Katolišk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. <30 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za ¿etert lota 1	kr.
V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., začetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 25. mal. travna 1879.
List 17.
Solze presv• Serca Jezusovega* *)
Eden vojakov je s sulico njegovo stran odperl, in zdajci je tekla kri in voda iz nje. (Jan. 1!>, 34.)
S praznikom presv. Resniega Telesa dokončamo v cerkvenem letu poglavitne Gospodove praznike. V ginijivih obredih nam sv. Cerkev zdaj v veselji, zdaj v žalosti pred oči stavi pretresljive skrivnosti iz Jezusovega življenja: skrivnost njegovega včlovečenja, rojstva, in njegove mladosti, grozovitega terpljenja in smerti na križu, častitega vstajenja, vnebohoda in pos!anja sv. Ouba; in slednjič še tolažljivo skrivnost presv. R. Telesa, v kteri nam zagotavlja, da mili Jezus nas ni zapustil sirot, ko je šel v nebesa, temuč da je hotel skriv-nostao pri nas ostati vse dni do konca sveta — ne samo ▼ eni deželi, v kteri je živel, temuč povaod v vsakem kraji, kjer je katoliška cerkev in v cerkvi presv. Rešnje Telo ▼ tabernakeljnu.
Pa kakor bi se ne mogli ločiti od Jezusa, nam je •v. Cerkev odločila nazadnje še en praznik, ki se sicer sdaj še bolj natihoma obhaja, pa je vendar Ijubeznjiv, ginljiv praznik: menim, praznik presv. Serca Jezusovega. V nekem obziru je najimenitniši praznik, ker je takorekoč ponavljanje vsih druzih Gospodovih praznikov : kar nas drugi učijo posamezno, nam ta naenkrat pred oči stavi. — Sej je že pri vsakdanjem človeku aerce naj imenitniša reč. Kakoršno serce, taki človek, pravimo: serce je pri človeku vse. Ako je serce zdravo in dobro, je vse dobro; ako je pa serce slabo in spri-deno, je vse siabo in ostane tako dolgo slabo, dokler se serce ne zboljša. To nam je povedal Jezus sam, ki je človeško serce naj bolj poznal. On je rekel, da iz serca pride vse: iz serca prihajajo misli, iz misli pa dela; rekel je, da česar je serce polno, to iz ust gre; rekel je: kjer je tvoj zaklad, tam je tvoje serce! Posebno so pa od nekdaj pri vsih narodih dve reči le človeškemu sercu pripisovali: žalost in veselje!
Kadar nas zadene kaj neprijetnega, kaj hudega, naj pred serce saboli: serce je v britkostih razboleno, kakor bi ga 03tre pušice prebadaie, kakor bi ga nabru-šen meč prediral. In kadar je serce že polno, tedaj še le pride do obraza, do »či: solze, britke solze začnejo teči, in nehajo teči še le, ko je serce tako rekoč izpraznjeno — utolaženo! Enako je tu li kadar zvemo kaj
*) Premislek za god Jezusovega naj sv. Serca.
veselega: do serca pride naj pred tudi veselje; še le ko je serce polno, tako rekoč vakipi, prikaže se veselje na radostnem obrazu; zop«t začnejo soize teči, tiste, ki jim pravimo solze veselja. Človeško serce je že tako: kadar je naj bolj žalostno, sili človeka jokati; kadar je naj bolj veselo, pa tudi. Sej ste to gotovo že sami skušali; sej imate tudi vi vsak svoje serce, ki je bilo že mnogokrat žalostno, pa gotovo tudi kterikrat veselo. Gotovo ni nobenega med vami, da bi se še ne bil nikdar jokal; če ni pretakal solz veselja, je pa točil solze žalosti.
Poglejmo pa zdaj Jezusovo najsvetejše Serce! To serce je bilo Človeško serce, razun grešnosti v vseh rečeh našemu sercu podobno; bilo je zraven pa tudi božje Serce: tedaj je še vse bolj kakor naše čutilo žalost, pa tudi veselje. Če pogledamo podobo Jezusovega presv. Serca, ali ne bomo zaklicali: „O naj svetejši Serce, ko-likrat si se solzilo za nas!"
Da bomo to najsvetejše Serce, ki je le za nas živelo, za nas čutilo, bolj ljubili: naj nekoliko razložimo solzah Jezusovega presv. Serca.
Gotovo je vsim kolikor toliko znano življenje sv. device Lidvine, ki je bila 38 lčt bolna in je terpela tolike bolečine, da se je morala smiliti vsakemu, kdor jo je videl. Pač se je ta isvoljena nevesta Kristnsova večkrat milo zjokala, ko je bilo njeno deviško serce le prenapolnjeno žalosti. Leta 1408 je bila tako silno huda zima, da so celč ribe v vodi smersovale. Bolnico Lid-vino je tako zelo zeblo, da so njeni bolni udje kar za-černeli; solze, ki so ji z oči na lice padale, so smerz-nile. Solze pa so bile zavoljo grosovitih bolečin kervave. Ko so se ji te kervavoledene solze na licih posušile, jih je odlušila, v posodico spravila in hranila, da bi si jih djala ob smertni uri pod glavo!
Te kervave solze me spominjajo še na vse brit-kejše solze našega Zveličarja. Tudi Jezus je hotel, naj se shranijo njegove solze — saj v podobi — v spomin za vse ljudi vsih časov. Naročil je namreč svoji služabnici Marjeti Alakok, naj se naredi podoba njegovega presv. Serca in naj se povsod razširja. Na tej podobi vidimo razun gorečega plamena, križa in ternjeve krone, tudi nekoliko kervavih kapljic. Kristjani! ako pobožen ča^tivec Jezusovega presv. Serca te kervave kapljice pogieduje in več časa premišljuje, ali se mu ne bo zdelo, kakor bi bile to Jezusove solze, ki so prišle iz Jezusovega Serca, pa so spet kanile na Serce in tam zastale
▼ ved o i spomin? Kdaj pa je bito Jezusovo Serce tako žalostno, da se je moral jokati? Premislimo to sdaj.
1. Že precej takrat, ko je Jezus na svet prišel, je sa nas solse pretakal. V sv. pismu sicer ni zapisano, da bi se bil mali Jezašek jokal ob rojstvu v betlehemskem blevcu. Ali ker je bil v vseb rečeh rasun greha nam enak, si smemo misliti, da je bil kot pri druzih Adamovih otroc.h pervi njegov glas, glas detinskega jčka. Sij okoliščine so bile take, da so Jesosovemu detinskemu Serou precej v začetku le žalost delale. Namesto rahle posteljice ima terde jaslice; namesti gorke hiše na vse strani odperto roerzlo votlino; mesto prijetne druičine vidi araven sebe revno živino, osliča in vola! Ali se bomo čudili, če se je v tolikem pomanjkanji sjokal? — Rasun tega je bil vsegaveden, je tedaj vedil, kaj so storili terdoserčni Betlehemčani s njegovo preljubo Materjo in Jožefom; kako so ju povsod odganjali, nikjer ju ne hotli pod streho vzeti, ter sta dva človeka, ktera je Jezus na) bolj ljubil, kolikor iih je bilo kdaj na zemlji, bila primoraua v merzlem hlevu prenočiti! Ne le merzlota kraja, temveč merzlota človeških sere je Serčice nebeškega Deteta tako užalila, da se je moralo jokati! Veuil je, ua sdaj ]e stopil na tisti svet, ki je ves poln greha in nebvaležoosti, stopil ko Odrešenik, Zveličar, najboljši prijatelj; pa se precej v začetku z njim Uko hudo d la! Ob, kako britka mu je bila misel: „V svoje posestvo sem prišel, pa moji me niso hoteli sprejeti!"
