Zveza slovenskih učiteljev in uciteljic na Štajerskem. Pod tem naslovom hočemo redno poročati 0 delovanju slovenskega štajerskega učiteljstva, ki je združeno v nZyezi". Danes hočemo objaviti kratko zgodovino novih pravil ter podati poročilo 0 Zvezinih zborovanjih na belo nedeljo, dne 3. t. m., v Oelju. *) 0 novih pravilih. Dosedanja BZveza slov. štajerskih učiteljev in učiteljie" se zove od 1. jan. 1910. naprej nZ v e z a s 1 0venskih učiteljey in učiteljic na Š t a j e r s k e m". Kakor znano tvorita naša slovenska BZyeza" in pa BVerband der deutschen Lehrer und Lehrerinnen in Steiermark" skupno društvo imenovano nSteiermarkischer Lehrerbund". Zaradi enostavnosti smo mi svoja pravila prilagodili nVerbandovim"; zlasti se je zahtevalo, da stoji v pravilih določno povedano, da pristopi BZveza" k BLehrerbundua. To mora biti zaradi BBundovih" pravil. Prvotna naša pravila, ki jih je predložil osnovalni odbor (Gradišnik, Strmšek, Fr. Krajnc, Fr. Ferlinc, in Fr. Brinar) je odobrils vlada dne 15. vel. srpana 1902. Pri seji upravnega odbora dne 8. dec. 1907 se je sklenilo, da se društvena pravila prenaredijo; zakaj dosedanja so pomanjkljiva zlasti glede našega stališča napram nLehrerbundu". Ker pa se zaradi tega pravila že prenarejajo, se naj Jsploh prenaredijo tako, da bodo kolikor najbolj popolna in jasna. Vodstvo je pozvalo vsa svoja društva, naj se pri njih zborovanjih pretresa ta zadeva ter naj se mu pošljejo tozadevni nasveti. To se je tudi zgodilo. Glavni poročevalec, tovariš G n u s, je sestavil načrt novih pVavil, ki so se prerešetala dne 20. aprila 1908 na seji upravnega odbora v Celju ter predložila y potrditev. Toda vlada ni potrdila pravil zaradi treh točk. 1. Ker ni bil v njih sedež društva določno naveden in je nedopustna točka, po kateri bi naj imela Zveza syoj sedež v bivališču vsakokratnega načelnika. 2. Bi se Zyeza po y točki II. (3) razsirjenemu namenu kot politično društvo kazala in ne odgoyarjajo določbe pravilzahtevam§§30. in 33. zakona od 15. novembra 1867. 3. Se kaže določba točke XII., po kateri naj pripada društyeno imetje v slučaju razpusta društva BZyezi avstr. jugosl. učit. društey" voskrbovanje, tako dolgo kot nezakonita, dokler se ne doprinese dotična izjava radovoljnosti te Zyeze. *) V zadnji številkl smo priobčili kratko poročilo o zborovanjih ,,Zveze" po ,,Nar. Dnevniku", sedaj pa prinašamo obširneje poročilo, ki nam ga je vposlal ,,Zvezni" tajnik, tov. Š i j a n e c. Uredništvo. Na seji upravnega odbora dne 1. avg. 1909. se je pa sklenilo: Pravila se nanovo predložijo vladi y potrdilo in se ne izpremenijo; zakaj dotični -dye točki sta doslovno posneti po pravilih BVerbanda". Ker pa je ylada potrdila BVerbandu" pravila, mora tudi nam potrditi doslovno prestavljene točke. Glede zahteve, da mora dati ,,Zaveza avstr. jugosl. udit. društev" izjavo, da prevzame y slučaju razpusta BZyeze sloy. učiteljev in učiteljic na Štajerskem" njeno imetje v oskrbovanje, se je vladi ugodilo. Cakali smo, kaj bo? Meseca februuja pa dobimo odlok, katerega prvi del se glasi: BVsled naredb« z dne 20. oktobra 1909, št. 8/2815/2 1909, ni c. kr. namestnija v Gradcu preosno7O zyeze sloy. užiteljev in učiteljic na Štirskem