TERMINOLOŠKI KOTIČEK: nekonvencionalno gradivo Ivan Kanič Slovenski Bibliotekarski terminološki slovar bo razlagalni slovar, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi danes ali so bili v rabi v preteklosti in ki omogočajo komuniciranje v tej stroki. V slovarju bodo obdelani naslednji strokovni izrazi: -slovenski bibliotekarski termini, -pomembnejša zastarela poimenovanja, -udomačeni žargonski izrazi, -splošno rabljene okrajšave in pomembnejše kratice, -strokovni izrazi s področja tiskarstva, založništva, računalništva, dokumen­ talistike in informatike ter nekaterih drugih strok, ki močno posegajo v bib­liotekarsko stroko. Bibliotekarska terminološka komisija1 se ravna po sodobnih načelih leksikogra­fije, zato temelji strokovno delo pri pripravi slovenskega bibliotekarskega ter­minološkega slovarja na gradivu, dobljenem z izpisovanjem sodobne slovenske strokovne bibliotekarske literature in na preudarnem izboru terminov, ki bodo obdelani v slovarju, njihovi pomenski analizi in konzultiranju z že obstoječimi tujejezičnimi terminološkimi slovarji in leksikoni, kar velja predvsem tudi za druga strokovna področja, ki s svojo terminologijo posegajo v bibliotekarsko. Pri izboru terminov, ki bodo obravnavani v slovarju, bo v okviru posamezne besedne družine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa več besednih vrst, praviloma dana prednost samostalniku, medtem ko bodo druge besedne vrste vključene glede na pogostnost rabe. Termin ali strokovni izraz je beseda ali besedna zveza, ki poimenuje pojme določene stroke, panoge. Vsak termin je samostojna enota, ki jo je treba definira­ti samostojno, seveda v sklopu slovarske strukture, in primerjalno, po potrebi Več o tem glej http://www.zbds-zveza.si/komisija-terminologija-poslanstvo.asp in http:// www2.arnes.si/~ljnuk4/btk/zbds.html KANIČ, Ivan. Terminological point: unconventional material. Knjižnica, Ljubljana, 50(2006)4, p. 145-163 145 tudi razlikovalno v odnosu do drugih terminov, strok in strokovnih področij (npr. razlike v razlagah terminov lokalni dostop, dostop na daljavo v računalniški in bib­liotekarski terminologiji), prav tako je potrebno vrednotenje glede na knjižni jezik (npr. žargon) in časovna razmejitev. V Delovnem gradivu IX za Bibliotekarski terminološki slovar (2006), ki obsega že nekaj čez 6000 gesel z razlagami, pomensko analizo in ustreznimi povezavami na sopo­menke, protipomenke ali pomensko sorodna poimenovanja, predstavljajo iz­brana in tako obdelana gesla tiste bibliotekarske termine, ki se v tej stroki upo­rabljajo danes, nekatere pomembnejše zastarele izraze, udomačene žargonske izraze pa tudi splošno rabljene krajšave, ki se pojavljajo v govorjenem in pisa­nem strokovnem jeziku. Tako evidentirana bibliotekarska terminologija v slov­enskem jeziku močno odraža dogajanja v preteklosti, ko so se strokovni izrazi kljub močnemu in stalnemu vplivu nemškega jezika v 19. in 20. stoletju, danes pa predvsem vplivu angleške strokovne literature in tehniških izrazov ter s tem tudi terminologije, razvili, utrdili in tudi uveljavili. Nesluten razvoj sodobnih tehnologij se odraža tudi v bibliotekarski stroki, na nekaterih področjih posega vanjo celo mnogo usodneje, kot se zdi na prvi po­gled. Ne govorimo o vstopu same računalniške in komunikacijske tehnologije v knjižnično poslovanje, saj lahko ta segment prepustimo terminološkim slovarjem na področju računalništva in širše informatike, ki jih ne manjka, čeprav je za slovenski jezik težko najti dobrega, dovolj sodobnega in popolnega, pač pa o novejših oblikah informacijskih virov, ki prihajajo v knjižnice kot knjižnično gradivo in tako neposredno postajajo del poimenovanj v tej stroki. Pojav ni nov in se je začel že desetletja pred prihodom računalnika, čeprav takrat v mnogo manjšem obsegu in tudi terminološko manj usodno. Z gradivi, ki jih ni bilo mogoče uporabljati brez posebnih, temu namenjenih pripomočkov, ki so jih zato potrebovale tudi knjižnice, se je rodil termin nekonvencionalno gradivo in ob njem takoj logična protipomenka konvencionalno gradivo, ki pred tem seveda ni obsta­jala, saj je bilo vse dotedanje gradivo konvencionalno, uporabno torej z golim očesom in brez posebnih naprav. Sem uvrščamo množico nosilcev zvočnih zapi­sov od tradicionalnih gramofonskih plošč do laserskih plošč, različnih nosilcev slikovnih zapisov od diapozitivov do videokaset in DVD-jev, vključno s poma­njšanimi posnetki konvencionalnega gradiva na mikrooblikah, seveda pa tudi različne kombinacije medijev (npr. avdiovizualno gradivo). Elektronsko gradi­vo, ki se uporablja na računalnikih, predstavlja najobsežnejši segment, istočas­no pa piscem slovarja tudi najtrši oreh. Gre za najnovejše izraze, ki se rojevajo skoraj vsakodnevno s prihodom novih tehničnih izdelkov (ki pa vendarle pred­stavljajo knjižnično gradivo!) in so pogosto neposredno in nekritično prevzeti iz angleškega jezika (predvsem okrajšave, npr. CD, CD-RW, DVD), ki se seveda izgovarjajo po slovenskih pravilih (cederóm in ne sidiróm), kalkirane izraze, tj. po sestavinah tuje besede in proti duhu domačega jezika napravljene ustreznike (npr. zgoščenka) in bolj ali manj posrečene prevode ali novotvorbe v slovenskem jeziku (npr. nesklenjenotračna kaseta, sklenjenotračna kaseta ipd.), ki se v praksi pogosto ne uporabljajo, razširjena pa je raba strokovno nesprejetega izraza v tujem jeziku (cartridge). Slovarsko gradivo vsebuje okrog 300 gesel (to je celo 5 % celotnega zbranega izrazja), ki predstavljajo tovrstno gradivo, ob tem nismo upoštevali nekaterih poimenovanj za predvajalnike in čitalnike, postopke, opisovanje takih dokumen­tov in publikacij