Te solze pomenijo kervave kapljice na podobi Jezusovega Serca. Jtsus je hotel, naj ostanejo na podobi v spomin, da jih vidijo vsi ljudje vsih časov. Zakaj vsegavedni Jezus je že v jaslicah dobro vedel, da tako dolgo, dokler bo svet stal, se ne bode manjkalo terdo-serčLih ljudi, še terdoserčniših, kakor so bili v Betle-hemu, in koliko hudega bodo le-ti Bogu in bližnjemu storili! Terkal bo na vrata človeških sere, pa le nekteri ga bodo sprejeli, premnogi se ne bodo zmenili sanj, zapirali bodo pred njim merzla serca. — Oh kristjani! ker vemo, kako naa Jezus ljubi, kako želi v naš.h ser-cih prebivati, kako terka, kako noč in dan kliče: „Moj sin, moja hči, daj mi svoje serce!" nikar ne pustimo, da bi zastonj terkal, zastonj klical! Kako bi bilo žalostno njegovo presv. Serce, ko bi predolgo odlašali sv. obhajilo, znabiti celo leto odlašali: ali pa ko bi ga sprejeli v serce, ki je brez l)ubezni, ki je merzlo, kjer bi moral jokati se! Pred tako mlačnostjo naj nas obvarujejo kervave solze Jezusovega Serca!
Pa ne le, da ga niso ljubili, še celo smertne sovražnike je že imel Jezus, čeravno še tako majhen. Herod ga misli umoriti! Tedaj sato si, mili Jesus, zapustil nebeško veličastvo in si prišel na revno semljo, da te preganjajo, hočejo umoriti! Oh kako je to bolelo Jeiusovo mlado Serčice! Kako milo se mu je storilo, ko sta morala neutegoma kar po noči vstati Jožef in Marija, pa bežati v daljno nesnano deželo med tuje ljudi! Kako sta se mu smilila, ker sta savoljo njega morala toliko terpeti!
Bila je pa neka dru^a reč, ktere je bilo Jezusovo detinsko Serce še boli žalostno, na ktero pa še skor nikoli ne mislimo ne. Glejte, Jesus je bil že kot otrok vsegaveden, tedaj je vedel, koliko nedolžnih otročičev mora zavoljo njeg* svojo kri preliti. S svojimi božjimi očmi vidi, kako jih Herodovi vojščaki jokajočim mate ram z naročja tergajo, neusmiljeno prebadajo, morijo! Kaj menite, da se Jezusovemu najboljšemu Sercu ue-aulžni otroci, ti nedolžni jagnjiči, niso smilili, do solz smilili? Kaj menite, da njegovo božje oko, ki je bilo pričujoče, je moglo gledati nedolžno kri teči, da li se ne bi bilo solzilo? Vsak občutljiv človek terpf, ko vidi, da nedolžni človek zavoljo njega težave prenaša, koliko
bolj je Jezus terpei, ker ni bilo in ne bo tako usmiljenega serca, kakor je bilo Njegovo! Zato pravi sv. Bo-naventura, da On je bil v malih zavoljo njega umorjenih otročičih umorjen in z vsakim ob enem prehoden!
Tudi te solze pomenijo kervave kapljice na podobi Jezusovega presv. Serca. Jesus je hotel, naj ostanejo na — podobi v spomin, da jih vidijo vsi ljudje vsih časov. Vedel je namreč, da se bo ta žalost sto- in stokrat ponavljala. Kar je storil Herod enkrat, nekaj ena-oega, pa ie veliko hujšega stori peklenski Herod satan brezatevilokrat. Kakor je rasposlal Herod svoje vojščake v Bet.ehem in okrog Betlehema, tako razpošilja zdaj satan po mestih in zunaj mest po višavah in nižavah povsod na okrog svoje vojščake, zapeljivce in pobujš-ljivce, da na duši morijo nedolžno mladino, da pogosto začenjajo kmali iudi na telesu hirati le-ti na duši umorjeni siroteji in si skopljejo tolikrat prezgodnji grob! O kdo more sošteti, kolikrat je ranjeno Jezusovo premilo Serce, ko mu zapeljivci končavajo naj ljubši jagnjiče, nedolžne otročiče! — Preljubi! kervave solze na podobi Jezusovega presv. Serca naj nas svarijo, da nikdar nobenega ne bomo pohujšali, marveč da bomo toliko otrčk, kolikor bo mogoče, pohujšanja obvarovaii!
3. Kakor v pervi mladosti, tako je bilo pozneje skoz 33 Ičt Jezusovo Serce se mnogo— mnogokrat žalostno; zakaj vse težave človeškega življenja je hotel tudi On prestati. Tudi On je bil v takih okoliščinah, v kterih navadno ljudje solze prelivajo. Ljudje tolikrat zdihujejo zavoljo revščine in pomanjkanja; tud; Jezus je bil ves čas v revščini. Sv. družinica je živela ob Jožtfovih zaslužkih in Jezu3 sam, Kralj nebes in zemlje, je pomagal delati, je tesal in žagal! O pač mu je pri težkem delu, ko si je brisal pot s svojega božjega čela, prišlo na misel, koliko je škodoval greh pervih staršev, in koliko ljudi si mora in si bo moralo v solzah in s potom po obrazu kruh služiti! Gotovo do solz je bilo ginjeno njegovo usmiljeno Serce, ko je hodil po svoji domači deželi in učil, ter imel le to, kar je dobival iz dobrih rčk usmiljenih ljudi. Zato se milo pritožuje, rekoč: „Lisice imajo svoje berloge, ptice imajo svoje gnjezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo položil!"
Vendar naj večkrat se ljudje jokajo zavoljo smerti; kadar zgubijo one, ki so jih na zemlji naj bolj radi imeli. Tudi Jezusa je to zadelo. Tudi On je stal pri smertni postelji njega, ki mu je bil namesto očeta izvoljen; tudi On je zatisnil oči njemu, ki ga je bolj ljubil, kakor more naj boljši pozemeljski otrok ljubiti svojega očeta. Res da, kakor veliko druzih reči, tako tudi to ni popisano v sv. evangelji in zato tako malokrat premišljujemo ginljivo dogodbo: Jezusa pri Jože-fovi smerti. Toda si li moremo drugač misliti, kakor da je bilo Jezusovo miločuteče Serce takrat še bolj žalostno, kakor serce druzih otrok ob enaki priliki, in da so iz njegovih oči še bolj tekle solzice, kakor iz oči druzih otrok, ki objokujejo svoje mertve starše?
In toliko večo pravico imamo si tako misliti, ker nam ob neki enaki priložnosti bv. pismo naravnost pravi, da je Jezus jokal. Umeri mu je bil ljubljeni prijatelj Lazar. Takrat je bil Jezus ravno v drugem kraji. Ko pride v Betanijo, je bil že pokopan Lazar: več ni videl Jezus obličja drazega prijatelja. Sestri mu vsi objokani pritečete naproti in ena za drugo kličete: „Gospod! ko bi bil Ti tukaj, brat bi ne bil umeri!" Ves ginjen vpraša: „Kam ste ga položili?" — „Gospod, pojdi in poglej!" pravite in še bolj jokate, tudi drugi ljudje se jokajo. To je preveč žalosti sa Jezusovo usmiljeno Serce: tudi Jezus se zjoka! Ljudje, ki so vidili njegove solze, so le rekli: „Glejte, kako ga je ljubil"; kakor bi bili
hoteli reči, da prav is globočine njegovega usmiljenega Serca so prišle te solse.
In tudi te solse kažejo kervave kapljice na podobi Jesusovega presv. Serca. Jezus je hotel, naj ostanejo na podobi v spomin, da jih vidijo vsi ljudje vsih časov. Zakaj vedel ie, da to ni zadnji prijatelj, ki mu je umeri, vedel je, da bo njegovo presv. Serce še sto- in stokrat žalostno, kadar mu bodo naj ljubši prijatelji umirali na duši. — Jezus je namreč enkrat rekel: Moja mati, moj brat, moja sestra je vsak, kdor voljo nebeškega Očeta spolnuje. Oh nisem zmožen izreči in nihče ne more popisati, kako močno Jezus ljubi nedolžne duše, kako zelo ima rad nedolžne mladenče in deviške dekleta, dokler kerstno nedolžnost varujejo! Velikokrat jih z veseljem obiskuje pri sv. obhajilu, kakor je nekdaj Lazarja rad obiskoval. Kdo pa bo izrekel žalost Jezusovega presv. Serca, ako se zgodi, da mladeneč, ki je bil že 15, že 20 Ičt njegov priserčni prijatelj, naenkrat zboii, umerje, to je, ko nedolžnost zapravi s pervim smertnim grehom? Kdo bo popisal žalost Jezusovega presv. Serca, ako se zgodi, da deklica, ki je bila že 20, 25, morebiti 30 Ičt ali se več njegova ljubljena nevesta, - naenkrat pade v hudo bolezen ter umerje, ko pervi smertni greh stori!