na podlagi od društvenega vodstva, dne 28. septembra 1909. predloženih spremenjenih pravil v smislu §§ 6. in 10. društv. zakona z dne 15. nov. 1867 drž. zak. list št. 134 prepovedala ..." Ker tedaj ylada ni prepovedala pravil — so s tem potrjena. Navesti hočemo nekaj najvažnejših to&k iz novih pravil: II. Namen društva. Namen društva je: 1. združitev vseh slovenskih učiteljev, učiteljic in šolskih prijateljev na Štajerskem; 2. gojitev splošne, posebno pa pedagoškodidaktične uaobrazbe svojih članov; 3. krepitev slovenske narodne zavesti, vavstvo pravic in pospeševanje vseh stanovskih zadev slovensko-štajerskega učiteljstva na napredni podlagi. (Potrditvi točkč 3. se je upirala vlada, četudi je BVerbandu" lavuo to dovolila. Končno se je morala vdati.) III. Sredstva. Društro doseže svoj namen, da 1. sklicuje po raznih krajih na Štajerskem zborovanja, pri katerih razpravlja in sklepa o dolžnostih in pravicah učiteljstva, o vzgoji in pouku mladine ter prireja jarna, splošna poučna predavanja in koncerte; 2. pošilja v posameznih slučajih posebne govornike zborom domačih učiteljskih društev; 3. provzroča in podpira izdajo' šolskih listor, mladiuskih in sploh poučnih spisov; 4. si ustanovi svojo lastno knjižnico; 5. podpira ustanovo šolskih in Ijudskih knjižnic, bralnih in vseh drugih izobražeralnih društev; 6. pošilja peticije in resolucije višjim oblastvom; 7. pristopi k štajerskemu BLehrerbundu"; 8. stopi r zvezo z drugimi avstrijskimi užiteljskimi društvi; 9. pobira pri svojih članih letne doneske, in naposled 10. uporablja druge postavne za povzdigo ugleda in blagiujo slovenskega učiteljstra primerue in namenu društva ustrezajoče ukrenitbe. X. Društveno glasilo je sedaj -Učiteljski Tovariš"; prepušča pa se delegaciji, da si izbere od slučaja do slučaja drugo glasilo. XII. Razpust društva. 0 razpustu društva sklepa delegacija na posebnem shodu, ki se mora najmanj tri mesece poprej naznaniti v društvenem glasilu. Eazdruženje velja, ako glasujejo za to najmanj tričetrtine navzočih odposlancev. Ta zbor določi tudi, kaj naj se zgodi z društvenim premoženjem. Ako pa zbor t tej zadevi nič ne ukrene, ali če se društvo uradno razpusti, dobi premoženje BZreza jugoslovanskih učiteljskih društev" v oskrbovanje dotlej, da se ustanovi nova BZveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Stajerskem," ali drugo temu enako društvo. V last tega društva pride potem vse društveno imetje. Ako se pa tako društvo r treh letih ne ustauovi, odloči štajerska delegacija ,,Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev", kaj naj se zgodi 8 premoženjem. Z ozirom na to, da se morajo izvoliti novi funkcijonarji po novih pravilih, je vodstvo vse potrebno ukrenilo ter sklicalo na belo nedeljo, t. j. 3. tm., zborovanje v Oelje. II. Zborovanje BZveze" dne 3. aprila 1910. 