.3.1.14 mnenje o osnutku modela proaktivne knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture V fokusni skupini smo knjižnicarje prosili za mnenja o osnutku modelaproaktivne knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture,ki smo ga oblikovali na podlagi spoznanj iz literature. Prosili smo tudiza ideje, pomisleke, morebitne dopolnitve in podobno. Namen je bil, das strokovnimi mnenji dodatno oblikujemo vsebino modela (tega sicerpredstavljamo v poglavju 4). Knjižnicarji so izrazili pozitivno mnenje glede predlaganega modela,saj po njihovem mnenju zajema bistvena podrocja delovanja knjižnice,obenem pa pušca dovolj prostora za upoštevanje lokalnih posebnosti terustvarjalnost v vsakokratnih razmerah. Strinjali so se, da vsebuje kon­tekst bralne pismenosti in bralne kulture zelo veliko elementov oziroma dejavnikov, ki so razporejeni v tem modelu proaktivne knjižnice, niso papodali predlogov za dopolnitve. Izrazili so tudi namero, da z modelomseznanijo kolege v svojih knjižnicah. 3.3.2 Nekatere dodatne analize V dodatnih analizah smo želeli med seboj povezati nekatere podatke bo­disi iz ankete bodisi tudi iz zunanjih virov (Statisticni urad RS, BibSiSt).V prvem delu so izbrani podatki analizirani glede na obmocje OOK.Drugi del prinaša analizo izbranih podatkov glede na regijo, ki ji pripa­dajo knjižnice; v tem delu podatke iz ankete zlasti postavljamo ob bokpodatkom Statisticnega urada RS (SURS) in Pedagoškega inštituta. Po­nekod v razpravo vpletamo tudi relevantna opažanja iz fokusne skupine. 3.3.2.1 aktivnosti po obmocjih ooK Ker je ena od osnovnih delitev knjižnic njihovo obmocje, smo prvo ana­lizo njihovih aktivnosti izvedli glede na obmocja OOK. Zanimalo nasje, ali je glede na obmocje OOK mogoce med njimi opaziti kake razlike.Teh zaradi znacilnosti podatkov seveda nismo statisticno preverjali. V Tabeli 1 prikazujemo podatke o pogostosti izvajanja raziskav upo­rabnikov in lokalnega okolja. Že iz opisnih podatkov smo ugotovili, davecina knjižnic raziskave uporabnikov izvaja obcasno oziroma po potre­bi, le v celjskem in dolenjskem obmocju je po ena knjižnica navedla, dato izvaja najmanj enkrat letno, medtem ko v gorenjskem obmocju karštiri knjižnice ter po ena v osrednjeslovenskem in spodnjepodravskemnavajajo, da tega ne izvajajo. Tabela 2 pa nam pokaže, da precej knjižnicuporabnikov ne pridobiva nacrtno, med njimi zopet vse štiri iz gorenj­skega obmocja ter po ena iz obalnokraškega in spodnjepodravskegaobmocja, kar se ujema s podatki iz Tabele 1. Tabela 2 pokaže tudi, daprecej knjižnic, ki sicer izvaja raziskave uporabnikov, tega ne prenaša vnacrtno pridobivanje uporabnikov. tabela 1: Pogostost izvajanja raziskav uporabnikov in lokalnega okolja po obmocjih OOK obmocje Kako pogosto izvajate raziskave vaših obstojecih uporabnikov? Kako pogosto izvajate analize lokalnega okolja knjižnice? ne izvajamo izvajamo obcasno oz. po potrebi izvajamo redno, tj. najmanj enkrat letno ne izvajamo izvajamo obcasno oz. po potrebi izvajamo redno, tj. ob vsaki pripravi strateškega nacrta celjsko 0 3 1 0 2 2 dolenjsko 0 6 1 0 6 1 gorenjsko 4 0 0 1 3 0 goriško 0 0 0 0 0 0 Koroško 0 2 0 0 1 1 obalno­kraško 0 4 0 2 1 1 osrednje­slovensko 1 2 0 0 2 1 Pomursko 0 1 0 0 1 0 spodnje­podravsko 1 0 0 0 1 0 štajersko 0 1 0 0 0 1 tabela 2: Pridobivanje neuporabnikov po obmocjih OOK obmocje Na kakšne nacine pridobivate v lokalnem okolju tiste prebivalce, ki še niso clani ali uporabniki knjižnice? tega ne delamo nacrtno to delamo nacrtno celjsko 3 1 dolenjsko 4 3 gorenjsko 4 0 goriško 0 0 Koroško 0 2 obalno-kraško 1 3 osrednje-slovensko 1 2 Pomursko 1 0 spodnje-podravsko 0 1 štajersko 1 0 Podobno kot z raziskavami uporabnikov je z analizami lokalnega okolja(Tabela 1): ena knjižnica iz gorenjskega ter dve knjižnici iz obalnokra­škega obmocja teh analiz ne izvajajo. S temi podatki so povezani tudipodatki v Tabeli 3, ki prikazujejo odzive knjižnic na spremembe v lo­kalnem okolju. Tu so vse knjižnice v obalnokraškem in vse, razen ene, vgorenjskem obmocju navedle, da bodisi sprememb ni bilo (po ena knjiž­nica) bodisi da so bile in da se je knjižnica nanje odzvala nacrtno (trioziroma dve knjižnici). Postavlja se namrec vprašanje, kako se knjižnica lahko na spremembe odzove nacrtno oziroma meni, da sprememb vokolju ni bilo, ce ne izvaja analiz okolja. tabela 3: Nacin odzivanja na sprememba v lokalnem okolju po obmocjih OOK obmocje Na kakšne nacine ste se v zadnjih treh letih odzvali na spremembe v lokalnem okolju? sprememb ni bilo spremembe so bile in nanje smo se odzvali nacrtno spremembe so bile, vendar se nanje (še) nismo odzvali Celjsko 1 2 1 Dolenjsko 0 5 2 Gorenjsko 1 2 1 Goriško 0 0 0 Koroško 1 1 0 Obalno­kraško 1 3 0 Osrednje­slovensko 1 2 0 Pomursko 1 0 0 Spodnje­podravsko 0 1 0 Štajersko 0 1 0 tabela 4: Pogostost vrednotenja rezultatov knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture po obmocjih OOK obmocje Kako pogosto izvajate vrednotenje dosežkov (rezultatov) delovanja knjižnice na podrocju: spodbujanja bralne pismenosti nacrtnega razvoja bralne pismenosti spodbujanja bralne kulture nacrtnega razvoja bralne kulture n o r n o r n o r n o r Celjsko 4 0 0 4 0 0 2 1 1 2 1 1 Dolenjsko 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 Gorenjsko 2 2 0 3 1 0 1 2 1 3 1 0 Goriško 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Koroško 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 Obalno-kraško 3 0 1 3 0 1 3 0 1 3 0 1 Osrednje­slovensko 1 1 0 1 1 0 0 2 1 0 2 0 Pomursko 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 Spodnje­podravsko 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 Štajersko 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 Legenda: N – Ne izvajamo, O – Obcasno izvajamo, R – Redno izvajamo Zanimalo nas je tudi, kako pogosto knjižnice izvajajo vrednotenje dela na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture (Tabele 4–6). Žal le manjšidelež knjižnic redno spremlja in vrednoti svoje delo na teh dveh podro­cjih, nekaj vec jih to dela obcasno, kar precejšen delež pa vrednotenjane izvaja na nobenem podrocju. Podobno smo ugotovili za vrednotenjekakovosti izvajalcev (Tabela 5), ki ga ne izvaja vecina knjižnic, nekatereobcasno in le redke redno. tabela 5: Pogostost vrednotenja kakovosti izvajalcev na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture po obmocjih OOK obmocje Kako pogosto izvajate vrednotenje kakovosti izvajalcev (delavcev knjižnice ali zunanjih izvajalcev) na podrocju: spodbujanja bralne pismenosti nacrtnega razvoja bralne pismenosti spodbujanja bralne kulture nacrtnega razvoja bralne kulture n o r n o r n o r n o r Celjsko 4 0 0 4 0 0 4 0 0 4 0 0 Dolenjsko 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Gorenjsko 3 1 0 3 1 0 3 1 0 3 1 0 Goriško 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Koroško 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 1 0 Obalno­kraško 4 0 0 4 0 0 3 1 0 4 0 0 Osrednje­slovensko 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 Pomursko 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 Spodnje­podravsko 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 Štajersko 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 Legenda: N – Ne izvajamo, O – Obcasno izvajamo, R – Redno izvajamo Nekaj vec je izvajanja merjenja zadovoljstva uporabnikov (Tabela 6), kjersmo ugotovili, da ga ne izvajajo štiri knjižnice gorenjskega obmocja in poena iz osrednjeslovenskega, pomurskega in spodnjepodravskega obmocja,ostale ga izvajajo vsaj obcasno. Stanje lahko delno osvetlimo z odgovori na nekatera druga vprašanjav anketi. Najprej je to odprto vprašanje o dostopnosti oziroma uporabiorodij za vrednotenje, na katero je, kot receno, odgovorilo 22 knjižnic, odtega sedem negativno (Tabela 7). Kot je razvidno, skoraj polovica knjižnic (9) uporablja interno razvita orodja ter še štiri knjižnice orodja, ki so jih razvili v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. To pomeni, da knjižnice, kiizvajajo razlicna vrednotenja, v to vlagajo veliko napora in sredstev. Zatosmo to mnenje primerjali z njihovimi izraženimi mnenji o koristnostioziroma ucinkovitosti nekaterih možnih ukrepov (Tabela 8). tabela 6: Pogostost izvajanja merjenja zadovoljstva uporabnikov po obmocjih OOK obmocje Kako pogosto izvajate merjenje zadovoljstva uporabnikov? n o r Celjsko 0 3 1 Dolenjsko 0 5 1 Gorenjsko 4 0 0 Goriško 0 0 0 Koroško 0 2 0 Obalno-kraško 0 3 1 Osrednje-slovensko 1 0 1 Pomursko 1 0 0 Spodnje-podravsko 1 0 0 Štajersko 0 0 1 Legenda: N – Ne izvajamo, O – Obcasno izvajamo, R – Redno izvajamo tabela 7: Vrednotenje po obmocjih OOK obmocje Nacini izvajanja/orodja za vrednotenje nimamo/ne izvajamo razvito znotraj knjižnice razvito znotraj knjižnice ob zunanjih sodelavcih drugo Celjsko 1 1 0 0 Dolenjsko 0 3 3 1 Gorenjsko 4 0 0 0 Goriško 0 0 0 0 Koroško 0 0 0 1 Obalno-kraško 0 4 0 0 Osrednje-slovensko 0 1 0 0 Pomursko 1 0 0 0 Spodnje-podravsko 1 0 0 0 Štajersko 0 0 1 0 Vidimo (Tabela 8) npr., da knjižnice, ki vrednotenja ne izvajajo, izražajopozitivno ali zelo pozitivno mnenje do vzpostavljanja nekega nacional­nega koordinatorskega telesa za izmenjavo dobrih praks in izvajalcev(stolpec E), do poglabljanja poznavanja lokalne skupnosti (analize okolja)oziroma podpore objektivnemu ocenjevanju ravni bralne pismenostiin bralne kulture (stolpec G), do ponudbe relevantnih izobraževanj zaknjižnicarje (stolpec C) ter do poglabljanja razumevanja ter vrednotenjavpliva knjižnice na bralno pismenost in bralno kulturo (stolpec H). Ce spomnimo na ugotovitve, prikazane v poglavju 3.3.1.11, pa tudi na re­zultate fokusne skupine, bi lahko sklepali, da knjižnice svoje delovanjespreminjajo nekako bolj na podlagi obcutkov ali izkušenj ob dnevnemdelu kot na podlagi objektivnih in metodološko neoporecnih rezultatovvrednotenja svojega delovanja. tabela 8a: Mnenja o ucinkovitosti ukrepov po obmocjih OOK obmocje Kako ucinkovit bi bil ukrep? a B c d e F g h i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii Celjsko 0 3 2 0 2 3 0 2 3 0 2 3 1 3 1 0 0 5 0 1 4 1 1 3 Dolenjsko 1 0 6 1 1 5 1 1 5 1 0 6 1 2 4 1 3 3 1 2 4 1 4 2 Gorenjsko 0 1 3 0 0 4 0 1 3 0 1 3 0 1 3 0 0 4 0 1 3 0 1 3 Goriško 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Koroško 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 2 0 Obalno-kraško 0 2 2 0 2 2 0 1 3 0 1 3 1 2 1 1 2 1 2 2 0 2 2 0 Osrednje­slovensko 0 2 4 0 3 3 0 1 5 0 1 5 1 3 2 1 0 4 0 4 2 2 4 0 Pomursko 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 1 0 1 0 0 Spodnje­podravsko 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 Štajersko 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 tabela 8b: Mnenja o ucinkovitosti ukrepov po obmocjih OOK obmocje Kako ucinkovit bi bil ukrep? i j K l m n o P i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii i ii iii Celjsko 1 1 3 0 2 3 0 0 5 0 1 4 0 4 1 0 0 5 0 0 5 0 1 4 Dolenjsko 1 4 2 1 2 4 1 0 6 1 0 6 1 2 4 1 0 6 1 0 6 1 2 4 Gorenjsko 0 1 3 0 2 2 0 0 4 0 0 4 0 3 1 0 0 4 0 1 3 0 0 4 Goriško 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Koroško 0 2 0 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 2 0 Obalno-kraško 2 2 0 1 2 1 0 1 3 0 1 3 0 2 2 0 1 3 0 0 4 0 1 3 Osrednje­slovensko 2 4 0 0 1 5 0 0 6 0 0 6 1 2 3 0 1 5 1 0 5 1 1 4 Pomursko 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 Spodnje­podravsko 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 Štajersko 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 Legenda: I – brez ucinka, II – srednje ucinkovit, III – zelo ucinkovit A Okrepiti povezovanje in sodelovanje knjižnic med seboj ter z drugimi akterji na lokalni ravni, pri cemer naj bo sodelovanje ciljno usmerjeno. B Okrepiti povezovanje in sodelovanje knjižnic med seboj ter z drugimi akterji na nacionalni ravni, pri cemer naj bo sodelovanje ciljno usmerjeno. C Ponuditi relevantna usposabljanja za strokovne delavce (svetovanje pri branju, opismenjevanje itd.) in zagotoviti uporabo pridobljenega znanja v praksi. D Pospešiti izmenjavo znanj, dobrih praks, izvajalcev (prireditev, dejavnosti) med splošnimi knjižnicami. E Za izmenjavo dobrih praks, izvajalcev vzpostaviti nekega nosilca oziroma koordinatorja na nacionalni ravni. F Pripraviti nacionalno strategijo in njen izvedbeni nacrt ter zagotoviti ustrezno financno in siceršnjo podporo. G Poglobiti poznavanje lokalne skupnosti (analiza okolja) oziroma podpreti objektivno ocenjevanje ravni bralne pismenosti in bralne kulture kot podlage za ciljno delovanje splošne knjižnice (orodja, prirocniki, izobraževanje za analizo lokalne skupnosti). H Poglobiti razumevanje in vrednotenje ucinkov delovanja splošne knjižnice na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture s prikazom merljivih rezultatov (orodja, prirocniki za merjenje vpliva, izobraževanje). I Okrepiti in sistemsko usmeriti sodelovanje s šolskim sistemom vkljucno s šolskimi knjižnicami. J V splošni javnosti bi bilo treba s pomocjo razlicnih deležnikov (šole, knjižnice, množicni mediji itd.) uveljaviti pozitivno podobo branja kot prostovoljne, zaželene, cenjene, ustvarjalne, prijetne itd. aktivnosti. K Okrepiti dejavnosti knjižnic za promocijo branja zlasti pri otrocih in mladostnikih ter družinah. L Okrepiti dejavnosti knjižnic za promocijo branja in pridobivanje neuporabnikov. M Pri nacrtovanju in izvajanju dejavnosti naj knjižnice spodbujajo aktiven prispevek uporabnikov v smislu posvetovanja, medsebojne izmenjave mnenj (dialoški pristop) itd. N Ohraniti oziroma uveljaviti splošne knjižnice kot nosilce razvoja bralne kulture v smislu nevtralnega prostora brez komercialnih ali drugih vplivov, ki podpira razvoj bralca (svetuje, usmerja, zagotavlja gradivo). O Zagotoviti ustrezno raven organizacijskih dejavnikov (prirast, kadri, prostor, odprtost, brezplacnost itd.). P Vzpostaviti kampanje za promocijo branja na nacionalni ravni. Naslednja vsebina, ki nam nekoliko osvetli situacijo z manj pogostimizvajanjem vrednotenja kot bi bilo to zaželeno, so mnenja o usposo­bljenosti izvajalcev (Tabela 9). Vidimo, da knjižnice, ki vrednotenja neizvajajo, tudi ne izražajo zelo pozitivnih mnenj o usposobljenosti njihovihizvajalcev, pa tudi ne o tem, ali se izvajalci usposabljajo kakovostno in vzadostni meri. Ce to povežemo z mnenji o ucinkovitosti ukrepov (Tabela8), lahko upraviceno domnevamo, da bi bilo treba v Sloveniji izboljšatiponudbo izobraževanj (stolpec C), pa tudi izmenjavo znanj in izkušenjmed knjižnicami (stolpci A, B in D). To lahko dopolnimo še s pogledom na kadrovsko stanje v slovenskihknjižnicah ter na število clanov in potencialnih uporabnikov (Tabela10). Ti podatki kažejo, da tovrstne aktivnosti v knjižnicah niso nujnopovezane z deleži strokovnih delavcev (bodisi z bibliotekarsko izobrazboali priucenih), saj tudi v obmocjih OOK, kjer jih je relativno veliko (npr.gorenjsko ali celjsko OOK), knjižnice vrednotenja ne izvajajo. Obenemje videti tudi, da število clanov tu nima nujno vpliva (ce sodimo npr. poceljskem, gorenjskem ali obalnokraškem OOK), kjer vrednotenje izvajajov manjši meri (ali ga sploh ne). Je pa potrebno v tem kontekstu opozoritina nekatere ugotovitve v fokusni skupini in pri odprtih vprašanjih ankete, kjer so knjižnice opozorile, da kadrovska struktura v knjižnicah pogostootežuje uvajanje novosti ali dodatnih nalog, zlasti ce so te strokovnozahtevne; problematicno je tudi nagrajevanje in motiviranje zaposlenih.V nekaterih okoljih imajo knjižnice težave tudi pri stikih s financerjioziroma utemeljevanju svojega dela in poslanstva. Treba je povedati, da podatki, ki jih lahko umestimo po obmocjih OOK,omogocajo še drugacne analize oziroma križanja s podatki iz drugihvirov (iz npr. nabora statisticnih podatkov o knjižnicah, ki jih zbiraCeZAR – BibSiSt) ali z nekaterimi že izvedenimi raziskavami, kot jeFras Popovic (2016)). Poudarimo naj tudi, da smo se odlocili z analizoostati na ravni obmocja OOK, kljub temu, da so na voljo tudi podatki o posameznih knjižnicah. V nasprotnem primeru bi namrec ogrozilianonimnost sodelujocih knjižnic, kljub temu, da smo se zavedali, datovrsten pristop ne more zaznati vseh posebnosti, povezanih s situacijov posamezni knjižnici. tabela 9: Mnenja o usposabljanju knjižnicarjev obmocje Se strinjate s trditvijo, da imamo v Sloveniji kakovostno ponudbo usposabljanja knjižnicarjev za: Se strinjate s trditvijo, da se osebje vaše knjižnice kakovostno in v zadostni meri usposablja za: spodbujanje in nacrten razvoj bralne pismenosti spodbujanje in nacrten razvoj bralne kulture spodbujanje in nacrten razvoj bralne pismenosti spodbujanje in nacrten razvoj bralne kulture Ne Delno Da Ne Delno Da Ne Delno Da Ne Delno Da Celjsko 1 2 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 Dolenjsko 0 5 1 0 5 1 0 5 1 0 5 1 Gorenjsko 2 2 0 1 3 0 2 2 0 2 2 0 Goriško 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Koroško 0 1 1 0 1 1 0 0 2 0 0 2 Obalno­kraško 1 3 0 2 1 1 0 4 0 0 3 1 Osrednje­slovensko 1 1 1 1 1 1 0 1 1 0 1 1 Pomursko 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 Spodnje­podravsko 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 Štajersko 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 (vir: Slovenske splošne knjižnice v številkah: porocilo za leto 2015, 2016, str. 63 in 35) tabela 10: Znacilnost knjižnicnih kadrov glede na izobrazbo ter število uporabnikov po obmocjih OOK obmocje ooK dipl. bibl. dipl. bibl. z Bi dipl. priuc. bibl. Priuceni knj. sKUPaj strok. del. drugi knj. del. delaVci sKUPaj št. clanov št. potencialnih uporabnikov Celjsko 0 33,50 55,50 40,60 129,60 32,50 162,10 71.921 302.267 Dolenjsko 5 26,50 43,75 24,15 99,40 32,10 131,50 44.496 212.633 Gorenjsko 1 41 32,50 17 91,50 25,34 116,84 48.178 203.838 Goriško 0 27 22,50 12 61,50 26,10 87,60 35.094 118.064 Koroško 1 18 4,40 7 30,40 12 42,40 17.971 71.040 Obalno­kraško 1 19 35 17 72 23,50 95,50 37.165 148.796 Osrednje­slovensko 2 78,50 126 77 283,50 54,50 338 140.950 568.919 Pomursko 0 15 14 12 41 11 52 26.247 116.078 Spodnje­podravsko 0 3 16,30 8,50 27,80 13,20 41 14.705 84.561 Štajersko 2 4 67 22 95 21,25 116,25 42.725 237.992 sKUPaj 12 265,50 416,95 237,25 931,70 251,49 1183,19 3.3.2.2 aktivnosti po statisticnih regijah Za dodatne analize smo podatke iz ankete razporedili po statisticnihregijah, kar sicer ni pogosta delitev splošnih knjižnic – smo pa prav za­radi možnosti tovrstnih primerjav zbirali tudi ta podatek. Nekatere smoprimerjali z javno dostopnimi podatki Statisticnega urada RS (SURS) onekaterih izbranih znacilnostih prebivalstva, prav tako razdeljenimi poregijah (Tabela 16). Zanimalo nas je namrec, kako se podatki o aktiv­nosti knjižnic ujemajo z izbranimi demografskimi znacilnostmi regij.Poleg tega smo od Pedagoškega inštituta dobili tudi nekatere izracunedosežkov bralne pismenosti po statisticnih regijah (Tabela 17) ter tuditu izvedli nekatere primerjave. Povedati moramo, da smo pri obdelavi podatkov ugotovili manjša odsto­panja v poimenovanjih nekaterih regij. Na SURS namrec za Notranjsko­­kraško regijo uporabljajo izraz Primorsko­notranjska, za Spodnjepo­savsko regijo pa Posavska regija. Zato smo naše podatke uskladili s temipoimenovanji. Podobno kot pri obmocjih OOK gre seveda tudi tu za zelopovršinsko analizo, v katero nismo vkljucevali podatkov iz strateških nacrtov ali porocil posameznih knjižnic, kar bi omogocilo natancnejšivpogled. V Tabelah 11 in 12 so podatki o ciljnih okoljih, v katera knjižice usmerjajosvoje delovanje. Kot vidimo, je v vseh regijah le malo knjižnic, ki kakegaod okolij ne bi upoštevala vsaj obcasno. Najvec ‘obcasnosti’ je v usmer­jenosti na delovne organizacije. Kot smo že navedli v razdelku 3.3.1.4,vecina knjižnic, ki je izbrala možnost ‘drugo’, tega ni konkretizirala(omenjeni so bili socialno­varstveni zavodi in uporabniki s posebnimipotrebami, ranljive skupine). Kot pa bomo videli iz nadaljnjih podrob­nejših podatkov o ciljnih uporabniških skupinah in partnerjih, prihaja vposameznih primerih do dolocenih odstopanj pri rednosti sodelovanja. tabela 11: Ciljna okolja za dejavnosti za razvoj bralne pismenosti regija V katera ciljna okolja vaša knjižnica usmerja svoje dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti? V družino V izobraževalne organizacije V delovne organizacije V okolja za kakovostno preživljanje prostega casa drugam n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 0 0 4 0 0 1 3 0 2 2 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Primorsko­notranjska 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 JV Slovenija 0 1 4 0 0 2 3 0 1 3 1 0 0 0 5 0 0 0 0 0 Gorenjska 0 1 3 0 1 1 2 0 2 2 0 0 1 1 2 0 1 0 0 0 Posavska 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Koroška 0 0 2 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 Podravska 0 0 2 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 Obalno­kraška 0 2 1 0 0 1 2 0 2 1 0 0 0 2 1 0 0 1 1 0 Savinjska 0 1 3 0 0 0 4 0 1 2 0 1 0 2 2 0 0 0 0 0 Pomurska 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Zasavska 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Legenda: N – Ne izvajamo, O – Obcasno izvajamo, R – Redno izvajamo, TN – V okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali tabela 12: Ciljna okolja za dejavnosti za razvoj bralne kulture regija V katera ciljna okolja vaša knjižnica usmerja svoje dejavnosti za razvijanje bralne kulture? V družino V izobraževalne organizacije V delovne organizacije V okolja za kakovostno preživljanje prostega casa drugam n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 0 0 3 0 0 1 2 0 1 2 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Primorsko­notranjska 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 JV Slovenija 0 1 4 0 0 1 4 0 1 3 1 0 0 0 5 0 0 0 0 0 Gorenjska 0 1 3 0 1 1 2 0 2 2 0 0 0 1 3 0 0 0 0 0 Posavska 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Koroška 0 0 2 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 Podravska 0 0 2 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 Obalno­kraška 0 2 1 0 0 1 2 0 2 1 0 0 0 2 1 0 0 1 1 0 Savinjska 0 1 3 0 0 0 4 0 1 2 0 1 0 2 2 0 0 0 0 0 Pomurska 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Zasavska 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Legenda: N – Ne izvajamo, O – Obcasno izvajamo, R – Redno izvajamo, TN – V okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali Tabeli 13 in 14 prikazujeta ciljne skupine pri razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture, Tabela 15 pa partnerje, s katerimi knjižnice sodelujejona teh dveh podrocjih. Ce ne upoštevamo nekoliko nenavadnega oziromavprašljivega rezultata knjižnice iz goriške regije, ki je navedla, da ne izvaja dejavnosti za nobeno od naštetih ciljnih skupin, lahko pri ostalih vidimonaslednje znacilnosti: medtem ko predšolski in šolski otroci tradicional­no prejmejo veliko pozornosti pri knjižnicnih storitvah, pa pri nekaterihdrugih uporabniških skupinah ni tako, npr. pri starših predšolskih otrok,s katerimi se knjižnice v vecini regij v glavnem ukvarjajo obcasno ali sez njimi ne ukvarjajo. Podobno je pri srednješolcih in študentih, brez­poselnim pa približno polovica knjižnic namenja pozornost obcasno,polovica redno, nekatere pa sploh ne. Osebam v tretjem življenjskemobdobju ter ranljivim skupinam prebivalcev precej knjižnic namenjaredno pozornost, v nekaterih regijah pa so precej zapostavljene (npr.gorenjska regija). Ker so pri opciji drugo knjižnice navajale uporabnike, kijih lahko štejemo med ranljive skupine (begunci, tujci, zaporniki, Romi),lahko vidimo, da je dela s temi ciljnimi skupinami v resnici nekoliko vec,nekatere pa so ocitno želele poudariti, da z njimi ne delajo. Ena knjižnicapa je navedla turiste. Te podatke smo se odlocili primerjati s podatki o dosežkih bralnepismenosti v raziskavi PISA, pridobljenimi od Pedagoškega inštituta(Tabela 17), ter s podatki o številcnosti nekaterih demografskih skupin,pridobljenimi od Statisticnega urada RS (SURS) (Tabela 16). Analizo smoizvedli, ker nas je zanimalo, kako se pozornost, ki jo knjižnice namenjajodolocenim uporabniškim skupinam, ujema z demografskimi ali drugimiznacilnostmi njihove regije. Povedati je treba, da smo slednje podatkecrpali iz SURS in jih regijsko umešcali zato, ker BibSiSt med knjižnicni­mi uporabniki ter potencialnimi uporabniki beleži le otroke in mladinoter odrasle, kar nam ni omogocalo dovolj podrobnega pogleda oziromaprimerjav, v katerih bi lahko upoštevali podrobnejšo delitev uporabni­ške populacije oziroma storitev zanje. Opozoriti moramo, da za dve odciljnih skupin, ki smo ju želeli zajeti v raziskavo, in sicer ranljive skupineprebivalcev ter narodne manjšine, ne od SURS, ne iz kakega drugegavira nismo mogli pridobiti skupnih podatkov, zato tega žal nismo moglivkljuciti v analizo. Videti pa je, da knjižnice ranljivim skupinam prebi­valcev namenjajo bistveno vec pozornosti na podrocju bralne kulture. Zobžalovanjem tudi ugotavljamo, da precej knjižnic ranljivim skupinamprebivalcev ne namenja pozornosti ali jo namenja le obcasno. tabela 13a: Ciljne skupine za razvoj bralne pismenosti glede na regijo regija Pri katerih ciljnih uporabniških skupinah vaša knjižnica z razlicnimi dejavnostmi razvija bralno pismenost? otroci v predšolskem obd. starši predšolskih otrok Ucenci oš srednješolci študenti delovno aktivno preb. n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 0 0 3 0 0 1 1 0 0 0 3 0 0 2 1 0 1 1 0 0 0 0 2 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Primorsko­notranjska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 JV Slovenija 0 0 5 0 0 3 2 0 0 0 5 0 0 1 3 1 0 4 0 1 0 1 4 0 Gorenjska 0 2 2 0 0 4 0 0 0 2 2 0 1 2 1 0 3 0 1 0 3 0 1 0 Posavska 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 Koroška 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 2 0 Podravska 0 0 2 0 1 0 1 0 0 0 2 0 0 0 2 0 1 1 0 0 0 1 1 0 Obalno­kraška 0 0 3 0 0 1 2 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 2 1 0 0 1 2 0 Savinjska 0 1 3 0 0 2 2 0 0 1 3 0 1 0 3 0 1 2 1 0 0 2 2 0 Pomurska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 Zasavska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 tabela 13b: Ciljne skupine za razvoj bralne pismenosti glede na regijo regija Pri katerih ciljnih uporabniških skupinah vaša knjižnica z razlicnimi dejavnostmi razvija bralno pismenost? Brezposelni Prebivalci v tretjem življ. obd. ranljive skupine prebivalcev Pripadniki narodnih manjšin drugo n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 0 1 1 0 0 0 2 0 1 2 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Primorsko­notranjska 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 JV Slovenija 1 2 2 0 0 3 2 0 1 0 4 0 2 0 1 2 0 0 1 0 Gorenjska 3 0 1 0 3 0 1 0 3 0 1 0 2 1 1 0 1 0 0 0 Posavska 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Koroška 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 Podravska 0 1 1 0 1 0 1 0 0 1 1 0 1 1 0 0 0 1 0 0 Obalno­kraška 0 1 2 0 0 1 2 0 0 1 2 0 0 0 3 0 0 1 0 0 Savinjska 1 2 1 0 1 0 3 0 2 2 0 0 2 0 1 1 0 1 0 0 Pomurska 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Zasavska 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Legenda: N – Ne izvajamo, O – Obcasno izvajamo, R – Redno izvajamo, TN – V okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali Prvi dve, med seboj povezani ciljni skupini, sta predšolski otroci in staršipredšolskih otrok, kjer nismo preverjali regijske umešcenosti. Smo paugotovili, da medtem ko knjižnice otrokom vsekakor namenjajo velikopozornosti, saj obcutno prevladuje odgovor ‘redno’, pa njihovim staršemne. Bistveno vec knjižnic je namrec navedlo, da jim dejavnosti namenjajoobcasno, res pa je, da skoraj nobena ni navedla, da z njimi ne dela. Tukajmoramo dodati še podatek o sodelovanju s starši, ki svojih predšolskihotrok ne vkljucujejo v vrtec (Tabela 15), kjer lahko prav tako opazimo,da vecina knjižnic z njimi dela redno ali vsaj obcasno. Seveda nas lahkoskrbi, da nekatere knjižnice s tema uporabniškima skupinama ne delajo.Podobni so podatki o delu z osnovnošolci, zlasti v tretjem triletju, kjer seponovno pokaže, da vecina knjižnic z njimi dela redno in tudi sodelujes šolami (Tabele 13–15). tabela 14a: Ciljne skupine za razvoj bralne kulture glede na regijo regija Pri katerih ciljnih uporabniških skupinah vaša knjižnica z razlicnimi dejavnostmi razvija bralno kulturo? otroci v predšolskem obd. starši predšolskih otrok Ucenci oš srednješolci študenti delovno aktivno preb. n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 0 0 3 0 1 1 1 0 0 0 3 0 0 2 1 0 2 1 0 0 0 0 3 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Primorsko­notranjska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 JV Slovenija 0 0 5 0 0 1 4 0 0 0 5 0 0 1 3 1 0 4 0 1 1 0 4 0 Gorenjska 0 0 4 0 0 1 3 0 0 0 4 0 0 2 2 0 1 1 2 0 1 0 3 0 Posavska 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 Koroška 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 2 0 Podravska 0 0 2 0 1 0 1 0 0 0 2 0 0 0 2 0 1 1 0 0 0 1 1 0 Obalno­kraška 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 2 1 0 0 0 3 0 Savinjska 0 0 4 0 0 0 4 0 0 0 4 0 1 0 3 0 0 3 1 0 0 2 2 0 Pomurska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 Zasavska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 tabela 14b: Ciljne skupine za razvoj bralne kulture glede na regijo regija Pri katerih ciljnih uporabniških skupinah vaša knjižnica z razlicnimi dejavnostmi razvija bralno kulturo? Brezposelni Prebivalci v tretjem življ. obd. ranljive skupine prebivalcev Pripadniki narodnih manjšin drugo n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 1 2 0 0 0 0 3 0 1 2 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Primorsko­notranjska 