Oh preblage duše, kterim preteklost še nobenega smertnega greha ne očita, vzemite večkrat kako podobico presv. Jezusovega Serca, premišljujte kervave kapljice na njej. Glejte, take kervave kaplje bi Jezus jokal tisti trenutek, ko bi vi pervi smertni greh storili! O varujte se skerbno tudi malih grehov, da se vsm nikdar taka nesreča ne pripeti! Kteri pa ste že tako nesrečni, da je umerla vaša duša, o berž poglejte solze, ktere je Jezus že jokal nad vami! In kakor se je Lazar koj prebudil in vstal, ko ga je Jezus z jokajočim glasom iz groba poklical, tako se tudi vi predramite, in bodite stanovitni tako, da nikdar več ne umerjete!
(Konec sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Vselej verni in zvesti Slovenci iz verskega prepričanja in na verski podlagi vošijo Veličanstvoma k
časni in večni blagor!
Predvečer cesarskega dneva je bila vsa Ljubljana prostovoljno razsvetljena. V dan sam je bila po vsih cerkvah slovesna služba Božja. Šolska mladina vsih oddelekov je imela po raznih cerkvah svojo lastno šolsko mašo. — V Šenklavžu, ker so milg. knez in škof Sli na Dunaj, so raznim vradnijam in dostojanstvom obhajali slovesno pontifikalno mašo milostni gosp. stolni prošt Jož. Zupan.
Iz Ljubljane. V nunskih šolali se je slavnost sre-berne poroke Njunih veličanstev posebno svečanostno obhajala. V sredo popoldne so se zbrale vse šolarice, male in velike iz znotranje in zunanje šole, praznično oblečene v veliki sobani, kjer ste bili podobi Njunih Veličanstev lepo ozališani in z mnogimi cveticami obdani. Ker se č. g. prednica zarad bolehnosti ni mogla vdeležiti, je g. katehet pred toliko množico razložil pomen te svečanosti in veliko veselje, ki po pravici navdaja vse narode naše lepe dvmovine, naše velike Av-
strija, ter dodal še nauk, naj posnemajo šolarice blsgos* Njunih veličanstev, naj bo sleherna tudi vladarica svojega serca ter ga varuje do konca dni hudih sovražnikov, t j. raznih strasti. Sledile so 4 primérne, lepo izpeljane deklamacije ter dve cesarski pesmi: ljudska himna in še ena slavnostns. Posebno veselje so zbudili darovi, ki so jih za ta imenitni dan gospodičine notranjih šol bolj revnim učenkam preskerbele, pridjalo se je še nekaj knjižic, tako, da je »zmed 150 učenk vsaka nekaj dobilaj ena ruto, druga štruco in pomeranc, tretja knjigo itd. Škoda, da je dež skazil deklic-im razves-lje-vanje po vertu. V četertek pa je bila oo osmih peta sv. maša z zahvalnico.
Iz Ljubljane. (čast komur Čast. [Konec.]) Ko sem dokazal, da je terditev v „Schulzeitungi" neresnična, moram še pristaviti, da vse tiste laži so spletene v silo strupenem zlogu. Dobro nam je znano, da med drugim so pkriti sovražniki katoliške Cerkve spisali tudi knji-žuro, ktera prav posebno katoliške redove gerdi in iáe umazati, vse je po farizejsko preaukano taki», da se vse samostansko djanje vidi v drugi podobi, kot je res. Kdor po tacih kopitih naše katoliške naprave sodi in popisuje, naj pogleda v svoje serce, koliko je v njem Še blago-dušja! Strastnosti in neblagosti, ki čisto mirnih in poštenih ljudi pri miru ne pusté ter celi stan (ki — hvala Bogú — pri nas še zmeraj deržavljanske pravice ima, kakor drugi) krivičijo takih nedokazljivih ničvrednosti, naj bi ne govorile o „Heilanstalten" za druge, ker so same potrebne „einer Heilanstalt", kamor vč»si paragraf z napisom „Religionsstörung" nektere intolerantne sit-neže pošilja, „damit sie von ihren irreligiösen Ueber-reizungen und von ihrer Arroganz befreit werden". Na Pruskem so začeli takim že bolj na pete stopati. — Slavni g. Engelbert Fischer je v svojem velikanskem delu „die Grossmacht der Jugend- und Volksliteratur enakega nelepo dišečega blaga po knjigah že cele kupe pokazal in ima še zmir neljubo priložnost novega odkrivati. In zato je dobil zlst križec s krono od našega blagega cesarja! V svojem zadnjem listu piše: „Haben ja doch erst letzthin Biätter aus der Intelligensatadt an der Spree berichtet, dass bei einem Buchhändler eine ganze Wagenladung solcher Schriften und Bilder im Werthe von etwa 50.000 Mark mit Beschlag bei' gt und der Inhaber in Haft genommen wurde." Dalje piše, da je še nekega druzega knjigarja enaka osoda zadela, ter našteva več tacih vero in nravnost spodkopavajoči!» spisov, ki so dostikrat že naslovi preostudni, da bi jih to imenovali; zlasti veliko jih je zoper kloštre in duhovne.
ad 3. Ali so n. pr. ljubljanske gospe res vse take réve, kakoršne bi morale biti po gosp. Petkovšekovih mislih one ženske, ki so se izgojevale in izučile v kaki nunski šoli, no, to naj same poravnajo z njim, ki to terdi! Jaz bi si ne upal tako ničevno o njih še misliti ne; kajti istina je, da večina ljubljanskega ženstva se je v nunskih šolah izučila. In vesela naj bo Ljubljana, da je tako. Ni še veliko lét tega, kar je boje rekel nek prav liberalen gospod: „Wehe dem Manne, wenn das Weib den Glauben verliert!" — Tedaj, če res tiste, ki so se v nunskih šolah učile, niso za rabo v življenji: ljubljančanke, visokega in nizkega stanú, potegnite se za svojo čast! Jas sicer dobro vém za mnoge odiičoe gospé, ki so se še v posnejih letih s prav hvaležnim sercem pohvalile in spominjale nekdanjega šolanja pri nunah; videl sem že tudi več otrok in mater jokati zavoljo tega, ker jim je bila nunska šola zabranjen*, gg. šolski svetje tudi lahko vedó in povedó o tacih dogod-bah. Tedaj je tisto, kar je rečeno o , öffentliche Meinung", spet izmišljenost in neresnica. Vendar pri vsem tem se no bom jaz za Vas potegoval, storite to sanee,
če •e vam vredno zdi. Pojdite se mo zahvalit za tak kompliment; ker je on Vas pohvalil, ga se vé pohvalite; recite mu n. pr.: Schönen Dank, Herr P.; auch Ihr Hers scheint „einem Schwämme" gleich, daraus Gefühle träufeln, sie sind aber pures Gift.