ipd. V slovarju so najprej obdelana in pomensko povezana ges­la, ki opredeljujejo neknjižno gradivo in nekonvencionalno gradivo kot hierarhično nadrejena pojma, ob njih pa seveda mediji in različni nosilci zapisov. Glede na raz­širjeno različno rabo in opredelitev v FZBZ (2000) je bila dolgotrajna razprava posvečena tudi analizi dvopomenskega poimenovanja fizični nosilec in sopomenke fizični medij v odnosu do bolj nevtralnega gesla medij. Ilustrativno predstavljamo tiste vrste nosilcev, ki so v slovarju navedeni, med njimi je tudi nepopisani medij s sopomenkami, ki sicer praviloma ni knjižnično gradivo. neknjížno gradívo -ega -a s 1. gradivo, pri katerem glavni nosilec sporočila ni tiskano besedilo in/ali nima oblike knjige, npr. kartografsko, notno gradivo, elektronski viri; prim. posebno knjižnično gradivo 2. v katalogizaciji gradivo, za katero je bibliografski opis izdelan po ISBD(NBM), npr. avdiovizualno gradi­vo, mikrofilm konvencionálno gradívo -ega -a s knjižnično gradivo v obliki in na nosilcu, ki omogoča njegovo uporabo brez tehničnih pripomočkov; prim. nekonvencion­alno gradivo nekonvencionálno gradívo -ega -a s 1. gradivo v obliki in na nosilcu, ki zahteva za prikaz, branje uporabo posebnih tehničnih pripomočkov; prim. konvencion­alno gradivo, neknjižno gradivo (1), posebno gradivo 2. neustr., gl. siva literat­ura konvencionálna publikácija -e -e ž publikacija, pri kateri za uporabo niso potreb­ni posebni tehnični pripomočki, npr. knjiga, časopis, plakat; prim. nekonven­cionalna publikacija (1) nekonvencionálna publikácija -e -e ž 1. publikacija v obliki in na nosilcu, ki za­hteva za prikaz, branje uporabo posebnih tehničnih pripomočkov ; prim. tiskana publikacija, konvencionalna publikacija 2. neustr. , gl. polpublikacija médij -a s 1. snov, predmet, na katerem je zapis (1), npr. magnetni trak, kaseta, zgoščenka; sin. fizični medij (1), fizični nosilec (1) 2. kar omogoča predstav­ljanje informacij, npr. besedilo, slika, zvok, videoposnetek; sin. predstavnost 3. gl. množični medij fízični nosílec -ega -lca m 1. snov, predmet na katerem je zapis (1), npr. magnetni trak, kaseta, zgoščenka; sin. fizični medij (1), medij (1) 2. v FZBZ predmet kot pojavna oblika dela, npr. knjiga, videokaseta fízični médij -ega -a m 1. snov, predmet na katerem je zapis (1), npr. magnetni trak, kaseta, zgoščenka; sin. fizični nosilec (1) 2. v FZBZ snov, iz katere je izde­lan predmet kot pojavna oblika dela, npr. papir, plastika digitálni médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov v digitalni ob­liki, npr. magnetni disk, laserski disk, bliskovni pomnilnik; prim. elektronski medij (1) elektrónski médij -ega -a m 1. medij, ki omogoča shranjevanje in prenos računal­niških zapisov (2), npr. magnetni trak, disk, disketa, CD-ROM; sin. računaln­iški medij; prim. digitalni medij 2. posrednik podatkov, informacij v elektron­ski obliki, npr. radio, televizija, internet láserski médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. laserski nosilec, optični nosilec, optični medij láserski nosílec -ega -lca m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laserskega žarka, npr. optični disk; sin. laserski medij, optični medij, optični noslec magnétni médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov z namagnete­njem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni nosilec magnétni nosílec -ega -lca m fizični medij za shranjevanje podatkov z namagne­tenjem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni edij nepopísani médij -ega -a m medij (1), na katerem še niso bili zapisani podatki, npr. nepopisana disketa, nepopisan magnetni trak; sin. prazen medij, nepos­neti medij, nepopisani nosilec informacij nepopísani nosílec informácij -ega –a — m, gl. nepopisani medij neposneti médij -ega –a m, gl. nepopisani medij óptični médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. optični nosilec, laserski nosilec, laserski medij óptični nosílec -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. optični nosilec, laserski nosilec, laserski medij prázen médij -nega –a m, gl. nepopisani medij računálniški médij -ega -a m medij, ki omogoča shranjevanje in prenos računal­niško čitljivih zapisov (2), npr. magnetni trak, disk, disketa, cederom; sin. elek­tronski medij (1) Največ težav pri prepoznavanju in poimenovanju povzroča bibliotekarjem ele­ktronsko gradivo, ki prihaja v knjižnice z redkimi izjemami šele dobrih dvajset let, v zadnjih letih pa vse pogosteje, ponekod že krepko konkurira tradicionalne­mu tiskanemu gradivu in ga delno tudi že izpodriva. Pojavljajo se nove različice in pogosto povsem nove oblike, ki pridejo z angleškim poimenovanjem in se tako med ljudmi tudi zasidrajo, slovensko poimenovanje pride z zakasnitvijo in pogosto z velikimi težavami. Spomnimo se samo znamenitega CD-ROM-a in njegove dolge poti do »udomačitve«, težav z izgovorjavo (dolgo napačno po an­gleškem vzoru sidiróm), pisanjem, sklanjatvijo in še čim, ob tem ne pozabimo, da se je ohranilo prav zato dosti (preveč) sopomenk, še danes ni povsem končana besedna vojna okrog slovenskega poimenovanja zgoščenka, tudi plošček marsikoga bode v oči (Švagelj, 1999). SSKJ (1994) ga še ne pozna, Veliki slovar tujk (2002) pa se je že sprijaznil z novotvorbo cede, pozna pa seveda že tudi nekatere novejše izdelke, npr. DVD, vendar še vedno brez tehničnih variant (DVD-R, DVD-RW ipd.). Slovenski pravopis (2001) že prinaša geslo CD in nekaj sestavljenk, sprijaznil se je že z izrazoma cede in cedejka, zato pa DVD še ni med izbranimi gesli. Veliko število sopomenk kaže na šibkost strokovnega jezika, kadar ta ne zmore utrditi rabe enega