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 JV Slovenija 1 2 2 0 0 1 4 0 1 0 4 0 2 0 1 2 0 0 0 0 Gorenjska 1 0 3 0 1 0 3 0 0 0 3 0 1 1 2 0 1 0 0 0 Posavska 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Koroška 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 Podravska 0 1 1 0 1 0 1 0 0 1 1 0 1 1 0 0 0 1 0 0 Obalno­kraška 0 1 2 0 0 1 2 0 0 1 2 0 0 0 3 0 0 1 0 0 Savinjska 0 3 1 0 0 1 3 0 1 2 1 0 1 2 0 1 0 0 0 0 Pomurska 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Zasavska 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Legenda: N – Ne izvajamo, O – Obcasno izvajamo, R – Redno izvajamo, TN – V okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali Pozornost smo med drugim usmerili na brezposelne osebe in ugoto­vili, da jim v nekaterih regijah, kjer je njihovo število relativno visoko(osrednjeslovenska, podravska, savinjska, pomurska regija), knjižniceposvecajo razmeroma malo pozornosti, saj jim precej knjižnic namenjapozornost obcasno, nekatere sploh ne. Kljub temu, da smo v raziskavisicer zaznali, da se knjižnice bolj usmerjajo v bralno kulturo, to v primerubrezposelnih oseb ne drži. Naslednja ciljna skupina, ki nas je zanimala, so srednješolci (oziromanajstniki). Ti so tradicionalno skupina, ki se ji knjižnice, ne le pri nas,posvecajo manj kot otrokom, poleg tega podatki o njih obicajno nisoposebej prikazani. V naši raziskavi se to delno potrjuje, saj je videti, daknjižnice sicer upoštevajo to uporabniško skupino, a res manj kot mlajšeuporabnike; nekatere se z njimi tudi ne ukvarjajo. Pogled na demograf­ske podatke (Tabela 16) odkrije, da tudi v regijah, kjer je srednješolcevrelativno veliko, najdemo knjižnice, ki se z njimi ukvarjajo le obcasnoali sploh ne (npr. osrednjeslovenska, podravska, savinjska regija). Patudi rezultati dosežkov bralne pismenosti (Tabela 17; ob upoštevanjustandardne napake) pokažejo, da v regijah, kjer je ta nižja (zasavska,posavska, pomurska, savinjska, koroška), najdemo knjižnice, ki se na touporabniško skupino ne osredotocajo ali pa le obcasno. Pogledali smo tudi študente kot ciljno skupino. Tudi z njimi se knjižniceukvarjajo razmeroma malo, saj jih je v veliko regijah precej, ki so izbraleodgovor ne; so pa tudi take, ki jim redno namenjajo pozornost. Žal najde­mo tudi v regijah, kjer je študentov veliko (osrednjeslovenska, podravska)knjižnice, ki so navedle, da študenti niso ciljna skupina. Vidimo tudi, daprecej knjižnic ne sodeluje z višjimi, visokimi šolami oziroma univerzami(Tabela 15). Res je sicer, da so študentom za potrebe študija namenjenedruge knjižnice, vendar tu govorimo o podrocju bralne pismenosti inbralne kulture, tega pa visokošolske knjižnice ne pokrivajo. Podatki o storitvah za osebe v tretjem življenjskem obdobju kažejo, dase knjižnice (razen izjem) z njimi ukvarjajo redno, zlasti tam, kjer je(glede na demografske podatke) te populacije veliko (osrednjeslovenska,gorenjska, savinjska regija). Le v podravski regiji smo zaznali, da kljubštevilcno relativno visoki populaciji, ponudba storitev temu ne sledi vceloti, saj se ena knjižnica s temi uporabniki ne ukvarja. Dodatno tudiugotavljamo, da knjižnice vecinoma obcasno sodelujejo z univerzami zatretje življenjsko obdobje (Tabela 15). tabela 15a: Sodelovanje z deležniki za namen razvoja bralne pismenosti/kulture regija Kako pogosto je vaše sodelovanje s spodaj navedenimi za namen spodbujanja bralne pismenosti in/ali bralne kulture? Vrtci družine, ki ne vkljucujejo predšol. otrok v vrtce oš, 1. triada oš, 2. triada oš, 3. triada sš n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 1 2 0 0 1 2 0 3 1 2 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 1 Primorsko­notranjska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 2 0 0 JV Slovenija 0 0 5 0 0 2 3 0 0 0 5 0 0 0 5 0 0 1 4 0 5 1 3 1 Gorenjska 0 0 4 0 1 1 2 0 0 1 3 0 0 2 2 0 1 0 3 0 0 6 2 0 Posavska 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 2 0 Koroška 0 0 2 0 0 1 1 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 2 Podravska 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 4 0 Obalno­kraška 0 0 3 0 0 2 1 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 6 0 Savinjska 0 0 3 0 1 1 1 0 0 0 3 0 0 1 2 0 0 1 2 0 1 2 3 0 Pomurska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 2 0 0 Zasavska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 0 1 tabela 15b: Sodelovanje z deležniki za namen razvoja bralne pismenosti/kulture regija Kako pogosto je vaše sodelovanje s spodaj navedenimi za namen spodbujanja bralne pismenosti in/ali bralne kulture? Višje/visoke šole/ univerze Univerze za tretje življ. obd. društva obcina n o r tn n o r tn n o r tn n o r tn Osrednje­slovenska 2 1 0 0 0 2 1 0 0 0 3 0 0 0 2 0 Goriška 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 Primorsko­notranjska 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 JV Slovenija 1 2 0 2 0 2 2 1 0 2 3 0 0 1 4 0 Gorenjska 2 1 0 1 1 2 1 0 2 2 0 0 1 2 1 0 Posavska 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 Koroška 0 1 1 1 0 1 0 1 0 0 2 0 0 0 2 0 Podravska 0 2 0 0 0 1 1 0 0 2 0 0 0 2 0 0 Obalno-kraška 1 2 0 1 0 3 0 0 0 3 0 0 0 2 1 0 Savinjska 2 0 1 1 0 1 2 0 0 1 2 0 0 1 2 0 Pomurska 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 Zasavska 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 Legenda: N – Ne sodelujemo, O – Obcasno sodelujemo, R – Redno sodelujemo, TN – V okolju tega ni, zato ni potrebe (vir: SURS, 2016) tabela 16: Število prebivalcev v nekaterih demografskih skupinah glede na regijo v letu 2015 regija Vrtci* oš sš študenti** delovno aktivno preb. Brezposelni Prebivalci v tretjem življ. obd. Osrednje­slovenska 25.898 47.731 18.748 48.164 214.107 28.567 128.111 Goriška 4.639 9.584 4.336 1.747 46.947 5.556 34.301 Primorsko­notranjska 2.042 4.390 1.813 353 21.274 2.930 14.380 JV Slovenija 6.355 12.461 5.277 2.206 57.220 8.918 36.369 Gorenjska 8.468 18.352 7.721 3.314 82.925 8.571 53.618 Posavska 2.897 5.744 2.811 498 29.374 5.052 20.569 Koroška 2.457 5.901 2.840 446 28.618 3.926 19.633 Podravska 11.826 24.763 10.759 16.850 124.973 20.795 84.987 Obalno-kraška 4.537 8.581 3.398 5.098 45.030 6.169 30.064 Savinjska 10.514 22.423 9.761 3.813 100.237 16.589 66.848 Pomurska 3.874 8.881 3.889 802 43.523 9.987 32.058 Zasavska 1.900 3.202 2.116 182 22.155 4.042 16.890 * Po evidencah SURS število otrok v vrtcih predstavlja med 68–80 % vseh otrok te starosti. ** Upoštevali smo število študentov, ki študirajo v tej regiji. Treba je povedati, da podatki, pridobljeni s to raziskavo in jih lahkoumestimo regijsko, omogocajo tudi še druge analize oziroma križanja spodatki iz drugih virov, za kar se v pricujoci publikaciji nismo odlocilioziroma to ostaja cilj za v prihodnje. Seveda moramo ob bok vsem tem ugotovitvam vendarle postaviti tudiugotovitve iz drugih delov ankete, ki problematiko osvetlijo iz drugegazornega kota (razdelek 3.3.1, zlasti 3.3.1.5, 3.3.1.10. in 3.3.1.11). Govori­mo seveda o kadrovskih, financnih in drugih razmerah v knjižnicah, kiizrazito zaznamujejo njihovo delovanje. Oba dela raziskave, tako fokusnaskupina kot anketa, sta namrec opozorila na razmere, ki v nekaterihknjižnicah dobesedno onemogocajo razvojno usmerjeno razmišljanjeter knjižnicarje »zaklepajo« v vsakodnevno delo. Izpostavilo se je tudi,da zelo pogosto delo sloni na osebno zavzetih knjižnicarjih, ki jih vodjene morejo ustrezno nagraditi za njihovo delo. Po drugi strani pa isterazmere tudi onemogocajo sankcioniranja slabega dela. Tretji vidik, kiga je izpostavila raziskava, opozarja, da bi ob bolj usmerjenem, ciljnemdelovanju, ki bi bilo tudi redno spremljano in vrednoteno, mnogokate­ra knjižnica vire, ki jih ima na voljo, verjetno lahko smotrneje in boljucinkovito izkoristila. tabela 17: Dosežki slovenskih petnajstletnikov v raziskavi PISA 2012 (vir: PISA 2012,2 2013) regija dosežek branje std. napaka dosežka št. uc. v bazi št. reprez. uc. Osrednjeslovenska 500,26 2,96 1.076,00 4.519,87 Goriška 493,84 3,34 421,00 966,94 Primorsko-notranjska 488,01 6,79 178,00 419,16 Jugovzhodna 481,57 4,70 462,00 1.196,29 Gorenjska 483,08 5,16 529,00 1.948,83 Posavska 469,31 6,84 239,00 596,13 Koroška 472,29 6,27 241,00 609,40 Podravska 479,57 3,85 817,00 2.745,96 Obalno-kraška 475,30 5,32 343,00 778,52 Savinjska 471,43 4,38 828,00 2.498,42 Pomurska 470,50 4,16 385,00 1.056,07 Zasavska 461,02 12,98 157,00 437,11 3.3.3 Metodološki pogled Menimo, da je pristop, ki smo ga uporabili v opisani študiji, primeren tudiza v prihodnje, saj omogoca tako kvalitativno ugotavljanje pomembnihvidikov proucevanih pojmov kot tudi njihovo naknadno preverjanje privseh deležnikih. Možen je seveda tudi obraten pristop, v katerem se znaknadno kvalitativno študijo (npr. z intervjuji ali fokusnimi skupinami)preveri, dodatno osvetli, poišce razlage vidikov, problemov itd., ki sepokažejo v predhodnem širšem preverjanju pri vseh deležnikih (npr. zanketo). Zaradi neraziskanosti podrocja smo mi izbrali prvo pot. Kot pomanjkljivost naj izpostavimo relativno zahtevnost takšne študije,tako z izvedbenega vidika kot tudi za sodelujoce, saj smo ustrezen odziv(ceprav bi si lahko želeli boljšega) dosegli zaradi osebne angažiranostiraziskovalcev in osebnih poznanstev s sodelujocimi, ceprav so nekatereknjižnice študijo pozdravile kot dobrodošlo. Zato bi bilo dobro, da bi setako študijo izvajalo v dolocenih casovnih intervalih, npr. vsakih pet let. Seveda pa bi bilo potrebno eksplorativni pristop nadgraditi tudi z vredno­tenjem (zlasti kvalitativnim) dela knjižnic, da bi lahko ugotovili njihov 2 PISA 2012 zato, ker v casu trajanja projekta še niso bili znani rezultati PISA 2015,ki so, kot vemo, na podrocju bralne pismenosti precej drugacni od predhodnih. resnicen vpliv. Ob tem naj še enkrat opozorimo, da je ugotavljanje vplivazahtevno, saj splošne knjižnice nikakor niso edini dejavnik, ki vpliva nastanje bralne pismenosti in bralne kulture. Tudi razlicni drugi dokumentiopozarjajo, da je dokazovanje vpliva knjižnice na okolje zelo zahtevno. 3.4 Vsebinski zakljucki in pogled naprej Z raziskavo smo želeli pridobiti podatke, ki bi nam omogocili odgovoritina nekaj široko zastavljenih vprašanj, o delu slovenskih splošnih knjižnicna podrocju bralne pismenosti in bralne kulture: 1. V kakšni meri slovenske splošne knjižnice izvajajo vlogo deležnika vrazvoju bralne pismenosti in bralne kulture? 2. Katerim uporabniškim skupinam, storitvam morda dajejo prednost? 3. Kje še lahko zaznamo možnosti za razvoj? 4. Kakšne prednosti in ovire zaznavajo knjižnice? 5. Kakšna naj bi bila vizija te vloge? 6. Kakšne naj bi bile strateške usmeritve, ki bi usmerjale delovanjeknjižnic? Obenem je bil, kot smo navedli v zacetku, motiv povezan tudi z ugo­tavljanjem, ali (in kako) je mogoce ugotavljati vpliv knjižnice na bralnopismenost in bralno kulturo, in v tem kontekstu pristop knjižnic innjihovo lastno razumevanje svoje vloge pri razvoju bralne pismenosti inbralne kulture. Šlo je torej za to, da v najboljši meri razišcemo, kolikoin kako lahko knjižnica prispeva, in ne toliko za neposredno merjenjeucinka knjižnice na ta razvoj (za slednjega tudi menimo, da ga je izjemnotežko, ce ne nemogoce, objektivno meriti, tako zaradi prepletenosti inmnožicnosti vplivnih dejavnikov kot tudi zaradi neizogibne kvalitativ­nosti možnih raziskovalnih pristopov). Na zgornja vprašanja, zlasti na prvo, ni mogoce enostavno in enoznacnoodgovoriti, cesar smo se zavedali že pred raziskavo. Vendarle pa upamo,da smo nanizali nekaj podatkov in analiz, s katerimi lahko osvetlimonekatere vidike delovanja knjižnic na podrocju bralne pismenosti inbralne kulture. Oboje je v središcu delovanja splošnih knjižnic, o tem ninobenega dvoma. Prav tako ni dvoma o tem, da imajo knjižnice pomem­ben vpliv na razvoj in stanje bralne pismenosti in bralne kulture ter sokot take torej pomemben deležnik. O tem tudi ne dvomijo v knjižnicah, ceprav se je mestoma izkazalo, da je že samo natancno definiranje inrazumevanje te vloge in procesov nekoliko problematicno. Iz tega izhajatudi zaznana negotovost (ce jo smemo tako imenovati) pri nacrtovanjuin vrednotenju, sploh pa pri vzpostavljanju povezave med obojim, ki smojo zaznali v precejšnjem številu knjižnic. Prav podrocji nacrtovanja in vrednotenja predstavljata najmanj izkori­šceni možnosti za razvoj in s tem odgovor na tretje vprašanje. Na precejmestih v raziskavi je bilo namrec nakazano, da bi bolj ciljno usmerjeno,torej strateško delovanje knjižnic, ki lahko izhaja le iz neprestanegaspremljanja kakovosti delovanja, pomenilo boljši izkoristek obstojecih,mnogokrat neustreznih pogojev v knjižnicah (kadrovskih, financnih,prostorskih itd.). Obenem bi to ponudilo knjižnicam tudi možnost do­kazovanja vpliva knjižnice na okolje ter s tem dodatnega utemeljenegadokazovanja financerjem, da ima njihov obstoj otipljive in merljive ucin­ke. Seveda pa to pomeni tudi potrebo po razvoju orodij ter kompetencv knjižnicah, kar po vsej verjetnosti pomeni potrebo po nekakšni koor­dinaciji na nacionalni ravni. Kot smo zapisali tudi v zakljucno porociloprojekta, bi bilo potrebno za zagotavljanje kontinuiranega, konsistentne­ga in ciljno usmerjenega razvoja predvsem vzpostaviti pristop knjižnick lastnemu vrednotenju, povezan z nacrtovanjem dela, in sicer na ravnivsake posamezne knjižnice. Zato bi bilo potrebno nacrtno razvijati za­vedanje knjižnic in knjižnicarjev, zlasti pa vodstev, o pomembnosti inuporabnosti vrednotenja in nacrtovanja njihovega dela, razvijati pa bibilo potrebno tudi njihovo kompetentnost na tem podrocju. S tem bi seodprla možnost, da se preseže sedaj zaznana stališca nekaterih knjižnic,da je vrednotenje zamudno, odvecno in nepotrebno, pa tudi da ni potrebepo vzpostavljanju povezave med vrednotenjem in nacrtovanjem. Da je ti dve podrocji potrebno povezovati, lahko razberemo iz pozor­nosti, ki jo knjižnice namenjajo razlicnim uporabniškim skupinam. Tapozornost se namrec vedno ne ujema z znacilnostmi okolja, zato lahkoupraviceno domnevamo, da bi bolj ciljno usmerjeno delovanje knjižnicimelo tudi intenzivnejše ucinke na bralno pismenost in bralno kulturo. Pogoji za delovanje, kompetence kadrov ter splošna družbena klima gledebranja so bili prepoznani kot potencialno najvecje ovire v izpolnjevanjuposlanstva splošnih knjižnic. Kot prednost pa knjižnice prepoznavajosvoj pozitiven ugled v lokalni skupnosti ter osebno zavzetost knjižni­carjev. Vizija ter strateške usmeritve so na nacionalni ravni razvidne iz strategije slovenskih splošnih knjižnic (Slovenske splošne knjižnice za prihodnost,2012), na lokalni iz strateških nacrtov posameznih knjižnic, realizacijale­teh pa iz letnih porocil. Kot receno, ni dvoma, da se knjižnice vidijo(ter tudi delujejo) kot pomemben deležnik v razvoju bralne pismenostiin bralne kulture, a bi bilo potrebno