1. Socialni odsek. Ob 8. ari zjutraj so se sestali v zborovalnici okoliške šole odborniki nSocialnega od- seka" pod rodstrom svojega predsednika tovariša C e r n e j a. Prišel je k seji tudi odsekov ustanovitelj, tovariš A. Pe s e k, ki zastopa odslej koroške tovariše. — Navzoč pa je bil tudi za atopnik BPrve češke zavarovalnice naživljenje", da poda potrebne podatke in da razjasnitočke pogodbe, ki se naj sklene med to zavarovalno družbo in med Zreznim BSociaInim odsekom". nPrva češka" ima sližno pogodbo sklenjeno 8 češkim učiteljstvom na Moravskem in želi tudi z narai tako skleniti. Bazmotrivale so se točke druga za drugo in se je korično sklenilo: BSoeialni odsek" je v principu za to, da se sklene taka pogodba. Nadalje se je posvetovalo o nadaljnem delovanju ter se je predložil dosedanji račun. Odsek je imel v prvem poslovnem letu (1909.) 23.628 K 91 vin. v prometu. Priglasilo se je 192 tovarišev in torarišie — nekaj tudi izven Štajerske — ki so si naročili listov za skupno vsoto okolo 10.000 K. Poslovanje se je vršilo pod naslovom nSocialni odsek Zveze 8lov. štaj. učiteljev in učiteljic" izvečine potom poštnohranilničnega čekovoega prometa. Celotna bilanca je s stanjem z dne 31. dec. 1909.: Dohodki 11945 K 13 vin. Stroški 11683 „78 , Preostanek 261 K 35 vin. Največ zaslug za redno poslovanje ima pač blagajnik, tovariš V o g 1 a r, ki je žrtvoval premnogo nočnih ur za BS o c i a 1 n i o d s e k". BSocialni odsek" se preosnuje v samostojno ..Učiteljsko zadrugo", ki razširi delokrog po vsem avstrijskem jugoslovanskem svetu. Odborovaseja. Vodstveni odborniki so se zbrali k posvetovanju po 9. uri, da priredijo vse za delegacijo. Pregledala so se poročila in se je tnintam kaj črialo, oziroma tudi izpremenilo ali dod.ilo. Določili 90 se odborovi predlogi in poročevalci ter se je razmotrivalo več internih zadev. Delegacija. Po novih pravilih seatoji delegacija iz odbora in iz odposlancer posameznih učiteljskih društer, oziroma posameznih učiteljev in učiteljic, in sicer izvoli rsako Zrezno društvo do 25 članov enega odposlanca, društvo 26 do 50 dva itd. Delegacija zboruje najmanj enkrat na leto. — Volitev odposlancev velja za dve leti, nadomestne volitve so reudar v teku dveh let dopustne. Ob 11. uri je otvoril delegacijsko sejo Zvezni predsednik tov. M e š i 6 e k ter je konstatoral, da so vsa okrajna učiteljska društra, ki so združena v Zrezi, poslala svoje odposlance. Bilo je vseh čez 30. V svojem nagovoru omenja, da je današnje zborovaoje velevažno; zakaj prvič zborujemo po novih pravilih in nadalje imamo sklepati o jako aktualnih in nujnih stvareh. Opozarja posebno na § 3 v II. odstavku pravil: BKrepiter slorenske narodne zavesti, varstvo pravic ia pospeševanje vseh stanovskih zadev slovenskega štajerskega učiteljstva na napredni podlagi. To je naše geslo. Da pa lažje dosežemo svoj smoter, je potreba, da ne le ostanemo složni, ampak da 8e še trdneje sklenemo v močno vrsto, ki jo naj preveva ena misel in eno dejanje. Zbororalci so z navdušenjera odobrili predsednikov nagovor. Poročalo se je nato o društvenem delovanju v zadnji društveni dobi, to je od 1. avgusta 1909. do 3. aprila 1910, tedaj za čas 8 mesecev. Prvi je poročal tajnik tov. Š i j a n e e. Iz obširnega poročila nam dopušča prostor le kratek izvlefiek.5 Dne 1. avg. 1909. se je sklicala seja upravnega odbora, ker so se morale vršiti nove volitve. Doba funkcionarjev še sicer ni potekla — pač pa bi čez par mesecev — ali ker je dosedanji predsednik, za urediter Zveze zaslužni tov. K o c b e k, zaradi nesreče v rodovini odložil