samega poimenovanja in opustiti ali vsaj podrediti drugih, manj primernih poimenovanj. Pri tem bibliotekarska teorija ni glavni grešnik, saj v večini primerov prevzema poimenovanja iz druge stroke (računalništva) in se po njej zgleduje. Zgled pač ni dovolj močan in dober … Drugi pričakovani vir poimenovanj bi lahko bil mednarodni standard za bibli­ografski opis elektronskih virov ISBD(ER) (2000), ki pa tej nalogi ni bil kos, ker navaja le nekaj primerov poimenovanj elektronskega gradiva, pa še ti so že v angleškem izvirniku togi in ne najprimernejši. Ob tem ne gre pozabiti, da se vsa­ko leto pojavi kak nov nosilec z novim ali delno spremenjenim, dopolnjenim imenom. Najpomembnejši so bili nekoč različni trakovi, potem diskete, danes različne vrste diskov, predvsem optičnih, in sedaj najnovejših, vedno manjših, bolj zmogljivih in trajnejših bliskovnih pomnilnikov (npr. USB-ključ). Bogata sinonimija nastopa tudi zaradi razširjene in nediskriminatorne rabe zvez s pridevnikoma laserski in optični in nosilnima samostalnikoma plošča in disk. V gradivo za bibliotekarski terminološki slovar so bila vključena naslednja ges­la kot poimenovanja za elektronsko gradivo: cartridge -a [kártridž] m, ang., gl. sklenjenotračna kaseta CD CD-ja [cedé] m 1. (ang. Compact Disk) optični disk za shranjevanje in predva­ janje zvočnih zapisov v digitalni obliki, npr. glasbeni CD; sin. Cede (1), cedej­ ka, zgoščenka (1), laserska plošča, kompaktna plošča 2. optični disk za shra­ njevanje računalniško čitljivih podatkov in programov; sin. kompaktni disk, zgoščenka (2), cede (2) CD-A CD-A-ja [cedeá] m, krat. (ang. Compact Disk Audio) optični disk za predva­ janjezvočnih zapisov v digitalni obliki; sin. zvočni CD CD-I CD-I-ja [cedeí] m, krat. (ang. Compact Disk Interactive), gl. interaktivni CD in interaktivni kompaktni disk CD-plóšča -e ž, gl. laserska plošča in CD (1) in kompaktna plošča in zgoščenka (1) CD-Plus -a [cedé] m CD, na katerem so podatki v računalniško čitljivi obliki in zvočni zapisi združeni tako, da se ga da uporabljati v računalniku kot celoto, na laserskem gramofonu pa samo zvočni del CD-R CD-R-a [cedečr] m, krat. (ang. Compact Disk Recordable) kompaktni disk, na katerega je podatke mogoče zapisovati; sin. zapisljivi CD (1); prim. CD­ROM, CD-RW CD-ROM CD-ROM-a [cederóm] m, krat. (ang. Compact Disk Read-Only Memory) CD (2), ki deluje samo kot bralni pomnilnik in nanj ni mogoče zapisovati podatkov; sin. cederom, zgoščenka (2); prim. CD-R, CD-RW CD-ROM-publikácija -e ž, krat., gl. elektronska publikacija na CD-ROM-u CD-RW CD-RW-ja [cedeervé] m, krat. (ang. Compact Disk Rewritable) kompaktni disk, na kateremje podatke mogoče zapisovati, spreminjati in brisati; sin. za­pisljivi CD (2); prim. CD-ROM, CD-R cede -ja m, gl. 1. CD (1) in zgoščenka (1) in laserska plošča in kompaktna plošča 2. kompaktni disk in CD (2) in zgoščenka (2) in cedejka cedéjka -e ž, žarg., gl. CD (2) in zgoščenka (1) in laserska plošča in kompaktna plošča in zvočni CD cederóm -a m (krat. CD-ROM) gl. CD-ROM číp módul — -a m izmenljiv, trajno zaprt modul z integriranim vezjem kot nosil­cem elektronskih podatkov, zapisov, programov digitálni médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov v digitalni ob­liki, npr. magnetni disk, laserski disk, bliskovni pomnilnik; prim. elektronski medij (1) digitálni óptični dísk -ega -ega -a m (krat. DOD) disk za lasersko zapisovanje in branje (4) digitalnih zvočnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter računalniških podatkov in programov (npr. CD-ROM); sin. optični disk, laserski disk dísk -a m elektronski medij (1) v obliki krožne plošče, npr. trdi disk, gibki disk, optični disk diskéta -e ž disk v obliki gibke plastične folije v ovitku, namenjen za magnetno zapisovanje podatkov; sin. gibki disk, magnetna disketa; prim. trdi disk DOD DOD-a [deodé] m, krat. (ang. Digital Optical Disk) gl. digitalni optični disk DVD DVD-ja [devedé] m, krat. (ang. Digital Video Disc) optični disk z veliko zmogljivostjo, zlasti za shranjevanje videozapisov DVD-R DVD-R-a [devedečr] m, krat. (ang. Digital Video Disc Recordable in Digital Versatile Disc Recordable) DVD, na katerega je podatke mogoče zapisovati; sin. zapisljivi DVD (1); prim. CD-RW DVD-RW DVD-RW-ja [devedeervé] m, krat. (ang. Digital Video Disc Rewritable in Digital Versatile Disc Rewritable) DVD, na katerem je podatke mogoče zapi­sovati, spreminjati in brisati; sin. zapisljivi DVD (2); prim. DVD-R dvóslôjni DVD -ega DVD-ja [devedé] m, krat. DVD, na katerem je zaradi poveča­nja kapacitete optični zapis na vsaki strani v dveh plasteh é-časopís -a m, okrajš., gl. elektronski časopis E-DOD E-DOD-ja [edeodé] m, krat. (ang. Erasable Digital Optical Disk) gl. zbris­ljivi digitalni optični disk é-knjíga -e ž, okrajš., gl. elektronska knjiga e-revija neustr., gl. elektronski časopis elektrónska knjíga -e -e ž (okrajš. e-knjiga) 1. monografska publikacija na elektron­skem mediju (1), predvsemna optičnih diskih, internetu; prim. tiskana knjiga, elektronski časopis, elektronska serijska publikacija 2. monografska pub­likacija v elektronski obliki, ki se jo lahko uporablja le s temu namenjeno posebno programsko opremo na osebnem računalniku 3. prenosna računal­niška naprava za listanje, branje elektronskih monografskih publikacij elektrónski časopís -ega -a m (okrajš. e-časopis) časopis, ki je pripravljen z raču­nalnikom in izhaja na elektronskem mediju (1), navadno na internetu; sin. elektronska revija; prim. elektronska knjiga (1) elektrónski médij -ega -a m 1. medij, ki omogoča shranjevanje in prenos računal­niških zapisov (2), npr. magnetni trak, disk, disketa, CD-ROM; sin. računal­niški