to vlogo bolj konkretizirati za po­samezne primere ter v povezavi s konkretnimi ciljnimi usmeritvami inprioritetami. Te pa je mogoce oblikovati, ce je zagotovljeno merjenjeuspešnosti in strateško, ciljno nacrtovanje, povezano z dobrim pozna­vanjem lokalnega okolja. Seveda se ne moremo izogniti razmišljanju, kako naprej in kaj lahko napodlagi naših rezultatov še naredimo. Kot smo tudi zapisali v zakljucnoporocilo projekta, so možne nadaljnje analize zbranih podatkov o deluslovenskih knjižnic na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture (izte raziskave) v povezavi z rezultati študij PISA, ki kažejo dosežke mladihna podrocju bralne pismenosti, ter rezultati nacionalnega preverjanjaznanja (NPZ), oboje po regijah in/ali obmocjih (vidimo namrec, da sedosežki na podrocju bralne pismenosti po regijah razlikujejo). Menimo,da bi bilo mogoce s povezovanjem teh virov priti do dodatnih podatkov o tem, koliko delo splošnih knjižnic vpliva na raven bralne pismenosti.Ugotovili smo tudi, da so podatki o nekaterih uporabniških skupinah(ranljive skupine, narodne manjšine) težje dosegljivi. Zato bi jih bilotreba bodisi zbrati po najboljših moceh, kot sta to npr. storili Vilarjevain Bonova (2014), še bolje pa dati pobudo, da bi se jih zbiralo na nacio­nalnem nivoju (npr. v okviru statisticnih podatkov o knjižnicah, kar biverjetno tudi povecalo pozornost knjižnic na te potencialne uporabnikev njihovem okolju). Knjižnice bi namrec morali bolj zanimati trenutnineuporabniki, torej tisti, ki knjižnic iz razlicnih razlogov ne obiskuje­jo. Lahko imajo ustrezno raven pismenosti, a nimajo interesa, mordaimajo interes, nimajo pa potrebne ravni pismenosti, ali pa knjižnice neobiskujejo iz kakih drugih razlogov, ki bi jih knjižnica morala poznati.Za aktivnejšo vlogo knjižnic je torej potrebno bolj razviti pridobivanjeneuporabnikov (spremljanje, kdo in kako uporablja knjižnico, spremljanjepotreb ter promoviranje in motiviranje za uporabo knjižnice). Knjižni­ca tako tudi gradi pozitivno javno podobo branja, ki temelji na branjukot ustvarjalni dejavnosti in poglobljeni osebni izkušnji (Nelson, 2008;Smernice za lažje berljivo gradivo, 2007; Train idr., B.l.). Navedene rezultate in analize, skupaj s teoreticnimi izhodišci, smo upo­rabili za oblikovanje modela proaktivne splošne knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture, ki je predmet cetrtega (torej nasled­njega) poglavja. Obenem so rezultati podlaga za oblikovanje vsebinskihzakljuckov in priporocil glede nekaterih kratko­, srednje­ in dolgorocnihukrepov, ki lahko pripomorejo k dvigu ravni bralne pismenosti in bralnekulture v naši državi. Navajamo jih v poglavju 5. 4 model proaktivne splošne knjižnice na podrocju bralne kulture in bralne pismenosti Na podlagi dosedanjih spoznanj v literaturi ter rezultatov naše študijesplošnih knjižnic smo oblikovali model splošne knjižnice, ki nacrtno,ciljno razvija bralno pismenost in bralno kulturo v svojem okolju. Greza teoreticni model, ki tematizira podrocja delovanja splošne knjižni­ce, povezana z njenim delom na podrocju bralne pismenosti in bralnekulture. Implementacija modela pa je nato odvisna od znacilnosti inposebnosti vsakokratnega okolja (tj. konteksta) in prepušcena strokovnipresoji v konkretni knjižnici. V modelu so prisotna štiri podrocja, okvirno predstavljena v shemi (Sli­ka 15), ki so medsebojno povezana in soodvisna (podrobneje so njihovielementi in dimenzije opredeljeni v nadaljevanju): 1. odnos knjižnicarjev in knjižnice do bralne kulture in bralne pismeno­sti, njihovo/njeno zaznavanje in predstava vloge knjižnice pri razvojubralne kulture in bralne pismenosti, 2. organizacijski dejavniki: kadri, pogoji za delovanje, politika delovanjain nacrtovanja itd., 3. aktivno, nacrtno, ciljno delovanje knjižnice glede na oblikovane priori­tete, strategijo, 4. merjenje uspešnosti delovanja. 95 dejavniki, povezani z dimenzijami modela: I. Odnos Ta dimenzija modela predstavlja, kako in koliko je knjižnica (vodstvo,zaposleni) seznanjena z bralno pismenostjo, njeno vlogo pri razvojuposameznika in družbe ter povezanostjo z bralno kulturo (tj. pomenbralne pismenosti in bralne kulture v družbi nasploh). V okviru tegaodnos odraža tudi, koliko se knjižnica in njeni zaposleni zavedajo svojevloge pri razvoju bralne pismenosti, torej posredno tudi svojega vplivana razvoj bralne kulture (pri cemer se upošteva vse zakonodajne instrokovne dokumente), kakšen pomen pripisujejo svoji vlogi. Gre torejza neke vrste strokovno samozavedanje in odnos do vprašanj, kot so: Aliima knjižnica vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo? Ce da, kaj lahko naredi v zvezi z bralno pismenostjo in bralno kulturo? Ali je tonjena naloga, ali mora na tem podrocju kaj narediti? Kakšen odnos imado knjižnice okolje, ali jo prepozna kot pomemben in vpliven dejavnikpri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture? Na naslednji stopnji govorimo o prepoznavanju možnosti, ki jih posamez­na knjižnica ima v konkretnem primeru, oziroma glede na okolišcine, vkaterih deluje (ali sploh prepozna možnosti za izvajanje te potencialnevloge in zna oceniti njihovo uporabnost za ta namen), kar vkljucuje tudinjen odnos do uresnicljivosti te vloge (kako, koliko in ce sploh bi lahkotakšno potencialno vlogo realizirala, kakšne predpostavke in pogoji bimorali biti izpolnjeni, koliko že prispeva k razvoju bralne pismenosti inbralne kulture v okolju). V tem okviru odkrivamo, kakšne nacine, sredstva, metode knjižnicarjipoznajo oziroma vidijo kot primerne, ustrezne za: 1. spodbujanje in razvoj omenjenega samozavedanja njih samih, 2. spodbujanje in razvoj bralne pismenosti in bralne kulture v lokalnemokolju. V prvem delu so dimenzije modela naslednje: - poznavanje bralne pismenosti in bralne kulture kot fenomena (kaj sev splošnih knjižnicah razume pod tema pojmoma, kako se kažeta vvsakdanjosti, zakaj morata bita ta dva pojma družbena vrednota, zakajju moramo razvijati), - poznavanje vloge knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralnekulture – nacelno (ali splošna knjižnica lahko oziroma mora prispevati k razvoju – dvigu ravni pismenosti in bralne kulture), - ocena pomena vloge knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralnekulture – torej subjektivno strokovno mnenje o tej vlogi (kako lahkosplošna knjižnica v svoji vlogi/ s svojim delovanjem poleg drugihakterjev – šolstva itd. – ter v primerjavi z njimi pripomore k dvigubralne pismenosti in bralne kulture; kakšno težo ima ta vloga prirazumevanju oziroma izvajanju poslanstva, tj. visoko ali nizko naravni prioritet – deklarativno in normativno gotovo, kaj pa v praksi,v vsakdanjem delu; kako vidi to vlogo splošne knjižnice okolje), - mnenje o nacinih/sredstvih, s katerimi knjižnica lahko vpliva na razvojbralne pismenosti in bralne kulture (kateri sploh so možni nacini, kijih ima na voljo splošna knjižnica, kateri nacini so najbolj ucinkoviti:npr. promocija, usposabljanje, zagotavljanje zadostnega obsega gradi­va, prirasta itd.), - mnenje o razmerah, v katerih deluje konkretna knjižnica v povezanosti z zgornjimi nacini/sredstvi vplivanja na razvoj bralne pismenosti inbralne kulture (kako te nacine iz prejšnjih vprašanj konkretizirajo v lokalnem okolju, kako bi jih lahko, kakšne predpostavke/pogoji bimorali biti izpolnjeni, da bi jih bolje/vec/drugace konkretizirali), - ocena dejanskega vpliva na razvoj bralne pismenosti in bralne kultureglede na predhodno izraženo mnenje o možnostih vplivanja oziromamnenje o uresnicljivosti te vloge (kako ocenjujejo raven pismenosti vsvojem okolju, subjektivno strokovno mnenje, kako in koliko je splošna knjižnica prispevala k razvoju bralne pismenosti in bralne kulture vlokalnem okolju (morda tudi v primerjavi z drugimi »deležniki«), kajbi se zgodilo, ce bi ukinili splošno knjižnico). II. Organizacijski dejavniki Organizacijski dejavniki se nanašajo na trenutno delovanje knjižnice oziroma na vse vzvode, ki jih ima vzpostavljene za svoje delovanje. Sepravi, da omogocajo/podpirajo/pomenijo sposobnost/so kapaciteta za iz­vajanje dejavnosti. Npr.: Koliko in na kakšne nacine se knjižnica seznanjaz znacilnostmi svojega okolja (potencialni uporabniki – njihova struk­tura in znacilnosti, delež dejanskih uporabnikov – njihova struktura inznacilnosti, okolišcine, ki vplivajo na (ne)uporabo knjižnice, pricakovanespremembe okolja itd.)? Kako je zastavljeno njeno strateško delovanje?Kako je vzpostavljena mreža na njihovem obmocju, kakšna je pokritost sknjižnicnimi storitvami, dostopnost gradiva in tehnologije itd.? Kako seloteva oblikovanja knjižnicne zbirke (nabava, odpis itd.)? Kakšne storitveponuja? Kako skrbi za kompetentnost knjižnicarjev in izvajalcev storitevali dejavnosti? Kakšen prostor in opremo ter tehnologijo ima na voljo? V tem delu so dimenzije modela naslednje: - izvajanje pregledov/analiz okolja knjižnice,- izvajanje uporabniških raziskav (obstojeci uporabniki),- oblikovanje strateškega nacrta – kako se ga loteva (»higienski mini­ mum« ali kaj vec),- oblikovanje letnega nacrta – kako se ga loteva (»higienski minimum« ali kaj vec),- pokritost podrocja s storitvami,- dostopnost gradiva, tehnologije itd. na obmocju knjižnice,- pristop k oblikovanju knjižnicne zbirke, - sestava knjižnicne zbirke,- prostori, oprema, tehnologija itd.,- kompetentnost osebja,- usposabljanje osebja. III. Aktivno delovanje na podrocju razvoja bralne pismenosti in bralne kulture Izjemno pomembno je aktivno delovanje knjižnice na podlagi vseh dosedaj naštetih dimenzij in dejavnikov. Gre torej za dejavnosti, ki naj biimele kar najvecji vpliv na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture.Sem štejemo aktivno, ciljno usmerjenost knjižnice v (identificirane) upo­rabniške skupine na njenem obmocju (nacrtno delovanje zanje in z njimi,upoštevanje njihovih znacilnosti, posebnosti, potreb itd.), dejavnosti pro­mocije, pridobivanje neuporabnikov, sodelovanje z drugimi posameznikiin organizacijami na njenem obmocju glede pridobivanja uporabnikov,izvajanje storitev itd., odzivanje na spremembe v okolju (prilagajanje ponudbe), strukturiranje ponudbe na nacin, ki omogoca tako stalne kottudi obcasne storitve glede na identificirane potrebe v okolju. V tem delu so dimenzije modela naslednje: - nacini/metode promocije,- nacini/metode, s katerimi se knjižnica odziva na ugotovljeno struk­ turo uporabnikov oziroma nacrtno in ciljno usmerja svoje delovanjev prepoznane uporabniške skupine (ciljna okolja, ciljne uporabniškeskupine, ciljni projekti; tudi ob sodelovanju z drugimi partnerji (or­ganizacijami in posamezniki – lokalno/širše/nacionalno); tj. koliko/kako splošna knjižnica deluje ciljno, - nacini/metode vkljucevanja uporabnikov v delovanje knjižnice, - nacini/metode pridobivanja uporabnikov na osnovi prej opisanegaprepoznavanja neuporabnikov oziroma seznanjanja z okoljem (tudiob sodelovanju z drugimi organizacijami in posamezniki – lokalno/širše/nacionalno), - nacini/metode ozavešcanja okolja o pomenu bralne pismenosti inbralne kulture za razvoj posameznika in družbe, - dejavnost knjižnice, delno povezane z bralno pismenostjo/kulturo,pri kateri sta bralna pismenost in bralna kultura »stranska produkta«(tj. s kakšnimi dejavnostmi splošna knjižnica posredno razvija bralnopismenost in bralno kulturo), - nacini prilagajanja ponudbe na spremembe v okolju (so se v zadnjihnpr. petih letih zgodile kakšne spremembe v okolju konkretne knjiž­nice, kako se je konkretna splošna knjižnica odzvala nanje), - struktura ponudbe (razmerje med stalnimi in obcasnimi storitvami). IV. Vrednotenje delovanja To podrocje je izjemno pomembno, saj predstavlja skrb za kakovostdelovanja knjižnice, tako na podrocju njene stalne ponudbe kot tudiobcasne. Sem sodi vrednotenje kakovosti izvedbe, usposobljenosti izva­jalcev (kadra), merjenje zadovoljstva uporabnikov, povezanost med pogojiza delovanje in delovanjem (npr. ugotavljanje vpliva znacilnosti prostorain opreme na delovanje knjižnice). Nazadnje je tukaj tudi vprašanje po­vezanosti vrednotenja in delovanja knjižnice – koliko in kako knjižnicaupošteva vrednotenje pri svojem delovanju? V tem delu so dimenzije modela naslednje: - obstoj (prisotnost/odsotnost) vrednotenja,- vrste vrednotenja, ki se izvajajo (kakovost delovanja, usposobljenost izvajalcev, merjenje zadovoljstva uporabnikov, povezanost med pogojiza delovanje in delovanjem); govorimo npr. o vidikih nacina izvajanja(kako izvajajo: neformalno, subjektivno mnenje avtoritete/vodje, for­malizirana orodja, znanstvene metode (konkretne oblike – vprašalni­ki, intervjuji itd.)), o predmetu vrednotenja (kaj torej vrednotijo – npr.zadovoljstvo uporabnikov), - kakšna so izhodišca za vrednotenje (npr. ali uporabljajo kak(e)standard(e) ali smernice, ali je/so orodje/­a razvito interno), - mnenje knjižnice o tem, ali bi bilo vrednotenje potrebno, ne glede nato, ali se izvaja (ce npr. nima znanja ali osebja), ter mnenje o tem, kajbi z vrednotenjem pridobila (bi se kaj izboljšalo, kaj konkretno), - povezanost med vrednotenjem in delovanjem (npr. preverjanje ure­snicenosti ukrepov, predvidenih v strateškem/letnem nacrtu, usmerje­nost delovanja knjižnice glede na podrocja, ki so ugotovljena z vredno­tenjem), tj. kako/ali korigirajo svoje delovanje na osnovi vrednotenja. Ne glede na to, da smo že v zacetku poglavja ugotovili, da delo na podroc­ju bralne pismenosti in bralne kulture prežema bistvo delovanja splošneknjižnice, je predlagani model seveda uporaben tudi širše oziroma vdrugih kontekstih delovanja splošne in verjetno tudi drugih knjižnic.Njegove znacilnosti so namrec dovolj splošne, da ga je mogoce prenesti na druga podrocja in v druge kontekste, morda celo aplicirati na delo sposameznimi uporabniškimi skupinami ali vezati le na dolocene storitve. 