Konečno selo ooialujemo tudi „Zvon", da je dal hripav glas od sebe. Kar je v 4. listu s lepim naukom teoretično zidal, to v 6. in 7. boté ali nehoté prav ne-blago podira — sam. No veleta „Soror Pia" je narejena po tujem šablono, kakor nafti neprijatli pišejo o samostanih. Kaljena svetna ljubezen — po tej povedzi _
spravi mlado deklico v samostan, kamor jo čez nekaj lét pride kalitelj njenega dušnega miru spet motit in sicer tako selo, da „od tistega dne, ko se je bil pover-nil I., bolehala je vedno". Priznati moramo sicer, da so nekteri nemški i. dr. B. Ubryk arji to polje še hujše in strastniše obdelovali; vendar tudi tacih del, kakoršno je to Emilovo, moramo katoličani sebe in druge varovati, zlasti a) ker pravi, da je resnica (in res je imén oséb še živih vzel iz nekega samostana) ta pogretost, kakoršne nam so se že préd tako gnjusile, ko so se prodajale, kolikor toliko podobne, še samo v ptujih loncih; b) ker tako pisanje spodkopuje nravnost in avkto-riteto in veliko pripomore k zamerzi do cerkvenih redov in „zur Verdummung des Volkes". Kako napačne in krive, resnici ravro nasprotne zaumene mora dobiti či-tatelj takega berila o samostanskem življenji! Naj ve-Ijavniši staro pa naj mlajši redovnico stavi na oder kakor brez poklica, po svetu zdihujoči; neki drugi kaj druzega sramotnega obesi! To so plemenite pisateljske duše sa oliko mladine! V misel nam se vsituje tisti nemec, ki se je tako grozovito bal stopiti čez samostanski prag, ker je v protestanških knjigah bral tako strahovite reči, kakor bi bile notri same hijene i. t. d. A ko je bil že v sredi med blagimi ijubeznjivimi brati, ki so oju stregli, se ž njim prijazno pogovarjali, kakor je le v istini olikanim l;udčm lastno; tedaj se kar ni mogel načuditi plemenitosti tistih ljudi, ki so v samo stanakih zidovih, in pa surovi lažnjivosti onih, ki so mu jih bili nekdaj po eusmarskih spisih tako pristudili.
Ali res mi«li , Zvon" po tacih spisih ljudstvo slovensko k plemenitosti voditi? Že préd nas je bolelo, ko je n. pr. izmed duhovščine slabše o&ebstva pred oči stavil, opisoval, ko j a v. pr. (v letniku 1877) g. kaplan — se vé da — moral bJj neroden in okoren, menj učen itd. biti, kakor iz mesta prišla svetna družba. CemutoV Plemenitih sposteljnov je bilo enajst, en sam je bil strasten zanikarnež: Zakaj nam raji blagih podob ne pokažite, ki so vendar v ogromni večini? In zakaj mora zdaj biti vse nekako omerzno ali celo zaničljivo, kar je v dotiki s samostanom? Čemu opisujete tako ničesto dekle, ki se le 17 lét staro, pa tako divje govori o svojem varuhu, o redovnici; iu taki spaéeni go-jeiiki pritikujete skrivne shode z redovnico? Zberete si naj slabšo gojenko, in ji p-ilastujete zanikarnosti, ka-koršne v samostanu še mogoče niso, ker so gojenke nadzorovane po dnevi in po noči; ker morajo pokazali predat jništvu liste, ki jih prejemajo iu oddajajo; kako je tu mogoče neslano pisanje Sodarjevo itd.? Čemu to, da sarkastično pred besedo „samostan" v enomer pristavljate pridevek „svet", ko ste vendar^ precej skopi ž njim, kadar bi bil na pravem mestu? Čemu toliko nečastnih izrazov: „mertvi p gled" (g. Petk. ima menda „erloschene Augen"), „krivi veliki nos", „veli obraz", ravno tiste oči v I. še „rujave", v II. že „pepelnate"? Zakaj mora biti še celó gospa, ki jo z nekako čudnim pomialikom imenujete „samostansko dobrotnico", ki pride nune le obiskat, tako čudna s „velo roko", ki je „kakor zmočeno velo listje" itd.? — In take reči prilastu-jete imenom še živečih oséb!
Tisto je sicer lepo, da učite plemenitosti, blago-dušnosti brate na jugu in severu; a bodite tudi pleme-niti do teb, ki so domâ!
Resnica je pa, vkljub vsim sovražnikom (mar mi je sa vse, govorim pa o Ljubljani), taka le: nune imajo po pregovoru „moli in delaj" vse ure celega dneva natanko razdeljene, da niso nikdar brez opravila, le kratek časek imajo za oddihljej; dela imajo zadosti, ker tudi po novi razdelitvi v obojni šoli podučujejo okrog 900 učenk; treba je vedno naloge popravljati itd.; delajo pa veselo, nič ne zdihujejo po svetni prostosti; da ohranijo oo visoke starosti sdravo lice in oči, lahko pričata domača doktorja; zdaj je ena že 89 lét, ena 79 stara, dve ste v 74., ena v 73. letu, štiri pa so že nad 60 lét stare: p» te in vse še toraj vesele in „srečne", ter ne potrebujejo nobenega zunanjega milovanja, ne nemškega, ne slovenskega! Zlasti pa je bila pokojna soror Pija vse skozi preolaga, popolno zadovoljna duša, pravi biser! Preden je izdihnila svojo blago dušo, izrekla je iz prepričanja lepe besede: „Pridi moj Jezus, moj ženin pridi!" Na to je ugasnila.
Tedaj: čast, komur čast! Vi pa, gospodje, vedite, da sami sebe gerdite, če katoliške naprave sramotite: eej ste tudi katoličanje, ali mar ne? Turki i. dr. po svoje ne delajo tako! Res „čudna prikazen, da se mora kerščanstvo dandanes boriti zoper lastne otroke, kakor be je moralo nekdaj zoper rabeljne"!
Ant. Keržič, katehet.
Iz Ljubljane. Katoliška družba je 17. t. m. imela svoj obletni shod. Gosp. predsednik je o tej priliki naznanil, da družba ima zdaj okoli 630 udov; letnine je bilo došlo preteklo leto 648 gld. (v Ljubljani 474 gld., od zunaj 174 gold.). Vs.h dohodkov je imelo društvo 980 gl., vsih stroškov pa 958 gl., tedaj znaša ostanek 22 gl., in vae gotovine društvene je do 600 gl. — Sej je imel odbor skoz leto 5; poslal je sožalno pismo zarad smerti Pija IX, iu potem vošilo zarad novega papeža do apost. nuncija na Dunaj, ter prejel za družnike apo-stoljski blagoslov od Leona XIII. — Na Rožniku je bila po enkrat na mesec o poletnem času sv. maša za družbenike, in došlo je pri darovanji 21 gold. 99 sld.; vse to se je obernilo za Vincenško družbo, to je, za uboge po hišah. Zraven tega je katoliška družba ober-nila tudi od tombole 39 gld. za Vincenško družbo, ter skukaj darovala v ta n3men 61 gl. 46 sld., pa še pro store, kurjavo, svečavo ji naklonila. Ker Vincenška družba podpira tudi reveže, ki so z dežele zdaj v mestu, torej katoliška družba tudi v tem oziru služi ne le samo mestu, ampak tudi sploh deželi.
V odbor so zvoljeni naslednji gg. : Bohinec Žiga, direktor Cebašek, Č;k Jak., Dogan, Fiis, Gerber, prošt A. Jarc (predsednik), Jeglič, Jeran, Jerina, Jerič, Kerzič, Klein, Kljun, Kunčič, vit. Lahajner, Lindtner, Močnik, Ničmau, Pirnat, Porenta, Rozman, Urbas dek., Zupančič.
Z Gorenjskega, 15. mal. travna. (V prid dušam v vicah — iz prijateljskega pisma.) O bratovščini za duše v vicah sem jaz té misli, da se bode med Slovenci tako Litro širila, kakor Marijine, samo da jo narod spoznâ. Slovenci so čisto djanski ljudje, ki hočejo korist imeti od vsega, kar delajo, in ravno za duše v vicah se ne zgodi menda nikjer toliko, kakor med Slovenci. Stanovitno se moli konec kronice (roženkranca) za duše v vicah, ko med romanskimi narodi nikakor ne nahajamo ta lepe navade. Italijani po 5 odstavkih pač molijo veliko veliko svetnikom na čast; ali za duše sploh samo po eno Češeno Marijo, ter še ktero za svoje starše ia naj bližnjo rodovino. Maše med Slovenci so po naj veči meri — sa duše v vicah, ali sa kako drugo potrebo, pa
ie sa duše ▼ vicah, da se redko kterokrat mašuje, da bi tudi duše ne bile priporočene. Na pokopališa hodijo siaati o nedeljah in praznikih prav pogosto molit, praznik vseh Svetih in vernih duš dan kažeta popolno ljubezen slovenskega naroda do duš v vicah, posebno tudi pridiga za duše, ktera se nenavadno obilno obiskuje tudi od možakov. In koliko svetih obhajil, križevih potov, ter raznih odpustkov ae daruje aploh za duše v vicah!