medij; prim. digitalni medij 2. posrednik podatkov, informacij v elektron­ski obliki, npr. radio, televizija, internet elektrónsko gradívo -ega -a s gradivo v elektronski obliki ali na elektronskem mediju; prim. tiskano gradivo, pisno gradivo, razmnoženina, razmnožena pub­likacija fóto CD — CD-ja [cedé] m, krat. kompaktni disk s shranjenimi diapozitivi ali ne­gativi v digitalni obliki; sin. slikovni CD gíbki dísk -ega -a m disk v obliki gibke plastične folije v ovitku, namenjen za magnetno zapisovanje podatkov; sin. disketa, magnetna disketa ; prim. trdi disk interaktívni CD -ega CD-ja [cedé] m (krat. CD-I) krat. optični disk za shranjevanje videozapisov, zvočnih in slikovnih zapisov v digitalni obliki in za njihovo predvajanje na televizijskem zaslonu z možnostjo uporabnikovega aktivnega poseganja v dogajanje; sin. interaktivni kompaktni disk interaktívni kompáktni dísk -ega -ega -a m (krat. CD-I) optični disk za shranjeva­nje videozapisov, zvočnih in slikovnih zapisov v digitalni obliki in za njiho­vo predvajanje na televizijskem zaslonu z možnostjo uporabnikovega aktiv­nega poseganja v dogajanje; sin. interaktivni CD izmenljívi dísk -ega -a m trdi disk, ki je prirejen za enostavno zamenjavo in pre­našanje kaséta -e ž trajno zaprta škatla z navitim filmskim ali magnetnim trakom, npr. nesklenjenotračna kaseta, sklenjenotračna kaseta; sin. tračna kaseta kljúč –a m 1. knjigqa z rešitvami nalog, z odgovori n avprašanja 2. žarg., gl. USB­ključ kljúč USB –a – m, gl. USB-ključ kompáktna kaséta -e -e ž, gl. nesklenjenotračna kaseta kompáktni dísk -ega -a m (krat. CD) optični disk za shranjevanje računalniško čitljivih podatkov in programov; sin. cede (2), zgoščenka (2) láserska vídeoplôšča -e -e ž optični disk za shranjevanje in predvajanje video­posnetkov; sin. videodisk láserski dísk -ega -a m disk za lasersko zapisovanje in branje (4) digitalnih zvočnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter računalniških podatkov in programov (npr. CD-ROM); sin. optični disk, digitalni optični disk láserski médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. laserski nosilec, optični nosilec, optični medij láserski nosílec -ega -lca m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laserskega žarka, npr. optični disk; sin. laserski medij, optični medij, optični noslec láserski zapís -ega -a m, gl. optični zapis magnétna diskéta -e -e ž, gl. disketa in gibki disk magnétna kártica -e -e ž plastična kartica z namagnetenim trakom, ki vsebuje podatke npr. o uporabniku magnetna kaseta neustr., gl. magnetna tračna kaseta magnétna tráčna kaséta -e -e -e ž kaseta z magnetnim trakom za shranjevanje zvočnih posnetkov ali računalniško čitljivih podatkov magnétni dísk -ega -a m disk v obliki toge kovinske plošče za magnetno zapiso­vanje podatkov; sin. trdi disk; prim. disketa magnétni médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov z namagneten­jem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni nosilec magnétni nosílec -ega -lca m fizični medij za shranjevanje podatkov z namagne­tenjem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni medij magnétni trák -ega -u m medij v obliki traku, navadno navit v kaseti ali na kolutu, za shranjevanje zvočnih, avdiovizualnih, računalniško čitljivih podatkov magnétni zapís -ega -a m zapis sporočil na medijih s feromagnetnimi lastnostmi, npr. na magnetnem traku, disketi; prim. kemični zapis, mehanski zapis, optič­ni zapis magnétno-óptični dísk -ega -a m disk za lasersko zapisovanje podatkov na mag­netno površino matríca -e ž 1. v tiskarstvu negativ izvirnika (2), ki je predloga za tiskanje, razmnoževanje 2. izvirni izvod, ki se uporablja za izdelovanje kopij, npr. matrica za CD-ROM, matrica mikrofilma; sin. osnovna kopija mikrokaséta -e ž 1. kaseta z mikrofilmskim trakom 2. majhna kaseta z magnet­nim trakom za varnostno arhiviranje računalniških podatkov múltimédijska publikácija -e -e ž 1. elektronska publikacija, pri kateri je vsebina predstavljenas kombinacijo besedila, slike, zvoka; sin. multimedij (2); prim. multimedijsko gradivo (1) 2. v katalogizaciji publikacija v več kosih, ki so na različnih fizičnih medijih; sin. garnitura (1), večvrstna publikacija, multime­dijska enota; prim. multimedijsko gradivo (2) múltimédijski dokument -ega -enta m elektronski dokument, pri katerem je vse­bina predstavljena s kombinacijo besedila, slike, zvoka múltimédijsko gradívo -ega -a s 1. gradivo na elektronskih medijih, pri katerem je vsebina predstavljena s kombinacijo besedila, slike, zvoka; prim. multimedij­ska publikacija (1) 2. v katalogizaciji gradivo v več kosih, ki so na različnih medijih; sin. večmedijsko gradivo; prim. multimedijska publikacija (2) nesklenjenotráčna kaséta -e -e ž kaseta z dvema kolutoma za navijanje in odvi­janje filmskega ali magnetnega traku, npr. videokaseta, magnetofonska kase­ta; sin. kompaktna kaseta; prim. sklenjenotračna kaseta óptična plôšča -e -e ž, gl. optični disk óptični dísk -ega -a m disk za lasersko zapisovanje in branje (4) digitalnih zvočnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter računalniških podatkov in programov (npr. CD-ROM); sin. digitalni optični disk, laserski disk, optič­na plošča óptični médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. optični nosilec, laserski noslec, laserski medij óptični nosílec -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. optični nosilec, laserski noslec, laserski medij óptični zapís -ega -a m zapis sporočil, berljiv z laserskim žarkom, npr. laserski disk, CD-ROM; sin. laserski zapis osnóvna kópija -e -e ž izvirni izvod, ki se uporablja za