4.1 analiza stanja slovenskih splošnih knjižnic glede na model proaktivne knjižnice in predlogi ukrepov Zgoraj smo predstavili model proaktivne knjižnice, ki obsega podrocjain njihove dimenzije. Model skuša sistematizirati razlicne dejavnike,ki pogojujejo oziroma uveljavljajo aktivno vlogo splošne knjižnice prirazvoju bralne pismenosti in bralne kulture. Glede na opredeljene di­menzije modela ter na podlagi rezultatov ankete izpostavljamo spodnjeugotovitve. Pri tem moramo opozoriti, da se nanašajo le na rezultatefokusne skupine ter na odgovore 30 splošnih knjižnic, ki so sodelovale vraziskavi. Zaradi premajhnega števila odgovorov ugotovitev ne moremoposploševati na vse splošne knjižnice v Sloveniji, nam pa omogocajooblikovanje neke splošne slike. Podrocje odnosa se nanaša na poznavanje opredelitev bralne pismeno­sti in bralne kulture. Odnos do razvijanja bralne pismenosti in bralnekulture je med splošnimi knjižnicami pozitiven, saj ga knjižnice vidijokot vrednoto in svoje poslanstvo. Pri tem je zaskrbljujoce mnenje (sicerle po ene knjižnice, a izpostavljeno v obeh delih raziskave), da tovrstnoposlanstvo ponekod ni vec tako visoko na lestvici prioritet, kot bi moralobiti. Knjižnice razumejo svojo vlogo pri izvajanju poslanstva razvojabralne pismenosti in bralne kulture predvsem kot zagotavljanje bralnegagradiva ter razvoj sposobnosti za branje, spodbujanje interesa za branje(motiviranje) ter širjenje bralcevega obzorja. Knjižnice v veliki vecinimenijo, da lahko imajo vsaj delno aktivno vlogo in vsaj delni vpliv nastanje bralne pismenosti in bralne kulture v svojem okolju. Precej enotnoso se strinjale s stališcem, da bi bilo potrebno branju kot procesu dvignitidružbeni ugled in v zvezi s tem podale tudi vec predlogov. Splošne knjižnice so svoj dejanski vpliv na stanje bralne pismenosti inbralne kulture v vecini ocenile kot velik in pomemben, a obenem prizna­le, da ga težko objektivno ocenijo. Vendar pa je zaskrbljujoca ugotovitev,da sicer manjši del knjižnic svojega vpliva ne vidi kot pomembnega invelikega, pri cemer ena knjižnica celo meni, da je slab. Pri ocenjevanju svojega prispevka so se splošne knjižnice zavedale in to tudi poudarile,da bi lahko naredile vec na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture,ce bi imele boljše pogoje za delovanje. Naslednje podrocje modela proaktivne knjižnice predstavlja podrocje organizacijskih dejavnikov. Po mnenju splošnih knjižnic naslednji de­javniki bodisi podpirajo bodisi slabšajo vlogo knjižnice pri razvoju bralnepismenosti in bralne kulture; razdelili smo jih na pozitivne in negativne.Knjižnice so kot pozitivne dejavnike izpostavile: usposobljeno strokovnoosebje (ki je po mnenju mnogih kljucen, pravzaprav odlocilen dejavnik,ki pa preveckrat temelji na lastni osebni zavzetosti, te pa ni mogoceprimerno nagrajevati ali v primeru odsotnosti sankcionirati), kvalitetnoknjižnicno zbirko, ustrezen prostor, razvite ciljne dejavnosti (storitve,prireditve), pozornost na okolje oziroma potrebe uporabnikov, ugledknjižnice, sodelovanje z organizacijami iz okolja in sodelovanje s knjižni­cami. Kot dejavnike z negativnim vplivom so navedle: nezadostno finan­ciranje, neustrezne prostore, neusposobljene in nemotivirane knjižnicnedelavce, slabo podobo branja v lokalnem okolju, saj tam ne predstavljavrednote, nizko prioriteto tovrstnega poslanstva znotraj knjižnice, slabopodporo medijev, neodzivnost lokalnega ter tudi nacionalnega okolja intežko dosegljive potencialne skupine prebivalcev. Med organizacijskimi vidiki kot problematicnega izpostavljamo vidikusposobljenosti strokovnih delavcev, kajti po oceni knjižnic te niso po­vsem, oziroma ne v vseh primerih, zadovoljne z njihovo usposobljenostjo. Knjižnice nadalje ocenjujejo, da na tem podrocju nimajo veliko možnostiza izboljšanje stanja, saj mnoge menijo, da imamo v slovenskem prostorule delno ustrezno ponudbo usposabljanj, ki bi omogocila izpopolnjevanjestrokovnih delavcev. Tukaj torej vidimo veliko manevrskega prostora zaizboljšave. Knjižnice si želijo vec izobraževanj in usposabljanj, zlasti napodrocjih vrednotenja delovanja, strateškega nacrtovanja, promocije inzagovorništva ter specialnih dejavnosti (npr. referencno delo, mladin­sko knjižnicarstvo, književnost, uporabniki s posebnimi potrebami).Poudarjena je bila tudi želja po intenzivnejši izmenjavi dobrih praks terpovezovanju pri izvajanju dejavnosti. Izkušnje iz primerov dejavnosti, kiso se iz ene knjižnice razširile v vec knjižnic ali na celotno regijo, namreckažejo, da bi na ta nacin okrepili njihov ucinek, omogocili širši doseg invecji ucinek dobrih knjižnicnih praks, ponekod pa tudi izboljšali javnopodobo knjižnice. Knjižnice so (v fokusni skupini mocneje, v anketinekoliko šibkeje) podprle oblikovanje nacionalnega telesa, ki bi delovalopovezovalno, raziskovalno in koordinacijsko. Naslednje podrocje modela proaktivne knjižnice predstavlja podrocje aktivnega delovanja. Glede ciljne promocije bralne pismenosti in bralnekulture odgovori knjižnic kažejo, da okvirno polovica knjižnic redno aliobcasno ciljno nagovarja izbrane uporabniške skupine z razlicnimi me­todami komunikacije, pri cemer knjižnice dolocenih možnih nacinov neuporabljajo in tudi ne nagovarjajo vseh možnih ciljnih skupin. Po drugistrani pa izpostavljamo, da skoraj vse knjižnice vsaj obcasno nagovarjajosplošno javnost. Poudarjena je bila mocna vloga množicnih medijev inizpostavljena njihova težja dosegljivost ob tematikah, povezanih z bra­njem (vsaj za primer nacionalnih medijev). Iz odgovorov splošnih knjižnic v fokusni skupini in anketi se nakazuje,da so v splošnem aktivnejše pri razvoju bralne kulture kot pa bralnepismenosti. Glede usmerjenosti na uporabniške skupine lahko opazimomanjšo usmerjenost na brezposelne in ranljive skupine prebivalcev, polegtega bi knjižnice lahko posvetile vecjo pozornost staršem predšolskihotrok (še zlasti tistih, ki niso vkljuceni v vrtec), fantom, dijakom – torejtistim uporabnikom, za katere raziskave kažejo, da je pri njih razvojbranja ali odnos do branja problematicen. Glede oblik spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture odgovorikažejo, da knjižnice izvajajo omejen nabor oblik glede na paleto možnihodgovorov v anketi. Zato lahko izpostavimo potrebo pa razvoju oziromauvajanju bolj raznovrstnih in ciljnih oblik dejavnosti, ki bi jih knjižniceprenesle v redno dejavnost. Za to bi bila potrebna ciljno usmerjena izo­braževanja tako knjižnicarjev kot tudi vodstvenih delavcev, spodbujanjeizmenjav dobrih praks in podobno. Sicer so, kot receno, odgovori v anketi nakazali, da knjižnice niso najbolj naklonjene nacionalni koordinacijina tem podrocju, ceprav bi bile vesele možnosti za tovrstne stike inizmenjave. Odgovori splošnih knjižnic glede sodelovanja z razlicnimi partnerji kaže­jo, da se knjižnice vkljucujejo v raznovrstna partnerstva. Knjižnice najvec sodelujejo z vrtci in osnovnimi šolami, vidijo pa pri tem tudi precej ovirtako formalne kot vsebinske narave. Ta podatek je zanimiv z vidika, daknjižnice zelo podpirajo ukrep krepitve sodelovanja s šolskim sistemom.Možna interpretacija bi bila, da knjižnice menijo, da bi se to sodelovanjedalo še izboljšati, kar je bilo tudi nakazano v nekaterih odgovorih, ki soomenjali slabšo odzivnost šol in vrtcev na pobude za sodelovanje, pogo­sto tudi v povezavi z zahtevami oziroma ovirami, ki izhajajo iz njihovegamaticnega resorja (MIZŠ). Zaradi tega bi posebej poudarili potrebo po intenzivnejšem in bolj ciljno usmerjenem medresorskem sodelovanju napodrocju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture. Kazalo bi tudirazmisliti o vkljucevanju še drugih ministrstev, pristojnih za podrocja,kjer tudi najdemo »bralno prikrajšane« uporabnike (npr. v zaporih,azilnih domovih, bolnišnicah, na »informacijsko revnih« geografskihobmocjih itd.). Pri aktivnem vkljucevanju uporabnikov v nacrtovanje dela knjižniceje manj ciljnega vkljucevanja (dialog z uporabniškimi skupinami glededejavnosti knjižnice za njih) in tega se knjižnice, glede na ugotovitvefokusne skupine, tudi zavedajo. Podprle so tudi možnost, da knjižnica vdolocenih okolišcinah deluje kot povezovalna platforma med uporabniki.Menimo, da je še prostor za krepitev dialoga z uporabniki glede izboragradiva, nacrtovanja dela knjižnice in aktivnega prispevka uporabnikovk storitvam knjižnice, za kar pa bi bilo prav tako potrebno okrepiti kom­petence knjižnicarjev in vodstev ter izboljšati pogoje dela. Nacrtno pridobivanje neuporabnikov ima pomembno vlogo pri razvojubralne pismenosti in širjenju bralne kulture. Odgovori splošnih knjižnickažejo, da je pri tem aktivno vkljucen manjši del knjižnic, fokusna skupi­na pa je pokazala, da se knjižnice problema sicer zavedajo, a jih ovirajoslabi pogoji in obcasno tudi slabša usposobljenost. Po našem mnenju bibilo treba krepiti oziroma spodbujati takšen pristop knjižnic, s katerimibi se intenzivno usmerjale v pridobivanje neuporabnikov. Potrebno paje tudi omeniti v raziskavi izraženo mnenje, da bi bilo potrebno splošneknjižnice razlikovati glede na okolje, v katerem delujejo. Glede cetrtega podrocja v modelu, merjenja kakovosti in uspešnosti delovanja, odgovori splošnih knjižnic v obeh delih raziskave kažejo,da se zavedajo pomembnosti vrednotenja, vendar ga izvajajo le v zelomajhni meri, kar seveda neposredno vpliva na manjšo možnost kakovo­stnega strateškega nacrtovanja, ki se je tudi pokazalo kot problematicnopodrocje. Knjižnice sicer menijo, da ima njihovo delovanje nedvomnovpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, a ga težko konkretizirajooziroma dokazujejo. Manjši del knjižnic tudi meni, da vrednotenje nikljucni element njihovega delovanja. Dobljena slika kaže, da le manjšinana nek nacin vrednoti svoje delovanje in da je vrednotenje v premajhnimeri povezano s strateškim nacrtovanjem dela knjižnic. Knjižnice le vmanjši meri utemeljujejo spremembe svojega delovanja z ugotovitvamivrednotenja oziroma se ravnajo po njih. Po drugi strani knjižnice nava­jajo, da se vecinoma nacrtno odzivajo na spremembe v lokalnem okolju, navedle so tudi konkretne primere. Vendar lahko ugotovimo, da gre priuvajanju novosti vecinoma sicer za nacrtno delovanje, pri katerem pa seprepogosto ne oblikuje konkretnih ciljev in se ga zato tudi premalokratspremlja in vrednoti njegovo uspešnost, kar tudi onemogoca nadaljnjeusmerjeno delovanje oziroma prilagajanje delovanja, pa tudi dokazovanjevpliva knjižnice na raven bralne pismenosti ali bralne kulture. Obcasnoknjižnice tudi relativno hitro uvajajo spremembe v svoje dejavnosti, a zato ne ponudijo dejanskih razlogov. Glede na odgovore knjižnic o izvajanjuvrednotenja na razlicnih podrocjih menimo, da bi bilo treba te aktivnostiokrepiti. Najprej tu mislimo na raziskave obstojecih uporabnikov in ana­lize lokalnega okolja knjižnice, saj jih prevec knjižnic izvaja le obcasno.Prav tako pa bi bilo treba okrepiti specificno vrednotenje razvoja bralnepismenosti in bralne kulture, da bi lahko tako knjižnice delale še boljciljno in sistematicno ter imele v rokah vec dokazov o svojem vplivu. Obtem pa bi bilo treba okrepiti tudi vrednotenje kvalitete izvajalcev. V tanamen bi bilo potrebno razviti še druge oblike vrednotenja (intervjuji,fokusne skupine, vprašalniki itd.), ki pa so zahtevnejše za izvedbo kotso sedaj uporabljane metode (vecinoma ankete). Seveda je vse to mocnopovezano z usposobljenostjo knjižnic in knjižnicnih delavcev za takšnospremljanje in vrednotenje (torej zopet z izobraževanjem in usposa­bljanjem) ter za to potrebnimi pogoji, za kar so seveda poleg ustrezneponudbe potrebna tudi sredstva. 5 Priporocila glede najpomembnejših ukrepov in programov za knjižnice na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture Na podlagi analize rezultatov in njihove kontekstualizacije v modeluproaktivne knjižnice ter ob upoštevanju ugotovitev prvega in drugegasklopa ugotovitev ciljnega raziskovalnega projekta Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji (Vilar idr., 2016), objav, povezanihs porajajoco se (tudi predbralno ali zgodnjo) pismenostjo (Haramija inVilar, 2017), raziskav, kot je Knjiga in bralci V (Kovac idr., 2015) in v lucipobud glede izboljševanja stanja bralne pismenosti in bralne kulture,ki so jih predlagali založniki, avtorji, knjižnice in drugi, smo pripravilispodnji predlog enajstih ukrepov, ki bi podprli in okrepili aktivno vlogoknjižnic pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture ter pripomoglik dvigu bralne pismenosti in bralne kulture v slovenski družbi. 1. Prizadevanja splošnih knjižnic v lokalnih okoljih bi morali podpretiz ustrezno kadrovsko zasedbo in s financno podprtim nacionalnim(državnim) okvirom. Ta okvir bi morala vzpostaviti nacionalna stra­tegija za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, ki bi vkljuce­vala vsaj splošne in šolske knjižnice ter bi se navezovala na strateškeiniciative drugih podrocij in pobudnikov (založniki, razlicni resorji,npr. šolstvo, zdravstvo, sociala, pravosodje). Strategija bi morala po­leg konkretnih in merljivih ciljev glede bralne pismenosti in bralne 107 kulture vkljucevati izvedbeni nacrt ter zagotoviti ustrezno financnoin drugo podporo knjižnicam. Podpirati bi morala povezovanje insodelovanje knjižnic med seboj ter z drugimi akterji na nacionalniin lokalni ravni, pri cemer mora biti sodelovanje ciljno usmerjeno. 2. V nacionalnem okviru bi morali tudi nasloviti javno podobo bra­nja v družbi. Ta iniciativa bi v splošni javnosti s pomocjo razlicnihdeležnikov (šole, knjižnice, množicni mediji na nacionalni in lokalniravni, zdravstvene organizacije itd.) uveljavila pozitivno podobobranja kot prostovoljne, zaželene, cenjene, ustvarjalne, prijetne itd.aktivnosti, ki bogati posameznika in družbo. Tu mislimo tudi nazagon kampanj za promocijo branja na nacionalni ravni, ki bi bi­le usmerjene v za to posebej obcutljive skupine in obdobja, zlastidružine, predšolske otroke, šolajoco se mladino in zanjo odgovornestrokovne delavce (vzgojitelje, ucitelje), in bi po zgledu mnogih tujihuspešnih aktivnosti povezovale razlicne deležnike, zlasti pa vzgojno­­izobraževalno, knjižnicno, socialno in zdravstveno podrocje. Kotsmo namrec videli, so knjižnice kot enega pomembnih, ceprav neo­tipljivih dejavnikov, identificirale ravno odnos do branja v lokalnemokolju ter v širši družbi. 3. V zvezi s prvo tocko bi bilo treba okrepiti in usmeriti partnerstvooziroma sodelovanje splošnih knjižnic s šolskim sistemom vkljuc­no oziroma zlasti s šolskimi knjižnicami pri izvajanju ciljnousmerjenih dejavnosti. V ta namen so potrebne smernice za sode­lovanje splošnih in šolskih knjižnic za namen spodbujanja bralnepismenosti in bralne kulture, ki vsebujejo tudi cilje, v katere naj seknjižnice usmerijo. Seveda to zahteva tudi medresorsko usklajevanjeoziroma sodelovanje ministrstva, pristojnega za izobraževanje. 4. Na podrocju dejavnosti knjižnic se kaže potreba po krepitvi pro­mocije branja v vseh oblikah in pridobivanja neuporabnikov ter vecjo usmerjenost na brezposelne, ranljive skupine prebivalcev,starše predšolskih otrok in mladostnike. Pri nacrtovanju in izvajanjudejavnosti bi morale knjižnice spodbujati aktiven prispevek uporab­nikov pri izboru gradiva, vkljucevanje v nacrtovanje dela in aktivenprispevek k storitvam knjižnice. Knjižnice so poudarile, da bodonjihova prizadevanja uspešna le, ce bodo izvajale ustrezno zasnovanein preizkušene oblike dejavnosti oziroma storitev. 5. Ob zgornjem se je izpostavila potreba pa razvoju oziroma uvajanjubolj raznovrstnih (in ciljnih) oblik dejavnosti, ki bi jih knjižni­ce prenesle v redno dejavnost. Tu bi veljalo podpreti izmenjavoznanj, dobrih praks in izvajalcev (prireditev, dejavnosti) med splo­šnimi knjižnicami. Smotrno bi bilo, ce bi to vlogo prevzel nosilec na nacionalni ravni, ki bi poskrbel tudi za razvoj oblik ter strokovnousposabljanje in usmerjanje. 