Milošnjo vsaj Kranjci vso delč za uboge duše, in posebna verata te milošnje so preščice o vseh Svetih. Kolikrat ao nam pokojni oče pravili, da so jim njih „preščiki" (prededčiki = ded, dedČek = dešček, pre-dedček = prešček) zemljo zapustili, da se vsi iz nje živimo, zato moramo pa za nje tudi vbogajme dajati,— preščice o vseh Svetih, pa meso včliki petek.
Terpljenje, zlasti ko se kdo speče na ognju, ne-previdoma vdari itd., se daruje dušam v vicah. Po sta-rejih spisih sem našel, da se je v Radoljici slovesno obhajala osmina veroih duš, ker je bila napravljena vsta-nova, da ao 8e slovesne maše opravljale vsak dan te osmine za duše v vicah. Gotovo si tega niso tukaj na novo zmislili, ampak to lepo navado so sprejeli od drugod ter jo vstanovili. Jozefinizem pa je končal, kakor druge bratovščine, tako tudi to vstanovo, polno ljubezni za uboge včrne duše.
Te in enake znamnja pričajo, da so serca vernih Slovencev že od nekdaj pripravljene prav na moč pomagati ubogim dušam; gotovo radostno bi pozdravili bratovščino za duše v vicah, samo da se jim razloži po dušnih pastirjih.
V Horjulu je bil preteklo nedeljo novi fajm. č. g. Fr. Dolinar vmesten s preserčnimi slovesnostmi. Prišli so mu slovesno naproti, ko je šel domu iz Ljubljane v soboto. V vas in proti cerkvi se je šlo skoz več častnih obokov, cerkev zunaj in znotraj je bila z zelenjem itd. vsa ozališana; 17 gospodov duhovnov je bilo prišlo k slovesnosti, med njimi trije iz Ljubljane. Po cerkvi proti velikemu oltarju se je gibal obhod kakor skoz drevored, tako je bilo vse okinčano z drevesi. S pismom vdanosti, z darili itd. so duhovnijani počastili vrednega naslednika ranjc. očeta Jerala, pri kterem je novi g. župnik veliko lčt, bi djal, v šoli bil. Vse to in tako djanje dela čast duhovnemu gosp. očetu in duhovnijanom; Bog živi vse skupaj!
Spomini na Gorenjsko. 1818. II.
Knezoškofovo obiskovanje in birmovanje.
Tri leta je prešlo, kar našo škofijo vladajo premilg. knezoskof Janez Krizostom; a do letošnjega leta ni bilo dano Radoljiški dekaniji sprejeti svojega vzvišenega rojaka. Pa kolikor pozneji, toliko slovesneji menda so bili dnevi, ko so pervokrat obiskovali viši pastir od mladih let si priljubljene župnije.
Le nekaj čertic iz tega škofovega bivanja v Ra-doljiškem okraji naj vverstim tu med „Spomine na Gorenjskem".
30. julija se je veršilo cerkveno obiskovanje ter birmovanje v prijaznem Radoijiškem mestu. Kot nevesto, nebeškega ženina vredno, siavili so viši pastir v govoru Radoljiško gotiško cerkev, za ktere prenovitev t umetniškem duhu ima poleg sedanjega ljubljanskega velečast. prošta toliko zaslug Radoljiški verli, umetnosti ljubeči župnik Josip Bononi. Pri vsem cerkvenem opravilu bival je knezoškofu ob strani tudi glavni Radoljiški
župnik velečast. stolni proit Jožef Zupan. Po dokončani cerkveni avečanoati je ikofa z vsim duhovnim spremstvom na sijajen obed bil povabil aedanji grajski posestnik grof Gustav Thum ter se skaaal tu ljubeanjivega potomca te vaelej dobroaerčne grofovake rodovine.
Istega dnč ob itirih popoldne je bilo obiskovanjo in birma v Lescah. Knes in škof so tu na leči omenili, kako ao želeli doiti osebno tudi v te majhne duhovn je nenavadno prijaano cerkev: kajti tukaj ao kot otrok prejeli ta Sakrament, ki so ga danes namenjeni deliti svojim mladim rojakom. V lepem miru tu tedaj župni-kuje spoštovani gospod oče Friderik Hudovernik.
31. jul. ao viši pastir na Jesenicah opravljali svoj vzvišeni poklic. Posebnega dobrotnika bo Jeseničanom klicali v spomin ranjcega dobroserčnega rojaka, ljubljanskega stolnega prošta Antona Kosa. Kaj rodovitno delovanje je sapočel tu med Dolinci pred ne dolgim sem došli častiti župnik Ivan Keršič.
3. avgusta so došli knez in škof ob eni popoldne od Kranjske gore doli na Breznico, v rojstno župnijo. Naslednji dan je razun delitvi zakramenta sv. birmo odločen bil tudi posvečevanju kamenitega velicega al-tarja, o Čemur vam bo tretji oddelek teh jesenskih „Spominov" vedel pripovedovati.
5. avgusta, Marije Snežnice dan, so si knezosk<,t za Božjo pot na Brezijah odmenili. Bilo jim je pri „Ma-riji-pomagaj" dušno kot telesno ohladilo po mnogem trucu, sosebno še po poBvečevanji Brezniškega altarja popresnji dan. Tudi so tu zunaj v lopi govorili, za ta čas velikega poljskega dela res nenavadno obilni množici zbranega ljudstva. Kamor pridejo, obiskujoč še tako malo cerkvico na deželi, povsod sami govorč. Pač bi se pustili — časih do zlega upehani — lahko nadome-stovati iz obilnega spremstva komu; a zopet je to res, da ljudstvo žeii Božje besede danes le iz ust višega svojega pastirja, kakor tudi le iz njihovih rok podelitve presv. Rešnjega Telesa. Dobro je omenil verli administrator Ivan Novak pri gostoljubnem obedu, ki ga je ta dan pripravil v Mošnjah škofu in spremljajočim, da Brezijtka cerkev je zadnja leta sprejela že nadškofa in š&ofa v svoje posvečene prostore; a škofa govornika, preslavljajočega našo ljubo Gospo, do danes pri Materi Božji ni bilo. Kolikor je tudi poročitelju znaoo, mase-vali so do sedaj na Brezijah Goriški knezoškof preoiil. dr. Andrej Golmajer, I. 1875 kot posvečevalec kneao-škofa Krizostoma, ko so potovali iz Ljubljane v R*do-ljico, obiskujoč še enkrat svoj rojstni kraj, ter nekoLrat tudi Graški škof, milgsp. dr. Ivan Zwerger.
Iz Mošenj 80 se ob dvojno lepem dnevu za cerkvico Brezijske Matere Božje odpeljali proti Gradu. Dospevši tje, kjer b ceste ugiedas jezersko zeretlo, po zdravili bo „podobo raja" nazivljaja ga priljubljeni si lepi kraj. — Priljubljen je namreč Bled knezoškofu ia perve detinske dobe. Preživeli so prav v Grajski vasi morda najlepša leta. Tu so, ker na Breznici šole ni bilo, bivali dalj časa pri stari materi in so hod li v Grajsko šolo. Pač velikokrat so deček prehodili p .t ia Grad* v Verbo in iz Verbe zopet v Grad in — kakor ao jih tudi stara mati in pa še sedaj jim živeča teta nosili tu na rokah — vendar jim je vseiej še voljneje stopal» noga proti Verbi domu, kot pa iz Verbe zopet v G ad: bilo jim je v Verbi tisto serce, ki je le eno in edino na svetu — materino zlato serce! In to serce jim ni nehalo biti na zemlji, dokler eami niso stopili v 60. l-to svojega življenja. Kako lože prestaja človek to in ono britkobo, če vč, da ga dobro umeva vsaj eno — materino serce! Neposrednje ob dohodu v Grad se je vi-šemu pastirju predstavilo v župnijskem poslopji vse domače više piematvo, sedaj bivajoče tu v Bledu. Ko)
popoldne tega dne so obiskali cerkvico sred Blejskega jezera.