izdelovanje kopij, npr. osnovna kopija za CD-ROM, osnovna kopija filma; sin. matrica (2) pomnílniški médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje računalniško čitljivih podatkov, npr. magnetni disk, optični disk, bliskovni pomnilnik računálniški izpís na míkrooblíko -ega -a — — m (krat. COM) tehnika neposred­nega prenosa podatkov iz računalniško čitljive oblike na mikrofilm, mikrofiš, npr. COM-katalog, COM-kartica računálniški médij -ega -a m medij, ki omogoča shranjevanje in prenos računal­niško čitljivih zapisov (2), npr. magnetni trak, disk, disketa, cederom; sin. ele­ktronski medij (1) sklénjenotráčna kaséta -e -e ž (ang. cartridge) kaseta s kolutom filmskega ali mag­netnega traku, pri kateri sta konca speta, kar omogoča neskončno predvajan­je brez previjanja; sin. zaprta kaseta; prim. kaseta, nesklenjenotračna kaseta slikôvni CD -ega CD-ja m, gl. foto CD tráčna kaséta -e -e ž, gl. kaseta tŕdi dísk -ega -a m disk v obliki toge kovinske plošče za magnetno zapisovanje podatkov; sin. magnetni disk; prim. disketa USB-kljúč –a m majhen, prenosljiv pomnilniški medij, na katerem je mogoče podatke zapisovati, spreminjati in brisati; sin. ključ USB, ključ (2) večmédijsko gradívo -ega -a s, gl. multimedijsko gradivo vídeodísk -a m optični disk za shranjevanje in predvajanje videoposnetkov; sin. laserska videoplošča zapisljívi CD -ega CD-ja [cedé] m 1. krat. kompaktni disk, na katerega je podatke mogoče zapisovati; sin. CD-R 2. kompaktni disk, na katerem je podatkemogoče zapisovati, spreminjati in brisati zapisljívi DVD -ega DVD-ja [devedé] m, krat. 1. DVD, na katerega je podatke mogoče zapisovati; sin. DVD-R 2. DVD, na katerem je podatke mogoče zapi­ sovati, spreminjati in brisati; sin. DVD-RW zapŕta kaséta -e -e ž, gl. sklenjenotračna kaseta zbrisljívi digitálni óptični dísk -ega -ega -ega -a m (krat. E-DOD) optični disk, na katerem je mogoče podatke spreminjati, zbrisati; prim. CD-R, CD-RW zgoščęnka -e ž (krat. CD) 1. optični disk za shranjevanje in predvajanje zvočnih zapisov v digitalni obliki, npr. glasbeni CD; sin. CD (1), cede (1), cedejka, la­serska plošča, kompaktna plošča, zvočni CD 2. optični disk za shranjevanje računalniško čitljivih podatkov in programov; sin. kompaktni disk, CD (2), cede (2) V nadaljnjem prikazu poimenovanj gradiva nismo ločevali in navajamo skupaj zvočno gradivo in vizualno gradivo, ob tem seveda tudi primere povezave obeh medijev, to je avdiovizualno gradivo in različne vrste posnetkov (npr. mikropo­snetek, videoposnetek, zvočni posnetek idr.). Zmeda pri poimenovanjih je mor­da nekoliko manjša, kot to opazimo pri elektronskem gradivu, zato pa se nekon­trolirano bohoti sinonimija na račun pridevnikov, ki se pojavljajo sočasno v tuji in v slovenski obliki (npr. avdio – slušni, tonski zvočni) in izpisane oz. okrajšane oblike (npr. AV-gradivo, avdiovizualno gradivo). Precej težav povzroča pri na­tančnem poimenovanju gradiva še vedno nenatančen prevod izraza kaseta, ki je lahko v angleškem izvirniku cartridge ali cassette. Slovar se zato trudi z uveljavitvi­jo dovolj razločevalnih terminov sklenjenotračna kaseta in nesklenjenotračna kaseta oz. kompaktna kaseta, ki pa v živi rabi še nimajo podpore. Precejšnje je tudi števi­lo poimenovanj za nosilce, ki jih večina bibliotekarjev v praksi ne pozna (npr. apreturna kartica, mikrofilmski žepek, ultrafiš idr.). Primerjava z elektronskim gradivom pokaže v nekaterih primerih pokrivanje različnih področij z istimi mediji, ki nastopajo na obeh straneh (npr. magnetni trak, DVD, foto-CD idr.). V gradivo za bibliotekarski terminološki slovar so bila vključena naslednja ges­la kot poimenovanja za vizualno in zvočno gradivo: apertúrna kártica -e -e ž kartica z odprtino, v kateri je en mikrofilmski posnetek ali več mikrofilmskih posnetkov AV-gradivo -a [avé] s, gl. avdiovizualno gradivo AV-médij -a [ávé-] m, gl. avdiovizualni medij avdiodokument -enta m, gl. zvočni posnetek (1) avdio kaseta neustr., gl. avdiokaseta avdiokaséta -e ž kaseta z zapisom govora, glasbe, zvokov na magnetnem traku; sin. zvočna kaseta, slušna kaseta avdiotrák -u m magnetni trak z zapisom govora, glasbe, zvokov; sin. zvočni trak ávdiovizuálni dokument -ega -enta m dokument na avdiovizualnem mediju ávdiovizuálni médij -ega -a m (krat. AV-medij) medij za shranjevanje in predva­janje zvočnih in vizualnih zapisov, npr. videotrak, CD-ROM ávdiovizuálno gradívo -ega -a m (krat. AV-gradivo) neknjižno gradivo, shranjeno na avdiovizualnem mediju, ki je namenjeno gledanju in poslušanju; prim. zvočno gradivo avdiovizualno sredstvo neustr., gl. avdiovizualni medij avditivno gradivo neustr., gl. zvočno gradivo cartridge -a [kártridž] m, ang., gl. sklenjenotračna kaseta DAT DAT-a [deaté in dát] m, krat. (ang. Digital Audio Tape) v kaseto vložen avdio­ trak z digitalnim zapisom, ki omogoča kvalitetnejšo reprodukcijo zvoka kot analogni zapis; sin. digitalni avdiotrak délovna kópija -e -e ž kopija, navadno mikrofilma, mikrofiša, namenjena za upo­rabo, distribucijo; sin. referenčna kopija; prim. glavni negativ, arhivska kopija (2) díafílm -a m niz po vsebini povezanih diapozitivov na filmskem traku díamikrokártica -e ž prosojna mikrokartica v velikosti diapozitiva diapozitív -a m pozitivna fotografska slika na filmu ali steklu, ki jo je mogoče projicirati digitálni ávdiotrák -ega -ú m (krat. DAT) v kaseto vložen avdiotrak z digitalnim zapisom, ki omogoča kvalitetnejšo reprodukcijo zvoka kot analogni zapis digitálni óptični dísk -ega -ega -a m (krat. DOD) disk za lasersko zapisovanje in branje (4) digitalnih zvočnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter računalniških podatkov