svoje častno mesto, se je ves odbor volil nanovo. Ta odbor je imel tako dolgo voditi Zvezine posle, dokler ni potrdila vlada pravil ter se je sklicala današnja seja. Najreč dela je bilo ob priliki Zavezine skupščine r Mariboru, zlasti s koncertom. Žveza šteje sedaj vseh 16 slovenskih okrajnih učiteljskih društev ter slovenske člane marinberškega okr. društva. Vseh članov je 627. Odborovi seji sta bili dve, in sieer 24. oktobra 1909 in 20. februarja 1910, razentega so se sestali jeseni predsednik, blagajnik ia tajnik r Dolu. Okrožnic, ki so takorckoč vez med Zvezo in društvi, je bilo izdano do aprila 1910 — sedem. Lehrerbuudu se je predloži predlog glede odprave pouka ob četrtkih. Od minulega zasedanja deželnega zbora je bilo pričakovati izboljšanje slabega našega gmotnega stauja. To zasedanje pa ni bilo plodonosno. Nemci seveda zvračajo V8O krivdo na slorenske obstrukcioniste. Lehrerbund je zahteval, naj se slovensko učiteljstvo upre obstrukciji na ta način, da nastopi na volilnih shodih proti nji. Odgovorili smo mu, da tega ne storimo. Velik narodni greh bi bilo tako početje, ki bi nam tudi jako škodovalo na ugledu. Ves narod je bil edin s poslanci, in mi bi to razdirali ? Ne! Sicer smo se pa informirali na pristojnih rnestih tar zvedeli, da so drugi vzroki, zakaj 86 ni izrršila regulacija naših plač, ne toliko obstmkcija. Ta je bila nemškim poslancem le prar dobro došla, da so valili krirdo n» njo. Niti anketa se ni izvedla. Bil je čas, bila je prilika, toda resne volje ni bilo. Obširneje se je vse to obravnavalo in živahno debatiralo. Glede afere Gradišnikove se je soglasno sprejela pri vodstveni seji dne 24. okt. 1909 resolucija: Ker je sedaj zadeva Gradišnikova t postavnem tiru, nima Zveza povoda posegati vanjo; pač pa izraža svoje popolno zadovoljstvo, da je c. kr. dež. šol. svet vedel čuvati učiteljstvu zajamSene pravice. Nadalje je Zveza obravnavala glede poslovnega jezika pri uradnih konferencah. V tem oziru je razposlala okrožnieo, v kateri zahteva od vseh učiteljskih društev, da delujejo na to, da se na vseb letošnjih uradnih koulerencah sprejme sklep. BPoslovni jezik je slovenski!" Tajnikovo poročilo se nadalje bavi z raznimi napadi na učiteljstvo in kako postopati t takih slučajih, z raznimi interaimi zadevami i t. d. Končno je omenil tudi v zadevi žepnega koledarčka, ki je dal Zrezi 500 K čistega dohodka in ga je vrhutega vse slovenskoštajersko učiteljstvo dobilo brezplačno. Denarni uspeh je zahvaliti inseratom. Svoje poročilo je končal [tajnik z besedami: Vedno le naprej in navzgor, nikoli nazaj in navzdol! (Živahno odobravanje). Blagajnik tov. G n u s je poročal o denarnem stanju za 1. 1909, Zreza je imela E 1588 in 52 vin. dohodkov, troškov pa „ 1472 „ 54 , torej prebitka E 115 in 98 vin. Koneert v Mariboru je imel 12 K izgube. Tudi posamezna društva še dolgujejo na članarini. 