Doiel ram je 5. avgusta večer. Ce si čul kedaj, dragi bralec, o noči na Blejskega jesera vodovji; če si aoletel sam kedaj mladeniško pesmico Blejskemu jeseru v slavljenje; potem pa že veš, kaj je to: na Blejskem jeseru večer — in vendar, odpusti, da aanikam — in vendar prav ne ved! Danes bi ti želel, da si videl morja vladarico, čarovno Venecijo, kadar ji v njenih valovih odlesketujejo mirijade lučic z neba in tisučero iz staroslavnih palAč; — tak je bil danes večer svatovsko opravljeni Bled! Častiti župnik Umek je imel namreč misel, naj bi se premil. knezu in škofu jezero osvetilo ta večer ter je pripravil si množico deščic s smolo naloženih, ki se potem zažgane spustč v valove, da jih plameneče vod» sem ter tje goni, dokler popolno ni30 dogorele. Zvedši župnikovo nakano, poslali so posestniki krog jesera župnika prašat: ali naj se smejo pridružiti alavnosti tudi oni. Kako veselje mu je bilo, opazovati t«.k cerkvi prijazni duh in edinost svojih gosposkih du-hovnijanov v počeščevanji naslednika apostolov.
Sedaj ob noči pričetku tedaj strel znamenje d£, naj se jezero zalesbeti v ognjeni krasoti. In začele so ladij* plavajoče lučice v ridah raztresati po jezeru. Grof Aicbelburgovo kopališče; gostišče Malnerjevo in nektere pristav so se zalesketale okrašene s številnimi baloni rasnoterih b6j; druge poslopja so se svetile v bengali-skem ognji; zopet od drugih posestev sedaj tu bivajoče gospode so rakete kviško vrišale in srak je pretresal možoarjev pčk. Vmes v ta nemirni prizor pa ti je posegla milobna pesem „Domovina", ki so jo knezu za zastaveničko pod župnijo tik ob jezeru sedaj pevci sa-peli, io pa gorenjska „Pozdravljam te, gorenjska stran", ter burneja, pluskanju valov, ki so nas na jeseru poslušajoče sibaii sem ter tje, prikladna „Zakletev viharja". Od Podoknice so se pevci na jesero podali in vse, kar je bilo domačega in tujega gosposkega v Bledo, vse je aedaj v ladije hitelo vbranih glasov domorodnih pesmi poslušat. Inostranci celo, da niso le nemi slušalci bili, so odvračali naše slovensko petje v serčnih spevih vsak svojega jesiks. — Nad nami pa so ob teh prisorih ster-mele v nebo naše sgodovine molčeče priče, sivi snež-niki; zredi jezera je tiho stalo matere Božje svetišče; na desni se je skrival za hribom hrib; pod nami so žuboreli mokri valovi najmilejega jezera na Kranjskem — dežela kranjska nima lepš'ga kraja!
Zmislil si se, ko si vse to videl, sinove našega roda preslavljajočih besedi: „Vse doseže, kar mu drago, vse doseže sosed moj. Vse oberne v Božjo slavo, mitra kinči sveto glavo, papež piše „ljubi brat". — Kdo je mar? sagermimo: Čast očine, — scer slovenski oratar!"
(Konec naal.)
Djanje sv. Detinstva.
I.	Namen je: sapušenim poganskim (ajdovskim) otrokom življenje reševati in jim nakloniti milost sv. kersta in keršansko izrejo, keršanske otroke pa posvečevati. To se godi iz ljubezni in pod varstvom božjega Deteta Jezusa.
II.	Pomoč ki: 1. Vsak dan se moli „Češena Marija" s prntavkom: „Sv. Devica Marija, prosi za nas in za uboge poganske otroke!" 2. Vsak mesec se di 2 solda ali pa 24 soidov na leto. Kazun tega se vsak dar hvaležno sprejme.
Ud zamore biti vsak keršen otrok in vsak odrašen katr.l ran. Za premajhne ctročiče lahko s'arši ali drugi opravljajo molitve.
III.	Milosti in dobrote: 1. Vsak mesec se v posebnih sv. Detinstvu ali Materi Božji posvečenih cerkvah berete dve sv. maši za vse žive ude; 2. vsako leto se po duhovnijah, kjer je razširjeno sv. Detinstvo, berete dve sv. maši sa žive in mertve ude; 3. vsak meseo ena sv. maša za žive in druga za vse mertve dobrotnike. Posebno pa se moli tudi za keršanske matere, naj bi Bog dodelil njih otrokom milost sv. kersta, vrednega pervega sv. Obhajila, in v dobrem stanovitnost.
IV.	Popolnoma odpustek je en povoljni dan 1. od Božiča do Svečnice; 2. od druge nedelje po Veliki noči do zadnjega vel. trav. (ta se zamore tudi vernim dušam v prid oberniti). Vsi deležniki, celó otroci pred perven» sv. Obhajilom, zamorejo te odpustke dobiti, ako so pri sv. maši, ki se obhaja za sv. Detinstvo. Kteri so že sa spoved, naj prejmejo zakrament sv. pokore ter opravijo druge pogoje, ki so v zadobljenje odpustka potrebne. 3. Popolnoma odpustek pod navadnimi pogoji sezadobi tudi: na Svečnico, v nedelio sv. Angeljev varhov, v god sv. Jožefa, v praznik sv. Fr. Ksaverija in sv. Vincen-cija Pavljanskega, ako molijo za razširjanje sv. Detinstva.
Središnje vodstvo vseh teh društev za Evropo jo v Parizu.
Opomba. Kristjani! radi pristopajte k temu bo-goljubnemu djanju z gorečnostjo ga razširjajte med mladino !
Molitev.
O Jezus, božje Dete, ki si bil po prizadevanji Jožefa in Marije grozovite smerti nedolžnih otročičev otét, in ki si tem rahlim mučencem za zgubo časnega življenja večno življenje podelil; Jezus, Ti prijatelj otrók, sprejemaj otročiče dobrotno, blagoslavljaj in posvečuj jih,( ki pristopijo v Tvoje sv. Detinstvo, da bodo po tvojem izgledu, pod varstvom Marije in Jožefa reševali uboge poganske otroke. Amen.
Razgled po sveto.
Nihilistiike strahote na Ruskem. Ničversko, več alt manj skrivno rusko časništvo ne taji, kaj da namčrja s človeštvom. Krimski list „Vupered" (Naprej) pravi: „Nova socjalistiška šola se ne bode ustavila pri polovičarstvu (pariške) Komune; ne bo odjenjala kakoršni koli ostrosti; vojskovala se bo neutolažljivo zoper druž-binstvo (slišite: zoper družbinstvo!), vojskovala se s požiganjem, z grabljenjem in morjenjem." — „Nabot" oznanuje zatrenje meščanskih oddelkov in pokop starega sveta pod njegovim lastnim razdjanjem.... Družinska vravnava (familija) se mora razdjati, lastina odpraviti, vera pozabiti, svoboda sama uničiti kakor prašna in nečimerna beseda. — „Narodnaja Rasprava" zago-tovlja, da „socijalisti bodo prišli z orožjem v rokah, in bodo streljali rabeljne, tergovce in posestnike". (Slišite, „tergovci", „posestniki" — bogatini, ki tako pogosto skrunite praznike, ki vam je tako malo mar za vero, — slišite, kaj vam „brezvčrci" napovedujejo!) — Dalje žuga: „Razširjali bodo grozo sredi vsih tistih, kteri niso z njimi ravno tiste misli."... „Razdjali bodo vse, kar bo ustavljalo zverševanje njih osnove."