6. Na podrocju organizacijskih dejavnikov se vnovic kaže potreba po krepitvi splošnih pogojev za delovanje knjižnic (financiranje oziroma ustrezni prostori, knjižnicna zbirka, število delavcev itd.),posledica cesar sta odprtost, brezplacnost. Med temi pogoji zlastiizstopa pomen ustrezno usposobljenih in motiviranih strokovnihdelavcev. Tako bi bilo potrebno ponuditi relevantna usposabljanjaza strokovne delavce (svetovanje pri branju, opismenjevanje itd.)in zagotoviti uporabo pridobljenega znanja v praksi ter razmisliti omožnostih ustreznega nagrajevanja kakovostnega dela. 7. Naslednje povezano podrocje, ki je izjemnega pomena, a se ga jedoslej premalo razvijalo, predstavlja vrednotenje kakovosti in uspeš­nosti delovanja splošnih knjižnic. Pri tem lahko vkljucimo tudiugotavljanje vpliva knjižnice na okolje. Knjižnice so v anketi ukrepvrednotenja sicer ocenile z relativno nizko prioriteto, vendar so polegtega navedle, da se odzivajo na potrebe okolja. Vendar pa na podlagirezultatov raziskave oziroma lastnih navedb knjižnic lahko recemo,da knjižnice premalo ciljno delujejo, premalo spremljajo ucinkesvojega delovanja ter svojega delovanja posebnostim lokalnega oko­lja ne prilagajajo v zadostni meri. Tukaj se torej prepletata podrocjivrednotenja kakovosti in uspešnosti ter strateškega nacrtovanjadelovanja knjižnic. Zato predlagamo razvoj metod in orodij, ki bipoglobili poznavanje lokalne skupnosti (analiza okolja) in podprliobjektivno ocenjevanje ravni bralne pismenosti in bralne kulturekot podlage za ciljno delovanje splošne knjižnice. S tem mislimo predvsem na razvoj metod in orodij (prirocniki, izobraževanje zaanalizo lokalne skupnosti itd.), podporo pri njihovi uporabi ter krepi­tev kompetenc za strateško nacrtovanje delovanja knjižnic. Tovrstnopodporo bi bilo smiselno organizirati na nacionalni ravni. Prav takobi bilo potrebno okrepiti zavedanje knjižnic, da pri vrednotenju negre za kritizersko naravnanost, temvec za pozitivno kriticno usmer­jeno delovanje, ki je temeljno za razvoj in napredek tako posamezneknjižnice kakor tudi knjižnicarstva kot stroke in profesije. 8. Glede na izpostavljeno potrebo po uvajanju novih, raznovrstnejšihoblik dela, ter zlasti zaradi potrebe po razvoju vrednotenja kakovostiin uspešnosti delovanja knjižnice na okolje, bi bilo potrebno vzposta­viti ustrezno usposabljanje knjižnicarjev in vodstev knjižnic, torejokrepiti in ciljno usmeriti ponudbo izobraževanj, kar je naloga zanacionalne ponudnike ter nacionalna knjižnicarska telesa. 9. Prepricani smo, da bi tudi dvig ugleda lika knjižnicarja pozitivnovplival na ugled branja v družbi oziroma da med obojim obstajavzrocno­posledicna povezava. 10. Vsekakor menimo, da bi bilo potrebno tudi okrepiti raziskovalno de­javnost na podrocju bralne in informacijske pismenosti ter bralnekulture. Za celovitejšo sliko, ki bi bila tudi podlaga za oblikovanjekonkretnih ukrepov in priporocil, bi bilo v raziskovalnem smislu potrebno, pravzaprav nujno, povezovanje in podrobnejše analiziranježe zbranih podatkov o delovanju knjižnic in drugih relevantnih de­ležnikov z drugimi podatki, npr. rezultati raziskav bralne in drugihpismenosti, ucnih dosežkov, vpliva drugih, denimo družbeno­eko­nomskih dejavnikov itd., kar se sedaj izkorišca v premajhni meri,glede na to, da so podatki že zbrani. Naše preverjanje pri nekaterihrelevantnih deležnikih (Pedagoški inštitut, Republiški izpitni center)je pokazalo, da imajo tudi oni interes po tovrstnem sodelovanju. 11. Na tem podrocju bi se bilo mogoce usmeriti tudi v oblikovanjekompetencnih modelov za bralno pismenost in bralno kulturo za dolocene skupine in strokovnjake, npr. predšolske otroke, osnovno­šolce, dijake, študente, strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju(vzgojitelje, ucitelje, šolske knjižnicarje) ter v visokem šolstvu, splo­šne knjižnicarje itd. Taki modeli bi bili nato podlaga za konkretnonacrtovanje izobraževanj in usposabljanj. Za konec naj poudarimo, da gre pri priporocenih ukrepih za srednje dodolgorocno usmerjene in sistemske ukrepe, ki se med seboj povezujejo, sotudi medresorsko naravnani, in s katerimi bi lahko le skupno, s sistem­skim delovanjem in v dolocenem daljšem casovnem obdobju vzpostavilipozitiven »zacaran krog« in dosegli spremembe bralne pismenosti inbralne kulture. S kratkorocnimi potezami brez širše družbene in medre­sorske usmerjenosti stanja ne moremo trajno izboljšati. 6 namesto zakljucka V projektu ter v tej publikaciji smo pokazali, da sta bralna pismenost inbralna kultura izjemno kompleksna pojma. Tako pravzaprav govorimo o potrebi po širšem strokovnem in družbenem (oziroma nacionalnem)soglasju glede stanja in izboljševanja bralne pismenosti in bralne kulturena Slovenskem, ter o sistemskem ukrepanju na podlagi tega soglasja, kibi vodilo v oblikovanje (oziroma vzgojo) samostojnega bralca (»dobroobvešcenega državljana«), kar bi bil koncni cilj teh prizadevanj. Takdržavljan poseduje vešcine bralne, informacijske in drugih pismenostiter jih tudi razvija, ker je za to ustrezno notranje motiviran, razumepomen branja (in informiranosti) v svojih življenjskih kontekstih (dom,služba, državljanstvo itd.) in te svoje kompetence v njih tudi uporabljain razvija. Sledi in sooblikuje aktualno družbeno dogajanje, znanstvenedosežke, kulturno dogajanje, politicno dogajanje itd., pozna in uporabljamožnosti, ki mu jih nudijo knjižnice in drugi informacijski ponudniki,razume bralno kulturo in je v njej aktivno udeležen. Branje mu predsta­vlja vrednoto in zajema pomemben del njegovih prostocasnih aktivnosti.Zaradi svoje usposobljenosti za branje je njegov uspeh na podrocjih, kotso izobraževanje, opravljanje dela, uporaba prostega casa, konjicki, vecji,lažje dosegljiv, bolj uresnicljiv. Ni dvoma, da lahko k razvoju vešcin takega državljana mnogo prispe­vajo tudi knjižnice, med njimi še posebej splošne, ki so usmerjene vcelotno populacijo. Seveda celotne naloge same ne morejo opraviti, zatoje pomembno, da se pri tem vzpostavljajo partnerstva. Ta so lahko zeloraznolika in raznorodna, segajo na lokalno, nacionalno in mednarodnoraven, raztezajo se med razlicna podrocja in resorje. Tu mislimo na šol­stvo, založništvo in knjigotrštvo, množicne medije itd., pa ne samo na 111 ravni zastavljenih politik in strategij, temvec tudi na ravni dogajanj, kizaznamujejo družbeno življenje in družbeno klimo. Zelo pomembno je,kakšen ugled v družbi ima branje oziroma kakšno vlogo v njej zaseda.Prav tako kot smo odrasli bralni zgled otrokom v družini, smo v druž­benem smislu tudi zgled mlajšim clanom družbe. Pazljivi moramo biti,kakšna sporocila o branju dobivajo od nas. To je velika odgovornost, kije ne gre jemati zlahka. Ker se v tej monografiji osredotocamo na splošne knjižnice, ne moremomimo opozorila, da je druga posebej pomembna stvar zagotavljanje inizboljševanje pogojev za delovanje knjižnic. Pokazali smo, da bi mnogeknjižnice delovale drugace, vec in bolje, ce bi imele za to zagotovljeneboljše pogoje. Pokazali smo tudi, da se mnogokrat da iz danih pogojev»iztisniti« vec, kot bi si lahko mislili. Delo knjižnic in knjižnicarjevmnogokrat temelji na osebni zagnanosti in odnosu do dela. Zato za­kljucujemo optimisticno: Delo splošnih knjižnic na podrocju bralnepismenosti in bralne kulture je in bo ucinkovito, seveda pa ga je vednomogoce še izboljšati. navedeni viri Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti. (2016). Ljubljana: Bralnodruštvo Slovenije. Pridobljeno 12. 12. 2016 s spletne strani: http://www.bralno­dru­stvo.si/wp­content/uploads/2013/06/Deklaracija_o_pravici_do_pismenosti_1.pdf Elley, W. B., Gradišar, A. in Lapajne, Z. (1995). Kako berejo ucenci po svetu in prinas?: mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa. Farmer, L. in Stricevic, I. (2011). Using research to promote literacy and readingin libraries: guidelines for librarians. Haag: IFLA. Pridobljeno 22. 8. 2016 s spletnestrani: http://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/professional­report/125.pdf Framework for information literacy for higher education. (2016). Chicago: Associ­ation of College and Research Libraries. Pridobljeno 12. 12. 2016 s spletne strani:http://www.ala.org/acrl/standards/ilframework Fras Popovic, S. (2016). Vodenje s poslanstvom: vodenje zaposlenih v splošnih knjiž­nicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Goulding, A. (2002). Public libraries and reading. Journal of librarianship and information science, 34(1), 1–3. Grilc, U. (2015). Položaj branja in knjige: zakaj moramo vztrajati pri knjigi kotvrednoti per se?. Knjižnica, 59(1–2), 15–36. Haramija, D. (2016). Sklepne ugotovitve: Kulturni in sistemski dejavniki bralnepismenosti: primerjava izbranih držav glede na organiziranost predšolske vzgojein opismenjevanja ter branje v prostem casu. V Zakljucno porocilo ciljnega razis­kovalnega projekta V5­1506 – Kulturni in sistemski dejavniki bralne pismenosti vSloveniji: trajanje projekta 15. 10. 2015–15. 10. 2016 (str. 105–110). Ljubljana: s.n. Haramija, D. in Vilar, P. (2017). Bralna kultura kot pomemben dejavnik razvojabralne pismenosti. Otrok in knjiga, 44(98), str. 5­16. V tisku. IFLA public library service guidelines. (2010). Berlin: De Gruyter Saur. Jager, P. (2008). »Najbolj brane knjige« v slovenskih splošnih knjižnicah. Knjižnica, 52(2–3), 169–184. Javni natecaj za pridobitev naziva »Branju prijazna obcina«. (2017). Grosuplje:Združenje splošnih knjižnic. Pridobljeno 22. 6. 2017 s spletne strani: http://zdru­zenje­knjiznic.si/javni­natecaj­za­pridobitev­naziva­branju­prijazna­obcina/ 113 Knaflic, L. (2009). Prirocniku na pot. V Branje za znanje in branje za zabavo: pri­rocnik za spodbujanje družinske pismenosti (str. 5–6). Ljubljana: Andragoški centerSlovenije. Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletne strani: http://arhiv.acs.si/publikacije/Branje_za_znaje_in_branje_za_zabavo­prirocnik.pdf Kocijan, G. (2005). Tehtnim raziskovalnim izsledkom na poti. V S. Rugelj (ur.),Knjižna kultura (str. 9–13). Ljubljana: UMco. Kovac, M. (2014). Prilika o mrtvem konju in beli knjigi ali nekaj misli o prihodnosti.V Porocilo o raziskavi z naslovom »Bralna kultura in nakupovanje knjig v RepublikiSloveniji« (str. 71–73). Ljubljana: UMco. Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletne strani:http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave­­analize/samozaposleni_v_kulturi/Bralna_kultura_in_nakupovanje_knjig_v_Re­publiki_Sloveniji_final.pdf Kovac, M., Blatnik, A., Rugelj, S., Rupar, P. in Gregorin, R. (2015). Knjiga in bralci V: bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti: (predlog, 5. 4. 2017). (2017).Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno 28. 6. 2017s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/novice/doc/Bralna_Pismenost_javna_razprava_april_2017.doc Nelson, S. S. (2008). Strategic planning for results. Chicago: ALA. Novljan, S. (1996). Sodobne dejavnosti šolske knjižnice s posebnim ozirom na njenebibliopedagoške naloge pri izvajanju izobraževalnega programa ucenja branja vosnovni šoli. Doktorsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Novljan, S. (2003). Bralne kulture in knjižnicarstvo. V Bralne kulture v novih raz­merah založniške produkcije: empricne ugotovitve, analiza položaja in predlogi zarazvoj založniške politike RS (str. 78–152). Ljubljana: Mirovni inštitut. Pridobljeno22. 8. 2016 s spletne strani: http://www2.mirovni­institut.si/slo_html/projek­ti/5%20knjiznicarstvo.pdf Novljan, S. (2004). Izobraževalna moc splošnih knjižnic. Knjižnica, 48(3), 107–124. Novljan, S. (2005). Knjižnicarstvo. V S. Rugelj (ur.), Knjižna kultura (str. 84–160). Ljubljana: UMco. Novljan, S. (2008). Izkljuceni iz zagat bralne kulture. Knjižnica, 52(4), 113–123. Novljan, S. (2011). Ko je izbira ovira v napredovanju. V Bralna pismenost v Slo­veniji in Evropi: zbornik konference (str. 181–194). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletne strani: http://www.zrss.si/bralnapismenost/files/ZBORNIK_BRALNA_PISMENOST_2011.pdf Novljan, S., Kodric­Dacic, E. in Karun, B. (2006). Slovenske splošne knjižnice da­nes: stanje, problemi, razvojni trendi: gradivo za razpravo v Nacionalnem svetuza knjižnicno dejavnost. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 22. 8. 2015 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni­lj.si/common/files/studije/SPL_stanje_2006.pdf PIRLS 2001. (2002). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 24. 3. 2004 s spletnestrani: http://www2.arnes.si/uljpeins/czve/pirls PIRLS 2011. (2012). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletnestrani: http://193.2.222.157/Sifranti/InternationalProject.aspx?id=20 PISA 2012: program mednarodne primerjave dosežkov ucencev. (2013). Ljubljana:Pedagoški inštitut. Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletne strani: http://193.2.222.157/UserFilesUpload/file/raziskovalna_dejavnost/PISA/PISA2012/PISA%202012%20Povzetek%20rezultatov%20SLO.pdf PISA 2015: program mednarodne primerjave dosežkov ucencev: nacionalno porocilo oraziskavi. (2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletnestrani: http://novice.pei.si/wp­content/uploads/sites/2/2016/12/PISA2015Nacio­nalnoPorocilo.pdf Rugelj, S. (2008). Najbolj brane knjige kot priložnost za branje manj branih knjig.Knjižnica, 52(4), 125–129. Slovenske knjižnice v številkah. Splošne knjižnice: porocilo za leto 2015. (2016).Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Prido­bljeno 5. 6. 2017 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni­lj.si/common/files/analize/publikacija_splosne2015.pdf Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splošnihknjižnic 2013–2020: stanje in okolja slovenskih splošnih knjižnic v letu 2012. (2012).Grosuplje: Združenje splošnih knjižnic. Pridobljeno 5. 6. 2017 s spletne strani:http://zdruzenje­knjiznic.si/dokumenti/Strategija­koncno.pdf Smernice za lažje berljivo gradivo. Smernice za knjižnicne programe opismenjeva­nja: nekaj prakticnih predlogov. (2007). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Šikonja, K. in Petek, M. (2015). Branje sodobnih slovenskih romanov v izbranihenotah Mestne knjižnice Ljubljana. Knjižnica, 59(1–2), 37–51. Train, B., Usherwood, B. in Brooks, G. (B.l.). The vital link: an evaluation report. Sheffield: Centre for the Public Library In the Information Society, Department ofInformation Studies and the School of Education. Pridobljeno 22. 8. 2016 s spletnestrani: http://www.shef.ac.uk/polopoly_fs/1.128106!/file/CPLIS­­­The­Vital­Link. pdf Vilar, P. in Bon, M. (2014). Children and young adults – hospital patients, prisoners,and with developmental disorders – who cannot come to Slovenian public libraries:a national survey. Libri, 64(4), 350–368. Vilar, P., Kovac, M., Južnic, P., Zabukovec, V., Haramija, D., Batic, J., … Bon, M.