0 BSocialnem odseku" je poročal predsednik tov. 6 e r n e j. Delegacija izreče vsem poročevalcem odobrenje io zahvalo. Volitve. Najpoprej se je Tolil odbor. Predsednik se je volil z listki. Pretežno večino je dobil tor. M e š i č e k, dosedauji predsednik. Toda tov. nadučitelj ni hotel več prevzeti tega mesta, skliceval se je na bolehoost in na mnogo drugih skrbij. Ce tudi se ga je nagovarjalo, naj sprejme, vendar je ostal trd. Sam je predlagal voliti predseduikom tov. Eajšp-a, nadučitelja v Ormožu. Volilo se je zopet po listkih in je dobil Eajšp veliko večino. Na 8plošno zahtevo je sprejel izvolitev. Na Brinarjev predlog se je izbral predsednikovim namestnikom tov. C e r n e j Ljudevit, šolski ?odja v Grižah. Odborniki so tovariši:Mešiček, Gnus, Šijanec, Vrečar, Ogorelec, Požegar in T o m a ž i 6. Pregledovalcem računov so izvoljeni: ga. Umberger Mila, tov. E o š Miloš in tov. F 1 e r 6 Pavel. V odbor Lehrerbunda so prišli razen predsednika tov. E a j š p a — ki je eo ipso Lehrerbundov 2. predsednik — še tov.: Mešiček, Požegar in tov. S 1 a n c. Delegatov za Lehrerbundje imela voliti po razmerju članov 13. Ti so tovariši: Gradižnik — Oelje; F 1 e r 6 — Sv. Štefan pri Šmarju; Kl e m e n č i č — Sv. Trojica v Slov. gor.; Koropec — Šoštanj; Ogorelee — Sv. Barbara v Hal.; P o 1 a n e c — Črešnovce; Porekar — Hum; P u 1 k o — Dobje; S u p a n — Brežice; S c h e 11 — Žreče; Š i j a n e c — Gornji grad; T o m a ž i č Ivan — Stara cesta in V r e č k o — Slovenji gradec. Delegati za Zavezino skupš č i n o so izbrani tov.: B r i n a r Fran — Gotovlje; B u r d i a n — Šmartno pri Gornjem gradu ; J a m š e k — Eajhenburg. V Socialnem odseku so: tov. Crnej (predsednik), Voglar, Slanc, Gradišnik, Wudler E, Kavkler Flere, Knapič F, Mencin in Gnus. Iz naše organizacije. Kranjsko. Prošuja—članom nDruštva vpoiuoč nčiteljem njihoviin Tdoram in sirotam na Kranjskein". — Ker je v preteklem letu vsled mnogih slučajev smrti priraslo toliko vdov in sirot, da je v proračunu za leto 1910. nastal primanjkljaj 2097.07 K, je občni zbor dne 29. marca 1910 sklenil nasledoje: 1. Vsak nov člau, vsi v letu 1910. že pristopivši člani in oni, ki še niso vplačali cele pristopnine, uaj plačajo tudi ekvivalent, katerega je dosedaj plačevalo društvo davkariji. 2. Letuina se za leto 1910. in za toliko časa, dokler bode treba, zviša za oženjene člane od 12 K na 20 K in za saince od 8 K na 12 K. 3. Ostali primanjkljaj se za to leto pokrije iz društvenega premoženja. Vsled sklepa občnega zbora morajo vsi oženjeni čiani doplaeati še osem kron, samci pa štiri krone kot zvišano letnino za leto 1910. Ta zvišek naj vsakdo blagovoli poslati do 1. septembra 1910 društvenemu blagajniku. Kdor do 1. septembra 1910 ne bode poslal zvišane letniae, se ga bode opomuilo na njegove stroške, skoncem noverabra 1910. pa se bode ravnalo ž njim, kakor b i bil izstopil iz društva. Edor ni poslal še nikakršne letoiae, ali pa obvesti ne, bode prešel je poseben list, po katerem naj se blagovoli ravnati, k e r j e t a 1 i s t o p o m i n. Da ne bodo imeli sitnosti ne društveniki in ne blagajnik, odbor vljudno proai, da vsakdo blagovoli pravočasao poslati, ker še dolguje društvu. Posavski krožek je priredil na dan sv. Jožefa pešizlet iz Krškega čez sv. Duh na Eako. Izleta se je udeležilo učiteljstvo iz Krškega, Eajhenburga in Leskovca, poleg tega pa še mnogo učiteljskih prijateljev. Ob deveti uri zjutraj smo se sešli pri Šrajbarskem Turnu, ki je bil nekdaj last Turjaških, pozneje pa je prešel v posest znane