Da ti sovražniki človeštva ne mislijo pri besedah ostati, kažejo ravno njih goropadni napadi. „Times" pripovedujejo o 17letnem gimnaziialcu v Odesi, sinu poljskega posestnika v Voliniji, Martinu Zalevskem, ki so ga njegovi tovarši zaklali, ker ni hotel pristopiti k njihovemu društvu, temuč je naznanil svojim domačim to preganjanje in prosi1, naj ga vzamejo iz Odese, kjer
nima miru. Oče se kar precej odpravi v Odeso, pa našel je le se truplo sina, grosovito zaklanega! — To kaže jasno in očitno, kako mladina in sploh človeštvo zdivj^ če vero zgubi. Torej vero, živo vero, in še vero! Vidi se velikrat tudi že pri nas, kako se mladi pobi, fanti pobijajo, kadar zapustijo cerkev in Bož)e zapovedi; kaj še le taki, ki hudobijo nalaš študirajo in postanejo nalaš brezbožni in peklenski!
Cret in nad zvente motiive.
Zahvale.
Št. 1. Oče deveterih še nedoraslih otrčk, J. S., je bil prav nevarno in dolgo časa bolan ter je vsak rekel, da Be ne bo več ozdravil; bil pa je lansko leto v bratovsko molitev v „Dan." priporočen, začelo se mu je boljšati in res se je tako ozdravil, da zopet dela in kmetuje. Češena bodi Naša ljuba Gospd presv. Serca.
Iz Sostrega, 19. mal. travna 1879.
Št. 2. Očeta, vdanega hudim strastim pijančevanja, kletvinje, sem bil dal zapisati v bratovšino Nase ljube Gospe. Po „Danici" sem jih izročil v molitev družbi, za poboljšan je in vdanost v voljo Božjo. Napadla jih je dolga in huda bolezen, obesijo svetinico N. Ij. G. v bolezni na vrat, in zdajci so postali v voljo Božjo vdani in zelč poterpežljivi, da smo se jitn vsi čudili; dolgo in hudo bolezen so voljno prestali, po prejetih ss. zakramentih za umirajoče pobožno in mirno v Gospodu zaspali vse v lepem redu svete katoliške vere. Za gotovo spoznam, da je Marija tukaj pomagala mojemu očetu na prošnje svojih družbenih častivcev in jih je za nebesa pridobila. Kar sem obljubil, bodi tukaj spolnjeno. Tisučkrat češena in hvaljena bodi Marija, N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, in sv. Jožet za dano pomoč v bolezni. Serčna hvala tudi vsim bratom in sestram za vaše goreče zdihljeje k Mariji! Kdor pomoči potrebuje, le oberni^se s prošnjo do Marije; gotovo uslišan bode. Iz Štirskega, 20. mal. travna 1879.	J. K.
Prošnje.
Uboga žena prav goreče priporoča svojega neker-šanskega in pijanosti zelč vdanega moža v molitev, naj bi na priprošnjo nje, ki Be imenuje „Pribražališe grešnikov", vsaj zdaj v svetem letu k pravemu spoznanju prišel in se v zakramentu sv. pokore z Bogom spravil. — Več šolskih otrčk prav serčno priporoča v molitev svojega zelč bolnega gospoda kateheta, da bi Bog na mogočno priprošnjo N. Ij. Gospe presv. Serca in sv. Jožefa jim dodelil ljubo zdravje, ter hočejo tudi sami z devetdnevnico po Mariji te milusti od Boga prositi. — Žena se priporočuje s priserčnim zaupanjem do Marije, Naše ljube Gospč presv. Serca, v splošno molitev udom prečaotite bratovšine z obljubo, ako je Bogu v Čast in dušam v zveličanje, da bi ji milostljivi Bog še dodelil ljubo zdravje, in ako se doseže zaželena milost, bode to v veči čast Božjo in v zahvalo N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca očitno po „Zg. Danici" razglašeno. — Nekdo milo priporoča sebe in svoje vsem blagim bra-tovskim udom, naj bi jim Beg kako pomagal v njihovih dušnih in telesnih zadevah in potrebah. — Mlade-neč, ki je v vedni nevarnosti zopet v greh pasti, bodi priporočen v bratovšino N. Ij. G. presv. Serca, da bi mu Ona sprosila moč, vse skušnjave srečno premagati in do konca stanoviten ostati. — V svojih velikih nadlogah in zadregah sem že večkrat prosil Marijo in sv. Jožefa za pomoč, brate in sestre za goreče zdihljeje. Kolikor dalj pa Marija s svojo pomočjo odlaša, toliko
veče zaupanje imam do Marije in sv. Jožefa os pomoč, V imenu Jezusovem se v novo obernem do Vas, ljubi moji bratje in sestre, prosite goreče za me, spominjata se me pri sv. maši. Ako bom uslišan, bom v slavo Marijino zahvalo po „Danici" naznanil. — Mati isroča v molitev in prošnje do Marije svojo 201etno hčerko, ki ne more hoditi od mladosti in ne govoriti, da bi ji po Mariji in sv. Jožefu Bog pomoč dodelil.
Bratovske sadeve.
Nameni in priporotevanja prt sv. masi in sploh v molitvi za mesec veliki traven 1879.
I.	Glavni nameni: Spreobernjenje terdovrat-nih grešnikov in sploh prav obilen sad sv. leta.
II.	Posebni nameni:
Veliki traven, majnik, ima 31 dni; pervi dan je dolg 14 ur 18 min.; solnce vzhaja ob 4 in 51 min., m zahaja ob 7 in 9 min. Rimljani so imenovali ta mesec majus, od malikinje „Maje", zato je lepše slovensko ime „veliki traven"; imenujemo ga pa še lepše «.Marijin mesec", ker je posebej posvečen nebeški Kraljici, in se ta čas obhajajo ljubeznjive „smaruice".
1.	Sv. Filip ap«st. in muč. v Hierapolu na Frigi-janskem 1. 84. Sv. Jakop „Mlajši" imenovan, ker je bil še le za unem Jakopom, „Starejšem", poklican fc apostoljstvu. Bil je sin Marije Kleofe, pervi škof v Jeruzalemu, mučen 1. 62. Priporoč.: Neki odpadnik. Spre obernjenje Azije. Več razuzdanih otrok.	V
2.	Sv. Atanasij, patrijarh v Aleksandriji, poseben go-rečnik za čisto vero, f 1.373. Priporoč.: Spreobernjenje več krivovercev, posebno enega. Bolniki. Spreobernjenje
Egipta.	. .
3.	Najdenje sv. Križa po sv. Heleni cesarici. Pnp.: Spoznanje Jezusa Kr. od vsih ljudi. Voljno prenašanje križev. Nesrečni zakoni.
4.	Tretja nedelja po veliki noči. Evang.: ,.Se malo, in me ne böte vidili." (Jan. 6.) Varstvo sv. Jož-fa. Sv. Florijan. vojašk častnik, vtopljen v Aniži I. 3t>4. Priporoč.: Keršanski zakonski. Vojaki. Bolni na duhu.
5.	Sv. Pij V, papež, je veliko pripomogel k zmagi zoper Turka pri Lepantu, umeri I. 1572. Priporc č : Spreobernjenje turkov in arabov. Spreobernjenje skrivnih družnikov, framaaonov. Zatrenje pretepov, pijančevanja in kletve, zlasti po Slovanskem.
6.	Sv. Janez ob Latinskih vratih, t. j., veržen v kotel z vrelim oljem, pa ohranjen in nepoškodovan. Priporoč.: Trinogi in verski sovražniki za spreobernjenje. Natihoma v bratovšino priporočeni. Umirajoči.
Listek za raznoterosti.
Katoliška družba se je vdeležli SV. maše v spomin cesarske sreberne poroke v četert^k ob 8.; in>eii bo milgsp. prošt. dr. Ant. Jarc slovesno poi.titiaalno mašo.