(2016). Zakljucno porocilo ciljnega raziskovalnega projekta V5­1506 – Kulturni insistemski dejavniki bralne pismenosti v Sloveniji: trajanje projekta 15. 10. 2015–15. 10.2016. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Prilogi Priloga 1: Fokusna skupina – gradivo za udeležence Uvod VPLIV SPLOŠNE KNJIŽNICE NA BRALNO PISMENOST IN BRALNO KULTURO S pomocjo fokusne skupine želimo raziskati pristop knjižnice in njeno razumevanje lastne vloge pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture (tj. koliko/kako lahko knjižnica prispeva). Namen projekta je spoznati in okrepiti vlogo splošnih knjižnic pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture, ne vrednotiti, ampak se seznaniti s stanjem in v koncni fazi podati neke smernice. Ko govorimo o pristopu knjižnice, pri tem ne gre samo za boljši izbor gradiva, dostopnost mreže, temvec tudi za znanje oziroma kompetence (tako knjižnicarjev kot seveda tudi za kompetence, ki jih knjižnice razvijajo pri uporabnikih), promocijo, vrednotenje itd. Pri tem nas ne zanimajo deklarativna stališca Zakona o knjižnicarstvu, Manifesta o splošni knjižnici, Smernic za delo splošnih knjižnic itd., ampak vaše osebno strokovno mnenje in stališca ter konkretna praksa knjižnice in vaš odnos do omenjenih dveh konceptov: bralne kulture in bralne pismenosti. Namen fokusne skupine je prav v odprtosti vprašanj, da diskusija spodbudi dodatne poglede, odgovore in poišce tudi odgovore na vprašanja, ki jih nismo predvideli. Kot izhodišce smo oblikovali zasnovo modela proaktivne knjižnice, ki ga predstavljamo spodaj. Vsebina vprašanj v fokusni skupini 1. razumevanje bralne pismenosti in bralne kulture. Kakšna je vaša opredelitev bralne pismenosti, kakor jo razumete sami pri svojem strokovnem delu v vaši splošni knjižnici? Kakšna je vaša opredelitev bralne kulture, kakor jo razumete sami pri svojem strokovnem delu v vaši splošni knjižnici? 2. Pomen bralne pismenosti in bralne kulture. Kakšen pomen imata bralna pismenost in bralna kultura za družbo? Ali menite, da sta družbeni vrednoti? Kaj menite o ideji nacrtnega razvoja bralne pismenosti in bralne kulture? 3. Vloga knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture. Kako vidite idealno vlogo splošne knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture? Kako visoko prioriteto ima razvoj bralne pismenosti in bralne kulture pri delovanju vaše knjižnice? naše pojmovanje v razmislek: knjižnice tu le težko delujejo neposredno, ampak bolj kot kontekstualni dejavnik, ki ozavešca, motivira, usposablja in zagotavlja možnosti. Glede na razvojno stopnjo bralca locujemo dve domeni delovanja splošne knjižnice. Prva bi bila promocija branja in razvoj bralca oziroma bralne kulture za obcinstvo, ki je zmožno izkoristiti branje za lasten užitek in razvoj (tj. »samostojne bralce«). Druga domena pa predstavlja razvoj 117 bralcev do te ravni. Tu mislimo npr. na razvoj porajajoce se pismenosti, na osebe s slabšo funkcionalno pismenostjo. 4. Potrebujemo pomoc pri oblikovanju modela proaktivne knjižnice glede bralne pismenosti in bralne kulture. Zato ga želimo predebatirati z vami (glej spodaj). 5. nacini ocenjevanja ravni bralne pismenosti in bralne kulture. Kako se bralna pismenost in bralna kultura kažeta v vsakdanjosti? Ali ste kdaj poskusili oceniti raven pismenosti in bralne kulture pri doloceni skupini svojih uporabnikov ali neuporabnikov v svojem okolju? Ce da, kako ste jo ocenili? Ste uporabljali neformalne metode (mnenje, anekdoticni primeri, lasten obcutek), ste morda uporabili bolj formalne metode (npr. vprašalnik o doseženi ravni bralne pismenosti, raziskavo uporabnikov, fokusne skupine, ste se zgledovali po kakšnih prirocnikih, se posvetujete oziroma sodelujete s strokovnjaki razlicnih ustanov itd.)? Ste zadovoljni s tocnostjo ocene? Ne glede na to, ali da ali ne, ali bi potrebovali kakšno orodje, znanje, strokovno pomoc? 6. Ste zadovoljni z ravnijo pismenosti in bralne kulture v svojem okolju? 7. sedanje stanje aktivnosti. Kateri so nacini, dejavnosti, ki jih nacrtno izvajate, ter po vašem strokovnem mnenju pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti in bralne kulture v vašem lokalnem okolju (naštejte najbolj vplivne najprej)? S kom sodelujete (organizacije)? Na katere uporabniške skupine je glede bralne pismenosti in bralne kulture posebej usmerjena vaša knjižnica? Zakaj prav te uporabniške skupine; ali bi v vašem okolju izdvojili še katere, ki bi se jim tudi bilo treba posvetiti? Na katera okolja je usmerjena vaša knjižnica? Zakaj prav ta okolja; bi izdvojili še kaka druga? Ali je bila za take vaše usmeritve podlaga kakšna analiza okolja oziroma lokalne skupnosti? Imate glede razvoja bralne pismenosti in bralne kulture izoblikovane prioritete? Kakšne/katere so te prioritete in kako ste jih oblikovali? Kateri so po vašem mnenju najbolj vplivni (uspešni) projekti oziroma dejavnosti na podrocju spodbujanja/ razvoja bralne pismenosti in bralne kulture drugih slovenskih splošnih knjižnic? Zakaj, kaj jih dela takšne? 8. Vloga organizacijskih dejavnikov. Katere nacine, dejavnosti bi poleg obstojecih še izvajali, ce bi imeli izpolnjene pogoje (sredstva, osebje, prostore, gradivo, tehnologijo itd.), kako glede na »trde« in »mehke« pogoje (gradivo, prostor, oprema, število osebja vs. znanje, orodja, koordinacija partnerjev, sodelovanja s prostovoljci, zunanjimi strokovnjaki)? So kakšne dejavnosti, ki bi za bolj usmerjen, nacrten razvoj bralne pismenosti in bralne kulture zahtevale bolj usposobljeno osebje, svetovanje, nacionalno koordinacijo, portale itd.? S kom bi morali sodelovati v lokalnem okolju in na nacionalni ravni za bolj usmerjen, nacrten razvoj bralne pismenosti in bralne kulture? Bi za to potrebovali nacionalno strategijo razvoja bralne pismenosti v splošnih knjižnicah? Kako ocenjujete razvitost organizacijskih dejavnikov vaše knjižnice za namen usmerjenega, nacrtnega razvoja bralne pismenosti in bralne kulture (tu mislimo zlasti število in usposobljenost osebja, dostopnost mreže, raziskanost okolja, obseg in aktualnost zbirke, prostor in oprema)? Bi kakšnega od dejavnikov izpostavili kot posebej pomembnega? Kako ocenjujete usposobljenost osebja in možnosti za strokovno usposabljanje ta trenutek v Sloveniji? Imate glede tega kakšne predloge? 9. nacini in potenciali promocije oziroma osvešcanja o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture. Kako promovirate pomen bralne pismenosti in bralne kulture v vašem lokalnem okolju za razlicne uporabniške skupine? Kateri so najbolj ucinkoviti nacini (komunikacijska sredstva) za osvešcanje oziroma pridobivanje neuporabnikov (npr. glede družinske pismenosti, slabše funkcionalne pismenosti), motivacijo (prepoznavanje branja kot pozitivno za posameznika), da vedo, da imajo knjižnico na voljo itd.? So specificni glede na razlicne ciljne skupine? Kakšni nacini so najbolj ucinkoviti v slovenskem prostoru, kateri v vašem lokalnem okolju, so kakšne razlike med okolji v Sloveniji? Kako vidite izzive splošne knjižnice pri pridobivanju neuporabnikov, motiviranju za uporabo knjižnice, osvešcanju, vkljucevanju? Kakšen razvoj bi bil možen na ravni posameznih knjižnic in na nacionalni ravni? Kaj mislite o potrebnosti sodelovanja z drugimi deležniki pri tem? Kako bi lahko splošna knjižnica še bolj prispevala h gradnji pozitivne podobe branja v družbi kot prostovoljne, koristne dejavnosti? O kakšnem branju tukaj govorimo? 10. Vpliv knjižnice na bralno pismenost in bralno kulturo. Kakšen je po vašem mnenju prispevek dejavnosti vaše knjižnice k razvoju pismenosti in bralne kulture v lokalnem okolju (npr. pomemben, majhen) in kakšen v primerjavi z drugimi deležniki (šolstvo, ljudska univerza)? Kakšni so razlogi za to? Kaj bi se zgodilo na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture, ce bi vašo splošno knjižnico ukinili? Po cem vidite vaš prispevek, kako (in komu) ga dokazujete? Ste to morda kdaj poskusili ugotoviti na objektiven nacin s kakšno metodo, orodjem (statisticni podatki, vprašalnik, intervju itd.), ste se zgledovali po standardu? Ste zadovoljni s tocnostjo ocene? Bi potrebovali kakšno orodje, znanje, strokovno pomoc? 11. Povezava ocene ravni bralne pismenosti in bralne kulture s strateškim delovanjem. Kako bi še bolj okrepili povezavo ocene ravni bralne pismenosti in bralne kulture z vašim strateškim nacrtovanjem in usmerjenim/ciljnim delovanjem? Tu mislimo na nacrtno in ciljno delovanje, odzivnost na spremembe v okolju. Mislite, da bi bilo treba to povezavo okrepiti? Kako bi to po vašem mnenju lahko dosegli? S katerimi pogoji/dejavniki je to povezano (kompetence osebja in vodstva, usposobljenimi mentorji bralne pismenosti, materialni pogoji, podobo knjižnice v oceh javnosti itd.)? 12. mnenje o nacinih in potencialih vkljucevanja uporabnikov. Kakšni so potenciali vkljucevanja uporabnikov v nacrtovanje in izvajanje storitev za razvoj pismenosti in bralne kulture? Tu mislimo npr. bralne skupine, diskusijske skupine na portalih, skupine za priporocila za branje, vkljucevanje v izbor gradiva itd. Kako bi tovrstne aktivnosti prispevale k za razvoju pismenosti in bralne kulture? Katere aktivnosti bi bile po vašem mnenju (ali so bile glede na vaše izkušnje) najbolj ucinkovite, kako je (ce je) ta ucinkovitost povezana s ciljnimi uporabniškimi skupinami? 13. Pomen sodelovanja s partnerji. Kakšen je pomen sodelovanja s partnerji pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture v lokalnem okolju (OŠ, SŠ, ljudske univerze, UTŽO, društva itd.) in na nacionalni ravni, kdaj so parterji nujni, kakšne so ovire? Glede na uporabniške skupine? Ali vaša splošna knjižnica izkorišca možna partnerstva? Kako jih identificirate, najdete, prepoznate? Delujete nacrtno ali priložnostno? Kakšni so potenciali razvoja partnerstev? 14. Kakšni so izzivi splošnih knjižnic pri razvoju bralne kulture obstojecih bralcev? Kako bi lahko prispevale k širitvi bralnih horizontov (bralcev), »da vsak najde najboljšo knjigo« in da vsak napreduje kot bralec? Tu mislimo leposlovje (lahko pa tudi širše). Kakšne so tu možnosti razvoja npr. glede promocije, svetovanja, razstave, priporocil, izbora gradiva, portala Dobreknjige itd.? Kakšni pa so izzivi splošnih knjižnic do stopnje pismenosti: predbralno obdobje, priseljenci, slabše funkcionalno pismeni (npr. Romi), glede motiviranja, usposabljanja, motiviranja itd.? 15. Bi dodali še kaj, cesar vprašanja niso zajela, pa je pomembno za obravnavano temo? V nadaljevanju so udeleženci prejeli predstavitev osnutka modela proaktivne knjižnice. Priloga 2: Vprašalnik za splošne knjižnice Spoštovani, Ministrstvo za kulturo je izbralo Oddelek za bibliotekarstvo FF, Narodno in univerzitetno knjižnico ter Pedagoški fakulteti UL in UM za izvajanje projekta o delu splošnih knjižnic na podrocju razvoja bralne pismenosti in bralne kulture. Širši namen projekta je oblikovanje politik za spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Vodja raziskave je dr. Polona Vilar. Vljudno vas prosimo, da izpolnite vprašalnik, s katerim zbiramo podatke o razlicnih podrocjih dela splošnih knjižnic, ki so povezana z bralno pismenostjo in bralno kulturo, ter z vašimi strokovnimi mnenji o omenjeni problematiki. Radi bi poudarili, da gre za podatke o delu knjižnic, ne pa za kakršno koli vrednotenje ali ocenjevanje vašega dela. Želimo namrec oblikovati širšo sliko delovanja splošnih knjižnic na tem podrocju. Zbrani podatki se ne bodo uporabljali v povezavi z vašo knjižnico. Povabilo smo poslali na naslov vodje knjižnice ter splošni kontaktni naslov; vljudno pa prosimo, da vprašalnik izpolni oseba oziroma služba, ki se v knjižnici najvec ukvarja s problematiko bralne pismenosti in bralne kulture. Ker je to prva tovrstna raziskava, je vprašalnik razmeroma kompleksen; skušamo namrec zajeti razlicne vidike problematike. Izpolnjevanje vam bo vzelo približno 15 minut. Hvaležni vam bomo za vaše konstruktivno sodelovanje in strokovna mnenja. Vodja raziskave izr. prof. dr. Polona Vilar s sodelavci Q2 – Prosimo, izberite vašo osrednjo knjižnico: . LAVRICEVA KNJIŽNICA AJDOVŠCINA . KNJIŽNICA BREŽICE . OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE . KNJIŽNICA JOŽETA UDOVICA CERKNICA . KNJIŽNICA CRNOMELJ . KNJIŽNICA DOMŽALE . KNJIŽNICA DRAVOGRAD . JAVNI ZAVOD KNJIŽNICA GORNJA RADGONA . MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE . KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK . MESTNA KNJIŽNICA IN CITALNICA IDRIJA . KNJIŽNICA MAKSE SAMSA . MESTNA KNJIŽNICA IZOLA . OBCINSKA KNJIŽNICA JESENICE . KNJIŽNICA FRANCETA BALANTICA KAMNIK . KNJIŽNICA KOCEVJE . OSREDNJA KNJIŽNICA SRECKA VILHARJA KOPER . MESTNA KNJIŽNICA KRANJ . VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO . KNJIŽNICA LAŠKO . KNJIŽNICA LENART . KNJIŽNICA LENDAVA – KONYTAR LENDVA . KNJIŽNICA LITIJA . MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA . SPLOŠNA KNJIŽNICA LJUTOMER . KNJIŽNICA LOGATEC . MARIBORSKA KNJIŽNICA . KNJIŽNICA MEDVODE . LJUDSKA KNJIŽNICA METLIKA . OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE . POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA . GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA . KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO . KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA . MESTNA KNJIŽNICA PIRAN – BIBLIOTECA CIVICA PIRANO . KNJIŽNICA BENA ZUPANCICA POSTOJNA . KNJIŽNICA IVANA POTRCA PTUJ . KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI . KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA . KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA . KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA . KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA . KNJIŽNICA SEVNICA . KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA . KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC . KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA . SPLOŠNA KNJIŽNICA SLOVENSKE KONJICE . KNJIŽNICA ŠENTJUR . KNJIŽNICA IVANA TAVCARJA ŠKOFJA LOKA . KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH . KNJIŽNICA VELENJE . KNJIŽNICA CIRILA KOSMACA TOLMIN . CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA . KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE . KNJIŽNICA MILETA KLOPCICA ZAGORJE OB . KNJIŽNICA PAVLA GOLIE TREBNJE SAVI . KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA . MEDOBCINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC Q3 – Prosimo, izberite statisticno regijo, v katero spada (ali vecinsko spada) vaša knjižnica: . Osrednjeslovenska regija . Goriška regija . Notranjsko-kraška regija . Jugovzhodna Slovenija . Gorenjska regija . Spodnjeposavska regija . Koroška regija . Podravska regija . Obalno-kraška regija . Savinjska regija . Pomurska regija . Zasavska regija Q4 – Prosimo, izberite obmocje ooK, v katero spada vaša knjižnica: . Celjsko . Dolenjsko . Gorenjsko . Goriško . Koroško . Obalno-kraško . Osrednjeslovensko . Pomursko . Spodnjepodravsko . Štajersko Q5 – Prosimo, opredelite bralno pismenost, kakor jo razumete sami pri svojem strokovnem delu. Q6 – Prosimo, opredelite bralno kulturo, kakor jo razumete sami pri svojem strokovnem delu. Q7 – Prosimo, napišite svoje mnenje o tem, kakšno vlogo ima splošna knjižnica pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture. Q8 – Kako lahko splošna knjižnica vpliva na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture? napišite tri (3) po vašem mnenju najbolj ucinkovite nacine. Q9 – Prosimo, navedite, kako ucinkoviti bi po vašem mnenju bili nekateri možni ukrepi za dvig bralne pismenosti in bralne kulture v sloveniji. (1 – Brez ucinka, 2-Srednje ucinkovit 3 – Zelo ucinkovit) Brez Srednje Zelo ucinka ucinkovit ucinkovit Okrepiti povezovanje in sodelovanje knjižnic med seboj ter z drugimi akterji na lokalni ravni, pri cemer naj bo sodelovanje ciljno usmerjeno. Okrepiti povezovanje in sodelovanje knjižnic med seboj ter z drugimi akterji na nacionalni ravni, pri cemer naj bo sodelovanje ciljno usmerjeno. Ponuditi relevantna usposabljanja za strokovne delavce(svetovanje pri branju, opismenjevanje itd.) in zagotoviti uporabo pridobljenega znanja v praksi. Pospešiti izmenjavo znanj, dobrih praks, izvajalcev (prireditev, dejavnosti) med splošnimi knjižnicami. Za izmenjavo dobrih praks, izvajalcev vzpostaviti nekega nosilca oz. koordinatorja na nacionalni ravni Pripraviti nacionalno strategijo in njen izvedbeni nacrt ter zagotoviti ustrezno financno in siceršnjo podporo. Poglobiti poznavanje lokalne skupnosti (analiza okolja) oziroma podpreti objektivno ocenjevanje ravni bralne pismenosti in bralne kulture kot podlage za ciljno delovanje splošne knjižnice (orodja, prirocniki, izobraževanje za analizo lokalne skupnosti). Poglobiti razumevanje in vrednotenje ucinkov delovanja splošne knjižnice na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture s prikazom merljivih rezultatov (orodja, prirocniki za merjenje vpliva, izobraževanje). Okrepiti in sistemsko usmeriti sodelovanje s šolskim sistemom vkljucno s šolskimi knjižnicami. V splošni javnosti bi bilo treba s pomocjo razlicnih deležnikov (šole, knjižnice, množicni mediji itd.) uveljaviti pozitivno podobo branja kot prostovoljne, zaželene, cenjene, ustvarjalne, prijetne, itd. aktivnosti. Okrepiti dejavnosti knjižnic za promocijo branja zlasti pri otrocih in mladostnikih ter družinah. Okrepiti dejavnosti knjižnic za promocijo branja in pridobivanje neuporabnikov. Pri nacrtovanju in izvajanju dejavnosti naj knjižnice spodbujajo aktiven prispevek uporabnikov v smislu posvetovanja, medsebojne izmenjave mnenj (dialoški pristop) itd. Ohraniti oziroma uveljaviti splošne knjižnice kot nosilce razvoja bralne kulture v smislu nevtralnega prostora brez komercialnih ali drugih vplivov, ki podpira razvoj bralca (svetuje, usmerja, zagotavlja gradivo). Zagotoviti ustrezno raven organizacijskih dejavnikov (prirast, kadri, prostor, odprtost, brezplacnost itd.). Vzpostaviti kampanje za promocijo branja na nacionalni ravni Drugo, prosimo, vpišite: ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... Q10 – V katera ciljna okolja vaša knjižnica usmerja svoje dejavnosti za razvijanje bralne pismenosti? Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali V družino ... . V izobraževalne organizacije ... . V delovne organizacije ... . V okolja za kakovostno preživljanje prostega casa ... . Drugam, prosimo, vpišite: ... . Q11 – V katera ciljna okolja vaša knjižnica usmerja svoje dejavnosti za razvijanje bralne kulture? Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali V družino ... . V izobraževalne organizacije ... . V delovne organizacije ... . V okolja za kakovostno preživljanje prostega casa ... . Drugam, prosimo, vpišite: ... . Q12 – Pri katerih ciljnih uporabniških skupinah vaša knjižnica z razlicnimi dejavnostmi razvija bralno pismenost? Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali Otrocih v predšolskem obdobju . . . . Starših predšolskih otrok . . . . Ucencih OŠ . . . . Srednješolcih . . . . Študentih . . . . Delovno aktivnem prebivalstvu . . . . Brezposelnih . . . . Prebivalcih v tretjem življenjskem obdobju . . . . Ranljivih skupinah prebivalcev . . . . Pripadnikih narodnih manjšin . . . . Drugo, prosimo, vpišite: . . . . Q13 – Pri katerih ciljnih uporabniških skupinah vaša knjižnica z razlicnimi dejavnostmi razvija bralno kulturo? Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe, da bi izvajali Otrocih v predšolskem obdobju ... . Starših predšolskih otrok ... . Ucencih OŠ ... . Srednješolcih ... . Študentih ... . Delovno aktivnem prebivalstvu ... . Brezposelnih ... . Prebivalcih v tretjem življenjskem obdobju ... . Ranljivih skupinah prebivalcev ... . Pripadnikih narodnih manjšin ... . Drugo, prosimo, vpišite: ... . Q14 – Kakšne metode komunikacije uporabljate za promocijo svojih dejavnosti, ki ciljajo na razvoj bralne pismenosti in/ali bralne kulture? Ne izva­jamo Izvajamo obcasno za vse upo­rabniške skupine hkrati Izvajamo redno za vse upo­rabniške skupine hkrati Izvajamo obcasno in ciljno, tj. za izbrane uporabni­ške sku-pine Izvajamo redno in ciljno, tj. za izbrane uporabni­ške sku-pine Razstavne panoje Plakate Bibliografije oziroma priporocilne sezname Video filme Prireditve v povezavi s knjigo (tedni knjige itd.) Sodelovanje na knjižnih sejmih Clanke v casnikih, revijah itd. Obvestila, oglase in oddaje v lokalnih množicnih medijih (radio, TV) Obvestila, oglase in oddaje v nacionalnih množicnih medijih (radio, TV) Obvestila na spletnih straneh knjižnice .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... Ne izva­jamo Izvajamo obcasno za vse upo­rabniške skupine hkrati Izvajamo redno za vse upo­rabniške skupine hkrati Izvajamo obcasno in ciljno, tj. za izbrane uporabni­ške sku-pine Izvajamo redno in ciljno, tj. za izbrane uporabni­ške sku-pine Spletne klepetalnice .. . . . Podcaste, videocaste .. . . . Bloge .. . . . Wikije .. . . . Družabna in družbena omrežja – ce .. . . . da, vpišite, katera Drugo, prosimo, vpišite: .. . . . Q15 – Katere knjižnicne storitve, projekte, dejavnosti, itd. izvajate za namen spodbujanja bralne pismenosti in/ali bralne kulture? Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju ni potrebe, da bi to izvajali Pogovore o knjigah Pogovore in srecanja z ustvarjalci knjig, glasbeniki, drugimi zanimivimi osebnostmi Pravljicne ure za otroke Knjižne kvize Pravljicne ure/vecere za odrasle Razstave Svetovalno delo pri izboru branja Biblioterapijo Literarne krožke Podarjanje knjig Bralno opismenjevanje/treninge branja Recenzije knjig Podeljevanje knjižnih nagrad Spodbujanje izmenjave mnenj in/ali knjig med bralci Natecaje (tekmovanja) v pisanju Organiziranje in spodbujanje pocitniškega branja Aktivno varstvo (v casu šolskih pocitnic) z elementi bralne pismenosti in bralne kulture .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Ne izvajamo Izvajamo obcasno oz. po potrebi Izvajamo redno, tj. najmanj cetrtletno V našem okolju ni potrebe, da bi to izvajali Podpora, tecaji za pisanje prošenj za .. . . zaposlitev Programi itd. za razvoj družinske .. . . pismenosti Spletne klepetalnice .. . . Mentorstvo za pisanje seminarjev, diplom .. . . itd. Sklepanje in/ali vzdrževanje prijateljstva .. . . preko knjige Skupinsko ucenje/treniranje glasnega .. . . branja Pripovedovalske festivale .. . . Podporo pri ustvarjanju multimedijskih .. . . vsebin Bralno znacko .. . . Bralni nahrbtnik .. . . Podporo za domace branje .. . . Knjižne klube .. . . Bralne skupine .. . . Drugo, prosimo, vpišite: .. . . Q16 – ali aktivno vkljucujete uporabnike (s tem mislimo na njihovo neposredno sodelovanje) v: Ne vkljucu­jemo Vklju-cujemo obcasno in to vse uporab­niške skupine hkrati Vkljucuje-mo redno in to vse uporabni­ške skupi­ne hkrati Vklju-cujemo obcasno in ciljno, tj. izbrane uporab­niške skupine Vkljucuje-mo redno in ciljno, tj. izbrane uporab­niške skupine V na­šem okolju tega ni, zato ni potre-be Bralne skupine (oz. knjižni klubi ali klubi bralcev in druge pogovorne skupine), v katerih v živo ali preko spleta debatirate o prebranih knjigah, filmih itd. Nacrtovanje dela knjižnice Spletne portale knjižnic (npr. dobreknjige.si) Predlogi, svetovanje za nakup knjižnicnega gradiva Drugo, prosimo, vpišite: .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Q17 – Kako sodelujete s partnerji za namen spodbujanja bralne pismenosti in/ali bralne kulture? Ne izvajamo Izvajamo obcasno, in to za vse uporabniške skupine hkrati Izvajamo redno, in to za vse uporabniške skupine hkrati Izvajamo obcasno in ciljno, tj. za izbrane uporabniške skupine Izvajamo redno in ciljno, tj. za izbrane uporabniške skupine V našem okolju tega ni, zato ni potrebe Skupni programi/ projekti Izgradnja knjižnicne zbirke Usposabljanje knjižnicnega osebja Gostujoci predavatelji v knjižnici Zunanji svetovalci pri zasnovi in izpeljavi dejavnosti knjižnice Pri odnosih z javnostmi Gostovanje v njihovih prostorih Aktivno informiranje o njihovem delovanju Promocija knjižnice Drugo, prosimo, vpišite: .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Q18 – Kako pogosto je vaše sodelovanje s spodaj navedenimi za namen spodbujanja bralne pismenosti in/ali bralne kulture? Ne sodelujemo Sodelujemo obcasno oz. po potrebi Sodelujemo redno, tj. vsaj cetrtletno V našem okolju tega ni, zato ni potrebe Vrtci . . . . Družinami, ki ne vkljucujejo svojih predšolskih otrok v vrtce . . . . OŠ, 1. triada . . . . OŠ, 2. triada . . . . OŠ, 3. triada . . . . SŠ, gimnazije (splošne, tehniške) . . . . SŠ, poklicne šole . . . . Višje šole . . . . Visoke šole . . . . Univerze . . . . Univerze za tretje življenjsko obdobje . . . . Društva . . . . Obcina . . . . Drugo, prosimo, vpišite: . . . . Q19 – Kako pogosto izvajate raziskave vaših obstojecih uporabnikov? . Ne izvajamo. . Izvajamo obcasno oz. po potrebi. . Izvajamo redno, tj. najmanj enkrat letno. Q20 – Kako pogosto izvajate analize lokalnega okolja knjižnice? . Ne izvajamo. . Izvajamo obcasno oz. po potrebi. . Izvajamo redno, tj. ob vsaki pripravi strateškega nacrta. Q21 – Kdo izvaja analize lokalnega okolja knjižnice? . Izvajamo sami. . Izvajamo kot obmocna knjižnica. . Izvajamo v sodelovanju z obmocno knjižnico. . To dela obmocna knjižnica. . Drugo, prosimo, vpišite: Q22 – na kakšne nacine pridobivate v lokalnem okolju tiste prebivalce, ki še niso clani ali uporabniki knjižnice? . Tega ne delamo nacrtno. . To delamo nacrtno. Prosimo, napišite, kako: Q23 – na kakšne nacine ste se v zadnjih treh letih odzvali na spremembe v lokalnem okolju (npr. na spremembe strukture prebivalstva zaradi novogradenj, ustanovitev ali propad podjetij, priseljence iz tujine, staranje prebivalstva itd.)? . Sprememb ni bilo. . Spremembe so bile in nanje smo se odzvali nacrtno. Prosimo, napišite, kako ste se odzvali: . Spremembe so bile, vendar se nanje (še) nismo odzvali. Prosimo, opišite razloge, zakaj se še niste odzvali: Q24 – Kako pomembno je po vašem mnenju za knjižnico, da izvaja vrednotenje (evalvacijo) svojega delovanja? . Nepomembno. . Še kar pomembno. . Kljucno. Q25 – Kako pogosto izvajate vrednotenje dosežkov (rezultatov) delovanja knjižnice na podrocju: Ne izvajamo Obcasno izvajamo Redno izvajamo Spodbujanja bralne pismenosti .. . Nacrtnega razvoja bralne pismenosti .. . Spodbujanja bralne kulture .. . Nacrtnega razvoja bralne kulture .. . Q26 – ce redno ali obcasno vrednotite spodbujanje bralne Pismenosti, prosimo, napišite, kako to delate. Q27 – ce redno ali obcasno vrednotite nacrtno razvijanje bralne Pismenosti, prosimo, napišite, kako to delate. Q28 – ce redno ali obcasno vrednotite spodbujanje bralne KUltUre, prosimo, napišite, kako to delate: Q29 – ce redno ali obcasno vrednotite nacrtno razvijanje bralne KUltUre, prosimo, napišite, kako to delate. Q30 – Kako pogosto izvajate vrednotenje kakovosti izvajalcev (delavcev knjižnice ali zunanjih izvajalcev) na podrocju: Ne izvajamo Obcasno izvajamo Redno izvajamo Spodbujanja bralne pismenosti ... Nacrtnega razvoja bralne pismenosti ... Spodbujanja bralne kulture ... Nacrtnega razvoja bralne kulture ... Q31 – ce to izvajate obcasno ali redno, prosimo, napišite, kako to delate. Q32 – Kako pogosto izvajate merjenje zadovoljstva uporabnikov? . Ne izvajamo. . Obcasno izvajamo. . Redno izvajamo. Q33 – ce izvajate obcasno ali redno, prosimo, napišite, kako to delate. Q34 – Kako ocenjujete usposobljenost strokovnih delavcev, ki delajo z uporabniki, za: Vecina ni Vecina je delno Vecina je popolnoma usposobljena usposobljena usposobljena Spodbujanje bralne pismenosti .. . Nacrten razvoj bralne pismenosti .. . Spodbujanje bralne kulture .. . Nacrten razvoj bralne kulture .. . Q35 – ali imate za izvajanje prej omenjenih raziskav (uporabnikov, kakovosti delovanja knjižnice, izvajalcev, itd.) na voljo orodja, s katerimi to lahko delate (npr. vprašalnike)? ce da, ali ste jih razvili sami znotraj knjižnice, morda pridobili iz zunanjih virov, najeli zunanjega eksperta, izvajalca itd.? Prosimo, na kratko opišite ta orodja. Q36 – se strinjate s trditvijo, da imamo v sloveniji kakovostno ponudbo usposabljanja knjižnicarjev za: Ne Delno Da spodbujanje in nacrten razvoj bralne pismenosti? ... spodbujanje in nacrten razvoj bralne kulture? ... Q37 – se strinjate s trditvijo, da se osebje vaše knjižnice kakovostno in v zadostni meri usposablja za: Ne Delno Da spodbujanje in nacrten razvoj bralne pismenosti? ... spodbujanje in nacrten razvoj bralne kulture? ... iF (1) Q19 = [2, 3] Q38 – na kakšne nacine na podlagi ugotovitev vrednotenja spreminjate/prilagajate delovanje knjiž-nice in nacrtovanje njenega delovanja na podrocju bralne pismenosti in bralne kulture? Prosimo, Q39 – Prosimo vas za oceno, kakšne možnosti ima vaša knjižnica za aktivno vlogo in vpliv na stanje bralne pismenosti in bralne kulture na svojem obmocju? . Ne, nima možnosti. . Delno, ima možnosti. . Da, ima veliko možnosti. Q40 – Kako se ta vpliv (kakor ga ocenjujete) povezuje s pogoji delovanja vaše knjižnice? Kje so njene mocne, kje šibke tocke? Prosimo za vaš komentar. Q41 – Kako ocenjujete dejanski vpliv vaše knjižnice na stanje in razvoj bralne pismenosti in bralne kulture na njenem obmocju – glede na vaše predhodno izraženo mnenje o možnostih vplivanja? Povedano drugace, kako ocenjujete uresnicljivost vloge knjižnice, kot ste jo opredelili prej v zacetku ankete, v vašem konkretnem primeru? Kakšne razloge vidite za takšno oceno? Q42 – nam želite še kaj priporociti, sporociti glede spodbujanje razvoja bralne pismenosti, vloge knjižnic ali cesa drugega v povezavi s tematiko raziskave?