in programov (npr. CD-ROM); sin. optični disk, laserski disk DOD DOD-a [deodé] m, krat. (ang. Digital Optical Disk) gl. digitalni optični disk DVD DVD-ja [devedé] m, krat. (ang. Digital Video Disc) optični disk z veliko zmogljivostjo, zlasti za shranjevanje videozapisov dvóslôjni DVD -ega DVD-ja [devedé] m, krat. DVD, na katerem je zaradi poveča­nja kapacitete optični zapis na vsaki strani v dveh plasteh fílm -a m 1. prožen prozoren trak, prevlečen s snovjo, občutljivo na svetlobo, na katerem se s fotografskim postopkom napravijo fotografski posnetki; sin. film-ski trak 2. tak trak s posnetki, ki omogoča reprodukcijo slik, navadno na pro­jekcijskem platnu ali zaslonu, in daje vtis gibanja slik 3. pojavna oblika dela, zapisana na tak način, npr. celovečerni film fílmski trák -ega -ú m prožen prozoren trak, prevlečen s snovjo, občutljivo na svetlobo, na katerem se s fotografskim postopkom napravijo fotografski pos­ netki; sin. film (1) fílmsko gradívo -ega -a s gradivo na filmskem traku fonográfsko gradívo -ega -a s, gl. zvočno gradivo fonográm -a m 1. poslušanju namenjeni posnetek govora, glasbe, zvokov; sin. avdiozapis, tonski zapis, zvočni posnetek (2), zvočni zapis, slušni zapis 2. pismenka za fonetično enoto, glas fóto CD — CD-ja [cedé] m, krat. kompaktni disk s shranjenimi diapozitivi ali nega­tivi v digitalni obliki; sin. slikovni CD glásbena kaséta -e -e ž zvočna kaseta z zapisom glasbe glásbena plôšča -e -e ž gramofonska ali laserska plošča z zapisom glasbe glásbeni CD -ega CD-ja [cedé] m, krat. zvočni CD z zapisom (1) glasbe glávni négativ -ega -a m negativ, navadno izvirnik (2), ki se uporablja za izdelovanje delovnih kopij; sin. osnovni negativ; prim. arhivska kopija (2), osnovna kopija filma govoréča knjíga -e -e ž, gl. zvočna knjiga gôvorna kaséta -e -e ž zvočna kaseta z zapisom govora gôvorna plôšča -e -e ž gramofonska ali laserska plošča z zapisom govora, npr. plošča z radijsko igro, jezikovnim tečajem gôvorni CD -ega CD-ja [cedé] m, krat. zvočni CD z zapisom govora gramofónska plôšča -e -e ž 1. plošča z analognim zapisom zvoka, ki se predvaja z gramofonom, npr. mala plošča, velika plošča; sin. plošča, zvočna plošča 2. gl. gramof. plošča gramof. plošča okrajš. (gramofonska plošča) v katalogizaciji oznaka v bibliograf­skem opisu, ki pove, da je opisovana enota gramofonska plošča ali da opiso­vana enota vsebuje tudi gramofonsko ploščo kaséta -e ž trajno zaprta škatla z navitim filmskim ali magnetnim trakom, npr. nesklenjenotračna kaseta, sklenjenotračna kaseta; sin. tračna kaseta kasétni fílm -ega -a m filmski trak v sklenjenotračni kaseti; prim. kolut filma kolút fílma -a — m odprt kolut s filmskim trakom, ki se med predvajanjem prev­ija na drugi kolut; prim. kasetni film kolút míkrofílma -a — m odprt kolut, na katerem je navit mikrofilmski trak; prim. trak mikrofilma, mikrofilmski zvitek kompáktna kaséta -e -e ž, gl. nesklenjenotračna kaseta kompáktna plóšča -e -e ž (krat. CD) optični disk za shranjevanje in predvajanje zvočnih zapisov v digitalni obliki, npr. glasbeni CD; sin. CD (1), cede (1), la­serska plošča, zgoščenka (1), cedejka láserska plóšča -e -e ž optični disk za shranjevanje in predvajanje zvočnih zapisov v digitalni obliki; sin. CD (1), CD-plošča, kompaktna plošča, zgoščenka (1) láserska vídeoplôšča -e -e ž optični disk za shranjevanje in predvajanje video­posnetkov; sin. videodisk láserski gramofón -ega -a m naprava za predvajanje zvočnih zapisov s kompakt­nih plošč; sin. CD-gramofon, CD-predvajalnik láserski zapís -ega -a m, gl. optični zapis LP-plôšča -e [elpé] ž, krat. (ang. Long Playing) vinilna gramofonska plošča premera 30 cm z analognim zvočnim zapisom, nekdaj zelo razširjen nosilec zvočnega zapisa; sin. velika plošča; prim. mala plošča magnetna kaseta neustr., gl. magnetna tračna kaseta magnétna tráčna kaséta -e -e -e ž kaseta z magnetnim trakom za shranjevanje zvočnih posnetkov ali računalniško čitljivih podatkov magnétni médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov z namagnete­njem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni nosilec magnétni nosílec -ega -lca m fizični medij za shranjevanje podatkov z namagne­tenjem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni medij magnétni trák -ega -u m medij v obliki traku, navadno navit v kaseti ali na kolutu, za shranjevanje zvočnih, avdiovizualnih, računalniško čitljivih podatkov magnétni zapís -ega -a m zapis sporočil na medijih s feromagnetnimi lastnostmi, npr. na magnetnem traku, disketi; prim. kemični zapis, mehanski zapis, optič­ni zapis magnétni zvóčni zapís -ega -ega -a m zvočni zapis na magnetnem mediju, npr. na magnetofonskem traku magnetofónska kaséta -e -e ž plastična kaseta z magnetnim trakom za zapisova­nje in reproduciranje zvočnih zapisov z magnetofonom magnetofónski trák -ega -ú m 1. magnetni trak na kolutu ali v kaseti za zapiso­vanje in predvajanje zvočnih zapisov s pomočjo magnetofona 2. gl. magnetof. trak mála plôšča -e -e ž vinilna gramofonska plošča premera 18 cm z analognim zvočnim zapisom, nekdaj zelo razširjen nosilec zvočnega zapisa; prim. velika plošča master film neustr., gl. osnovna kopija filma matríca -e ž 1. v tiskarstvu negativ izvirnika (2), ki je predloga za tiskanje, razmnoževanje 2. izvirni izvod, ki se uporablja za izdelovanje kopij, npr. matrica za CD-ROM, matrica mikrofilma; sin. osnovna kopija mikrát -a m mikrofilmski fotonegativ s sličicami velikosti okrog 1 mm in pomanj­šavo strani do 210-krat míkrobesedílo -a s mikroposnetek besedila míkrodokument -enta m, v dokumentalistiki krajše sporočilo o določeni temi, npr. časopisni članek, poglavje v knjigi; prim. makrodokument