narodne tvrdke Lenarčič iz Vrhnike. Po zaslugi nekdanjega krškega župana, ravnatelja Dr. Eomiha, drži od Trvina do sv. Duha lepa cesta, ki se vije med vinogradi in vinskimi hrami. Od sv. Duha je krasen razgled po Krškem polju, ki leži skrbno obdelano med Savo in Krko. Na drugi strani ti splava pogled po štajerskih holmcih. tja do Pohorja; oddaleč nas pozdravlja štajerska Lisca, s kranjske strani pa glavar doleiijskih hribov dvoglavi Kum. Ker lačen želodec nima smisla za razgled, smo poiskali gostilnico znanega naprednjaka Gorenjca, ki nam je izborno postregel, malo računal, za nameček nas je pa povabil v svojo pol ure oddaljeno zidanico. Omenim naj mimogrede, da smo pri sv. Duhu posetili tamošnjo tovarišico, ki nam jo med drugim povedala, da ji je ljudomili župnik odpovedal hrano, ker bere — Narod. Oj, ko bi takozvani namestniki božji že vendar začeli praktično vršiti najvišjo Kristovo zapoved: Ljubi svojega bližnjika kakor sam sebe 1 — Od Gorenjčeve zidanice nas je pot vodila čez gozd in travnik na Eako. Spotoma smo se oglasili na prijaznem Humkovem domu, kjer nas je gospodar prijazno sprejel, stara mamica, ki sta ji dva sina u&itelja, nam je pa postregla z domačim kruhom, orehi in medom. Noč je že jela legati na zemljo, ko smo dospeli na Eako. Malo smo se še pomudili v gostilni pri Bonu, nato smo se pa na pripravljenih Tozeh odpeljali v Krško. Vsakdo je šel k počitku z zavestjo, da je preživel lep dan. Prijazni inžener Čeh Eezač, ki se je tudi udeležil izleta, nam je obljubil, da nas popelje majaika s čolnom po Savi do Jesenic. Na snidenje! Gradiščan. §tajersko. Kozjansko učlteljsko društvo je zborovalo v Kozjem dne 7. t. m. ob bolj pičli udeležbi, ker so imele nekatere šole poldnevni pouk. Predseduik V. Pulko pozdravlja udeleležnike, osobito pa goste tov. Janeza Šerbaka, učitelja v Dobjem, gdč. Šerbec, učiteljico v Kozjem in gdč. Pepico Bračičevo. Prva dva kakor tudi tov, Drago Majer, nadučitelj v Pod- sredi, so pristopili društvu kot novi člani, kar se je z odobravanjem pozdravilo. V svojem nagovoru ge apominja predsednik umrlega tovariša Pavla Lorbeka, učitelja na Prevarju, ter petdesetletnice ,,Učiteljskega Tovariša". Naglašujoč pomen tega našega glasila kot buditelja narodne, stanovske in napredne zavesti ter kot neiiBtrašenega zagovornika tlačenega učiteljstva, pozivlja t&variše, naj gmotno in duševao podpirajo syoj branik. Po prečitanju zapisnika, ki se ueizpremenjen sprejme, se obravnajo dopisi, ki jih je vežinoma doposlala nZyeza slov. štaj. učiteljev iu učiteljie". Prvi dopis razpravlja Gradišnikovo zadevo, izpremeinbo Socialnega odseka v gospodarsko zadrugo in izdavanje žepuega koledarčka. Drugi naznanja zbororanje upravnega odbora in občnega zbora ter pozivlja izvoliti odposlance. S tretjim se tirja zaostala članarina, s četrtim pa se posamezna družtva obveščajo o predmetih, ki so se obravpavali pri oiiborovi seji v Gelju dne 20. febr. t. 1. Odgovorilo se je BLehrerbundu'*, ki 86 je interveniral zaradi obstrukcije slov. poslancev y dež. zboru, da so ysi slovenski volilci ua strani srojih poslancev. Za brezplačno pošiljaijje nUčjt. ToTariša" užiteljiščpikom, pred laga ormoško učit. dr. pobiranje 50 h od