Vincencijeva družba ima v nedeljo 27. t. m. ob C1 , bv. mašo v Uršulinski cerkvi. Ta dan so odpustki sat ude in za podpirane reveže, ako opravijo spoved in sv. Obhajilo ter navadne molitve za s'. Oč-ta.
Katoliška družba rokodelskih pomočnikov bode obhajala spomin sreberne poroke Nj. Veličanstev v neodjo 27. t. m., ob sedmih sjutraj v križanski cerkvi s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo. — 4. majnika, 3. nedeljo po vel. noči, pa je družbeni god, varstvo sv. Jožefa, in družba ima sjutraj sv. mašo v nunski cerkvi, ob 11 pa letni shod v svojih prostorih v Knežjem dvoru.
Rikarjeve pesmi. Ko «o sopet približuje veseli mejnik, t kterem se veliko prepeva Bogu in nebeški Kraljici na ča9t in hvalo; te prosim, ljnba „Danica", na-scani spoštovanim bralcem, da se še smirom dobivajo vse pesmi ranjc. g. Greg. Riharja (rasen treh pol) pri meni podpisani, ker govori se boje, da. jih več ni dobiti.
Jerca Rihar, v gosposkih ulicah nova št. 4, stara 211.
Posebnim častilcem sv. Jožefa. Častite nune sv. Benedikta na Reki so napravile v svoji do sdaj borni cerkvi vse alt*rje nove. Toliko so tudi že denarja spro-sile, da so vse izplačale; samo sa altar sv. Jožefa ne morejo skupaj spraviti, in sicer 400 gl. Morebiti je kje kak blagi dobrotnik, dobrotnica, ki bi bil voljan kaj pomagati. Kdor koli kaj dá, se bo kot dobrotnik v bra-tovšino sv. Jožefa sapisal, in sa vse dobrotnike se bo pervo sredo vsacega mesca opravila ena sveta maša. Gotovo se nahajajo tu pa tam častilci sv. Jožefa tski, ki jih ne bode težko stalo, kaj pomagati, da se altar sv. Jožefa snebi terdega dolga. Častita gospá prednica na Reki prav hvaležno sprejme tudi naj manjši dar, za kar rado posreduje tudi vredništvo tega lista, da se velikemu varhu vesoljne Cerkve sgodi kaj na čast.
Y Solkana pri Gorici je umeri č. g. Mih. Gomiščik, 93 lét star in starosta duhovšine v goriški nadškofiji; do svojega 90. leta je hodil še vsako soboto na Sveto goro pomagat spovedovati romarje.
Častniki novo doile posadke v Gorici so se pretekli petek v osmih kočijah pripeljali pred škofijsko palačo ter se šli poklonit prevsvišenemu nadškofu, kteri so bili globoko ginjeni nad skazovanjem take vdanosti in spoštovanja do cerkvene dostojnosti.
Zastran papeževe pesmi smo po želji nekega gosp. orgljavca prašali prijatla v Rimu, če imajo kako novo himno za Leona XIII. Odgovoril je, da za sedanjega av. Očeta Leona nimajo še nikakoršne nove himne.
Ker pa se papeževa pesem večkrat potrebuje, bodi omenjeno, da le-tá se nahaja med drugim tudi v zbirki gosp. Jož. LeviČoika: „Mali slovenski pevec"; sbirka dvoglasnih šolskih napevov, na svitlo dana 11. aprila 1869 v spomin slate maše sv. Očeta Pija IX. Gosp. (skladatelj je bil po kardinalu Antonelli u en istis teh komposicij dsroval sv. Očetu in je bil sato dobil od rsnjc. Pija pohvaloo pismo. (Cena svesku je 20 sld. in se še dobiva, bleso pri Giontini-u.)
Opomnjeno ps bodi, ker nsmesti Pij s zdaj mora stati ime Le on s, da je mera (metrum) v zadevni ver-atici s tem nekoliko zbegana in se mora mslo prena-rediti. Namesto:
„Blagor Piju bod' Očetu" naj se n. pr. poje:
„Blagor papežu Leonu"; drugo po večem ostane.
Himna tedaj bi se glasila:
Kjer je Petra Cerkev prava, Kjer je Rima večna slava, Tam v pobožnosti veliki Vérni se glasé jesiki: *) Blagor papežu Leonu, Blagor, blagor Bog mu daj!
Glas gre čez sedmére griče, Vatikán junaško kliče, Se svetnikov tihe rake Glas pošiljajo v oblake: Blagor itd.
*) Poprej je bilo: ..Se glasijo vsi jeziki".
Po ravneh in visočinah, Po vod&h, hribih, dolinah, Po prostoru svčta vsega V svefch trumah se raslega: Blagor itd.
Angeli se pridružite, Svoje petje s nam' sklenite, Da se bode živo vnelo, Nad svezdč v nebo donelo: Blsgor papežu Leonu, Blagor večni Bog mu daj!
Poslednje novice. Po vsih glavnih mestih cesarstva so pretekle dneve ces. namestniki sprejemali vošila za Nju Veličanstvi od poslanstev premnogih družb in ze-dinovanj. — Nekaka avstrijansko-turška pogodba zastran Novibazara je bila te dni v Carigradu podpisana, naj-berže o tem, ktere vterjene kraje naj obsede avstrijan-ska in ktere turška vojna. Albanska zveza, ki za turške povelja malo praša, je boje sklenila ustavljati so Avstriji, ako bi le-td namerjala obsesti Novibazar. Med tem so Albanci posedli bližnje novo-srbsko mesto Kur-šutnlje in se ondi uterjajo. Vse kaže, da ondot je malo upanja za mir. — Zastran vravndv v Rumeiiji ste si Rusija in Anglija zdaj v glavnih rečeh edini. — Stari rogovilež Garibaldi je ves rudeč, pa tudi ves polomljen dospel v Rim; ondi se mu poklanja vse, celo kralj Hum-bert; on pa obhaja s svojimi svoje zbore.
JDuhorshe spremembe.
. v Lavantinski škofiji: Prečast. gg. dr. Matija Robič in dr. Josip Muršec, doslužena profesorja v Gradcu, st» postala kn.-šk. lavantinska konzistorijalna svetovalca. —C* g. Jožef Tombah je prezentiran ss faro sv. Vida pri Slov. gradcu in č. g. Jožef Zsdravec ss knrscijo sv. Ožbalda pri Dravi. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Vinko Kolar v Fram; Jožef Černko k Materi Božji na Vurmbergu, in Mihael Smid k Materi Božji Snežoici. — Umeri je č. o. Rogerij Pfeifig, kapucin v Celji. R. I. P.
MMobroini darovi.
Za počkodvane s povodnijo na Notranjskem: Č. g-Al. Košir 2 gl.
Za spominek f lupnika Aleša Jerala: G. A. Doli-nar 2 gl.
Za cerkev v Suši: Č. g. Andr. Pavlič 3 gl. L. Pav-lič 1 gl. M. Pavlič 50 kr.
Za sv. Očeta: Is št. Ruperta po č. g. fajm. Al. Koširju 5 gl.
Za afrikanski misijon: Is Vodic po č. g. župnika 3 gld.
Za Boiji grob v Jeruzalemu: C. g. Al. Košir 5 gl.
—	C. g. J. Keršič župnik 4 gl. — Is Vodic po č. g. fajm. 4 gl. (Op. 10 sld. je bilo več, če gre k temu?)
—	Od fare sv. Trojice pri Mokronogu 1 gl. 66 sld. — Temovska fara v Ljubljani 3 gl. 50 kr.
Za sv. Detinstvo: S Trate šolarji po č. g. P. Ogrina 13 gl. 60 kr. — G. Jan. Gnjezda 1 gl. — Iz Javorij po č. g. fajm. 2 gl. -— Iz Mavčič 70 kr.
Za stradajoče v Afriki: Neimen. 5 gl.— Neimen. 2 gid.
Za stradajoče v Kini in družili jutr. deželah: Neim. 2 gld.
Odgovorni vrednik: Laka Jfran. — Tiskarji in saložniki: Jožef «lazniSoTl nasledniki v Ljubljani.