míkrodokumentácija -e ž 1. urejena zbirka dokumentov na mikrofilmih, mikrofiših in podatkov o njih 2. podatki, literatura o določeni problematiki na mikrofilmih, mikrofiših míkrofílm -a m film (1), namenjen shranjevanju publikacij, dokumentov na pomanjšanih posnetkih; sin. mikrofilmski trak míkrofílmska kópija -e -e ž kopija posnetka dokumenta, publikacije na mikrofilmu míkrofílmska publikácija -e -e ž publikacija, ki izide na mikrofilmu, mikrofišu míkrofílmski trák -ega -ú m film (1), namenjen shranjevanju publikacij, doku­mentov na pomanjšanih posnetkih; sin. mikrofilm míkrofílmski zvítek -ega -tka m v rolo zvit mikrofilmski trak; prim. kolut mikro­filma, trak mikrofilma míkrofílmski žępek -ega -pka m ovoj iz prozorne folije za shranjevanje razre­zanih kosov mikrofilma, trakov mikrofilma; sin. mikrožepek míkrofíš -a m prozorna kartica standardnih dimenzij s pomanjšanimi posnetki publikacij, dokumentov, na kateri je navadno 48 ali 60 posnetkov; prim. mikrokartica míkrofíš katalóg — -a m katalog s podatki, posnetimi na mikrofiš, npr. COM-kata­log mikroforma neustr., gl. mikrooblika míkrokártica -e ž prosojna kartica različnih dimenzij s pomanjšanimi posnetki publikacij, dokumentov; prim. mikrofiš mikrokaséta -e ž 1. kaseta z mikrofilmskim trakom 2. majhna kaseta z magnet­nim trakom za varnostno arhiviranje računalniških podatkov míkrokópija -e ž, gl. mikroposnetek míkrooblíka -e ž nosilec pomanjšanih posnetkov publikacij, dokumentov, ber­ ljivih z mikročitalnikom, npr. mikrofilm, mikrofiš, mikrokartica míkroposnétek -tka m pomanjšani posnetek publikacije, dokumenta na mikro­filmu, mikrofišu; sin. mikrokopija míkroreprodúkcija -e ž 1. slika, posnetek dokumenta, publikacije na mikrofil­ mu, mikrofišu 2. izdelovanje takih slik, posnetkov míkrožępek -pka m, žarg., gl. mikrofilmski žepek múltimédij -a m, nav. v mn. 1. v računalništvu naprave, programska oprema in postop­ki za računalniško predstavljanje dokumentov z besedilom, sliko, zvokom, videoposnetkom; sin. večpredstavnost (2) 2. gl. multimedijska publikacija (1) múltimédijska enôta -e -e ž, gl. garnitura in multimedijska publikacija (2) in večvrstna publikacija multimedijski komplet -ega -a m, neustr., gl. multimedijska publikacija (2) in gar­nitura in večvrstna publikacija négativ -a m 1. v fotografiji posnetek, navadno na filmu, na katerem so obrnjene barvne vrednosti, npr. zamenjani bela in črna barva; prim. pozitiv 2. v tiskar­stvu predloga za tiskanje z obrnjenimi barvnimi vrednostmi négativ fílm — -a m film (1), na katerem so posnetki z obrnjenimi barvnimi vred­nostmi, npr. bela in črna barva sta zamenjani; prim. pozitiv film némi fílm -ega -a m, do pojava zvočnega filma film (2) brez zvoka, pri katerem doga­janje pojasnjujejo vstavljeni mednapisi, uporabljan v času od leta 1895 do 1927; prim. zvočni film nepopísani médij -ega -a m medij (1), na katerem še niso bili zapisani podatki, npr. nepopisana disketa, nepopisan magnetni trak; sin. prazen medij, nepos-net medij, nepopisan nosilec informacij nesklenjenotráčna kaséta -e -e ž kaseta z dvema kolutoma za navijanje in odvi­janje filmskega ali magnetnega traku, npr. videokaseta, magnetofonska kase­ta; sin. kompaktna kaseta; prim. sklenjenotračna kaseta odtís míkrofílmske kópije -a — — m na papir odtisnjena slika mikrofilmskega posnetka v naravni velikosti originalnega dokumenta óptična plôšča -e -e ž, gl. optični disk óptični dísk -ega -a m disk za lasersko zapisovanje in branje (4) digitalnih zvočnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter računalniških podatkov in programov (npr. CD-ROM); sin. digitalni optični disk, laserski disk, optič­na plošča óptični médij -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. optični nosilec, laserski noslec, laserski medij óptični nosílec -ega -a m fizični medij za shranjevanje podatkov s pomočjo laser­skega žarka, npr. optični disk; sin. optični nosilec, laserski noslec, laserski medij óptični zapís -ega -a m zapis sporočil, berljiv z laserskim žarkom, npr. laserski disk, CD-ROM; sin. laserski zapis osnóvna kópija -e -e ž izvirni izvod, ki se uporablja za izdelovanje kopij, npr. osnovna kopija za CD-ROM, osnovna kopija filma; sin. matrica (2) osnóvna kópija fílma -e -e — ž kopija filma, navadno negativ, ki se uporablja za izdelovanje delovnih kopij; prim. glavni negativ osnóvni négativ -ega -a m negativ, navadno izvirnik (2), ki se uporablja za izdelovanje delovnih kopij; sin. glavni negativ; prim. arhivska kopija (2), os­novna kopija filma plôšča -e -e ž plošča z analognim zapisom zvoka, ki se predvaja z gramofonom, npr. mala plošča, velika plošča; sin. gramofonska plošča (1), zvočna plošča pózitiv fílm — -a m film (1), na katerem posnetki ohranijo barvne vrednosti; prim. negativ film pozitívni míkrofílm -ega -a m mikrofilm, na katerem posnetki ohranijo barvne vrednosti; prim. negativ (1) projicírno gradívo -ega -a s podoba, komplet podob, izdelan na prozornem medi­ju, namenjen predvajanju posameznih slik s projektorjem ali s povečevalno napravo, kot so diaskop, grafoskop, mikroskop, npr. diapozitiv, diafilm, pro­sojnica, mikroskopski preparat; prim. slikovno gradivo računálniški izpís na míkrooblíko -ega -a — — m (krat. COM) tehnika neposred­nega prenosa podatkov iz računalniško čitljive oblike na mikrofilm, mikrofiš, npr. COM-katalog, COM-kartica rázni médiji neskl. v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota publikacija v več kosih, ki so na različnih fizičnih nosilcih; prim. garnitura (2) referénčna kópija -e -e ž kopija, navadno mikrofilma, mikrofiša, namenjena za uporabo, distribucijo; sin. delovna kopija; prim. glavni