uda, osobito od onib, ki se iz kateregakoli vzroka ne udeležijo društvenega zborovanja. E terau je priporanil predsednik Pulko, naj bi se vse učiteljstvo pritegnilo k temu kulturnemu davku a tem, da šolski voditelji pobirajo med domačim u&teljstvom poljubne prispevke, ki se potem oddado društvenemu blagajniku. Sklene se pa lložiti iia vsak način za en izvod. Pri tej rZveiiui" seji se je raapravljalo tudi o odloku štaj. dež. šol. sveta, da se ima pri naineščanju učiteljstva gledati na one, ki so dovršili svoje študije na Stajerskem, nadalje o slov. poslovnera jeziku uradnib konferenc in o delitvi deželuega Sol. sveta. Ti dopisi se vzamejo na znanje. S pristavki predsednika, ki se je udeležil deleg. zborovanja, prečita se tudi poziv toy. ElemenČiča onim, ki še niso plačali njegove brošure o sadjarstvu. Tovariš Kuapič odpieuje v zadevi okrajuih zemljevidov. Eer se je tega dela lotil z rso vnemo tov. Šetinc, ae rau prepusti tudi uadaljnja izvedba. Djpis mariborskih učiteljižčnikov za podpiranje njihove knjižnice se vzame tudi na znanje z obljubo, ob prilikah v ta namen pobirati. — Na to poroža toy. Erajnik o ustavoznanstvu v Ijudski šoli. V kratkih potezah poroča, kaj se naj obravnava v posameznib Sol. letih. Poročilo, dasi kratko, je bilo jako pregledno iu jedrnato in zato se je izrekla poročevalcu za njegov trud lepa zahvala. — Iz tajuikovega porofcila je poaueti, da je društvo imelo y preteklem letu troje zborovanj z dvema predavanjema in eno hospitacijo. Clanov je: 27 rednih, 1 podporui in 1 častni; izmed redaih je 17 u&teljev in 10 učiteljic — izveu društva je še 5 učiteljev in le ena učiteljica. Tajniku toy. Ulčarju se izreče za njegovo poslovanje zahvala. Blagajnik (začasno tudi tov. Ulčar) poroča, da je imelo društvo 120"09 K dohodkov in 50"07 K stroškov; od teb je še plačati BZveziu 50 K in s tem ostane 20.02 E prebitka. Blagajnika se odveže od vaake odgovomosti, ker so računi v lepem redu. — V odb<r so bili ?oljeai: predsed. V Pulko, namest. Fr. Lovjrec, tajnik Ant. Volavšek, blag. Milka Ba&čeva in Fr. Bačjč ter Fr. Šetinc kot odbornika. — Kon&no pozivlja predsednik k obiluejšeiau pristopu vk BSloy. Šol. Matici" in obenetn k Bflry. Šol. Matici" ter opozarja na prošnje y zadevi raztrojitve definitivnih podučiteljskih. let. Prošnje naj obsegajo vse potrebue podatke, ki jih vidira iu potrdi okrajni šolski svet, ter se pošljejo brez prilog kakemu poslancu. Tov. Šetinc pripominja, da je ravno Eozjanski okraj v plačnih razmerah najbolj zapostavljen in od prometa oddaljeu iu naj društvo opozori na to dež. šol. svet, oz. dež. odbor. — Pribodnje zborovanje se je določilo na dan 7. maja. To bodi raajniški zlet ua Plajjiiio, zvez&D s hospitacijo. — Za prvi kamen Giril in Met. df. se je nabralo že nekaj kron. UčiteJjsko društro za eeljskl okraj priredi y četrtek, dne 5. majnika t. 1, izlet v St. Jur ob. juž. žel. ter praznuje pri tej priliki svojo štiridesetletnico. Tudi Učiteljsko društvo za laški okraj je že sklenilo, da poleti ta dau y Št. Jur. Vabimo ua ta izlet že druga bližnja bratska društva, oziroma cenjene tovarišice in tovariše ter šolske prijatelje. Podrobni vzpored še priobčimo. Fr. B r i n a r, t. 6. predsedmk.