negativ, arhivska ko­pija (2) sklénjenotráčna kaséta -e -e ž (ang. cartridge) kaseta s kolutom filmskega ali mag­netnega traku, pri kateri sta konca speta, kar omogoča neskončno predvaja­nje brez previjanja; sin. zaprta kaseta; prim. kaseta, nesklenjenotračna kaseta slikôvni CD -ega CD-ja m, gl. foto CD slikôvni zapís -ega -a m gledanju namenjen posnetek slike, gibljivih slik, npr. diapozitiv, prosojnica, film; sin. vizualni zapis slúšna kaséta -e -e ž, gl. avdiokaseta in zvočna kaseta súperfíš -a m mikrofiš z zelo pomanjšanimi posnetki, npr. do 400 posnetkov na kartico; prim. ultrafiš tonska kaseta neustr., gl. avdiokaseta in zvočna kaseta tráčna kaséta -e -e ž, gl. kaseta trák míkrofílma -u — m kratek kos mikrofilma, ki ni navit na kolut; prim. kolut mikrofilma, mikrofilmski zvitek últrafíš -a m mikrofiš z zelo pomanjšanimi posnetki, npr. do 3000 posnetkov na kartico; prim. superfiš velíka plôšča -e -e ž vinilna gramofonska plošča premera 30 cm z analognim zvočnim zapisom, nekdaj zelo razširjen nosilec zvočnega zapisa; sin. LP­ plošča; prim. mala plošča vídeogradívo -a s neknjižno gradivo v obliki videoposnetkov vídeodísk -a m optični disk za shranjevanje in predvajanje videoposnetkov; sin. laserska videoplošča vídeokaséta -e ž kaseta z magnetnim trakom za zapisovanje in predvajanje video­posnetkov vizuálno gradívo -ega -a s neknjižno gradivo, shranjeno v obliki vizualnih zapi­ sov in namenjeno gledanju, npr. diapozitiv, prosojnica zapŕta kaséta -e -e ž, gl. sklenjenotračna kaseta zgoščęnka -e ž (krat. CD) 1. optični disk za shranjevanje in predvajanje zvočnih zapisov v digitalni obliki, npr. glasbeni CD; sin. CD (1), cede (1), cedejka, la­serska plošča, kompaktna plošča, zvočni CD 2. optični disk za shranjevanje računalniško čitljivih podatkov in programov; sin. kompaktni disk, CD (2), cede (2) zvóčna knjíga -e -e ž zvočni zapis besedila knjige; sin. govoreča knjiga zvóčna kaséta -e -e ž kaseta z zapisom govora, glasbe, zvokov na magnetnem traku; sin. avdiokaseta, slušna kaseta zvóčna plôšča -e -e ž, gl. plošča in gramofonska plošča (1) zvóčni CD -ega CD-ja [cédé] m (krat. CD-A) optični disk za predvajanje zvočnih zapisov v digitalni obliki, npr. glasbeni CD zvóčni fílm -ega -a m, od leta 1927 film (2), na katerem je zapisan tudi zvok; prim. nemi film zvóčni posnétek -ega -tka m 1. poslušanju namenjeno neknjižno gradivo, npr. zvočna kaseta, gramofonska plošča; sin. avdiodokument 2. poslušanju name­njeni posnetek govora, glasbe, zvokov; sin. avdiozapis, tonski zapis, zvočni zapis, fonogram, slušni zapis zvóčni trák -ega -ú m magnetni trak z zapisom govora, glasbe, zvokov; sin. avdio­trak zvóčni zapís -ega -a m poslušanju namenjen posnetek govora, glasbe, zvokov; sin. avdiozapis, tonski zapis, zvočni posnetek (2), fonogram, slušni zapis zvóčno gradívo -ega -a s neknjižno gradivo, shranjeno v obliki zvočnih zapisov in namenjeno poslušanju; sin. fonografsko gradivo; prim. avdiovizualno gradivo Želeli smo prikazati predvsem poimenovanja za posamezne vrste nekonvencio­nalnega gradiva, prav pa je, da omenimo tudi nekatere skupine s tem povezanih gesel, ki smo jih v prikazu namenoma izpustili. V gradivu za bibliotekarski ter­minološki slovar so zbrana tudi poimenovanja za različne načine obdelave in zapisovanja zvočnih podatkov (npr. AAD, ADD, DDD) ali organizacije slikovnih podatkov (npr. navpična lega, vodoravna lega), naprave za uporabo in reproduk­cijo (npr. mikročitalnik, mikročitalnik-kopirnik idr.) ali zapisovanje (npr. CD­zapisovalnik, DVD-zapisovalnik idr.), vrste zapisov (npr. analogni zapis, digital­ni zapis), postopke (npr. mikrofilmanje, digitalizacija, migracija idr.), zbirke tega gradiva (diskoteka, fonoteka, videoteka idr.), opisovanje lastnosti enote (npr. nemo, zvok, barve, č-b idr.) in njenih dimenzij (npr. cm, palec idr.) ali načina pred­vajanja (npr. o/m, sl./sek idr.), namen uporabe (arhivska kopija, varnostna kopi­ja, varnostni arhiv idr.), prav tako standarde za opisovanje tovrstnega gradiva (npr. ISBD(ER), ISBD(CF), ISBD(NBM) ipd.) in mednarodne standardne številke za njihovo identifikacijo (npr. ISAN, ISRC ipd.). Pričakujemo, da bo do zaključne redakcije slovarja, ki jo načrtujemo za konec leta 2007, vključeno še nekaj gesel iz tega izbora za poimenovanje nekonvencionalnega gradiva, predvsem iz družine diskov in kaset. Uporabljeni viri 1. Delovno gradivo IX za Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana: Bibliotekarska terminološka komisija, 2006. 2. Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise. Ljubljana: Filozofska fakukulteta. 2000. 3. ISBD(ER) : mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2000. 4. ISBD(NBM) : mednarodni standardni bibliografski opis neknjižnega gradiva. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1997. 5. Islovar. (II. izdaja, © 2001-2007) Slovensko društvo Informatika. Pridobljeno 5.1.2007 s spletne strani http://www.islovar.org 6. Slovenski pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU, 2001. 7. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS, 1994. 8. Švagelj, T. (1999, 24. februar). Zgoščenka, plošček, računalniška plošča. Delo. 9. Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2002. Ivan Kanič je vodja Centralne ekonomske knjižnice in predsednik Komisije za terminologijo2 pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Naslov: Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana Naslov elektronske pošte: ivan.kanic@ef.uni-lj.si Več o delu komisije in dosedanjih tiskanih in elektronskih objavah je na spletni strani Bibliotekar­ske terminološke komisije (http://www2.arnes.si/~ljnuk4/btk/zbds.html ).