Leto I. V Novem mestu, dne 2. julija 1906. Štev. 19. DOLENJEC List za narodno prosveto in narodno gospodarstvo. Uredništvo in upravništvo -DOLENJCA*: Novo mesto (Kandija št. Sit) sprejema dopise, oglase in naročnino. Rokopisi se ne vračajo. — /a oglase primerne cene. Redna izdaja ob sobotah. Stane po pošti 4 krone na leto. Naročnikom „Dolenjca ‘! Dogodki zadnjih časov, v katerih sem kot izdajatelj in urednik lista za ves svoj trud in žrtve žel le črno. da ne rečem najpodlejo nehvaležnost, so me napotili do sklepa, da z današnjo številko vsaj začasno ustavim nadaljno izdajo ,.Dolenjca'1. Ker nameravam v slučaju popolne opustitve izdati svojčas še eno kot zaključno številko. vzdržujem se za danes vsake nadaljne kritike in sodbe, ter se omejim le na kratko opombo glede morebitne nadaljne izdaje in obračuna naročnine. List se bo nadalje izdajal le pogojno, če se za izdajo oglasi: 1. ali zadostno število kon-sortov. toda ne takih, ki so konsorti samo z besedami in obljubami, marveč ki so za svoje obljube res tudi ntož-beseda; 2. ali zadostno število naročnikov in oglasnikov, toda tudi ti naj bodo taki. dane bode treba nazadnje okoli njih loviti in prosjačiti naročnine oziroma pristojbino za oglase; d. ali pa zadostno število drugih velikodušnih podpornikov. Ne za eno ali drugo ne silim nikogar, kdor ne pride prostovoljno in iz pravega rodoljubja, ljubši mi je, da ne pride. Glede naročnine služi v pojasnilo. Kdor celoletnih naročnikov noče čakati do končnega sklepa glede nadaljne izdaje, se lahko zglasi za povrnitev za drugo polletje odpale naročnine, in sicer kdor je svojčas vposlal naročnino v Kamnik, naj se zglasi pri g. A. Slatnar, tiskar v Kamniku, kdor je pa naročnino vplačal uredništvu, naj se zglasi pri uredništvu ..Dolenjca'1. Blagovoli pa se vsestransko uvaževati, da je bila nizka naročnina proračunjena za najmanj 1000 naročnikov; pri obstoječem nezadostnem številu naročnikov pa je bilo doslej treba izdajatelju glede na to prenizko naročnino pri vsaki številki doplačati občutno vsoto za pokritje tiskovnih in upravnih stroškov. Kdor torej uvažuje vse te za izdajatelja in urednika ogromne žrtve in poleg teh gmotnih žrtev tudi vse njegovo delo in trud, za katerega ne žanje drugega plačila, kakor le nehvaležnost, se mu izreka tem potom že naprej najtopleja zahvala. Toda tudi k ti blagodušnosti se ne sili nikogar. One p. n. naročnike, ki naročnine še niso poravnali, prosim, da to čim preje store. Naslovnikom pa. kateri so list sprejemali brez izrečnega naročila, prepuščam poravnavo glede naročnine popolnoma na prosto voljo. Obračun vsem onim klevetnikom, ki so se že izpočetka na vse kriplje trudili vgonobiti naš list. si kakor zgorej rečeno, prihranim do zadnje izdaje. Naj javnost tedaj izve. kako ..narodna" je večina tistih naših ,.narodnjakov-1, ki imajo sicer pri vsaki priliki ob polnih čašah in polni mizi besedo ..slovenski narod11 na jeziku, dejansko pa niso nič manj daleč od ,.naroda'1, kakor zemlja od solnca. Vam pa cenjeni naročniki, zlasti pa Vam ožji somišljeniki na čelu tistega velikodušnega v srcu in dejanju zares zavednega odličnega narodnjaka, ki je svojčas izdajatelju rodoljubno priskočil na pomoč, ki pa v svoji skromnosti noče biti imenovan. Vam vsem skupaj, ki ste tudi urednika podpirali dejansko in z dobrimi nasveti, kličem že na tem mestu iz dna hvaležnega srca: Sprejmite udanostno zalivalo Dal Rog. da vidimo se kmalo! Kranjo Pirc izdajatelj in urednik ..Dolenjca". Na Dolenjskem Krasu. Naš Kranjski Kras je že zdavno vzbujal širše svetovno zanimanje. Le žal pa, da je doslej vobče poznan le Notranjski Kras in tudi tod-le okraji Postojna iu Cirknica. Dolenjski Kras pa je splošni javnosti do malih izjem popolnoma nepoznan. Vzrok temu je dejstvo, da je ravno Dolenjski Kras premalo, ponekod sploh še prav nič preiskan. In vendar nudi ravno ta Kras za prirodoznanca, turista in izletnika dovolj hvalevrednega znanstvenega polja in zabavno-mikavnega vžitka. PODLISTEK. 23. junija 1906. Tisti kresni večer.... še dopoldne tistega dne sta sedela Franc in Dragica na klopici pod košato lipo v vrtu. Prestan je bil trenotek, pred katerim je dolgo trepetal .... odkril ji je svojo ljubezen ... da, še več ... z vso resnobo, z vsem ognjem prve mladeniške ljubezni je zaprosil njeno roko. Njo to njegovo odkritje ni iznenadilo. Ali iznenaden je bil Franc nad njenim odgovorom. Torej vse to njiuno občevanje naj bi bilo le prijateljstvo, in nič drugega kakor to. — ,J’e je temu tako, bodite brez skrbi Dragica. Ne bom Vas dalje nadlegoval, ne silil k čustvom, ki jih ne občutite, ne prosil roke, ki je — recite resnico že oddana. Vem le, da mi je brez Vas nemogoče živeti, in ker mi je to nemogoče, iskal bom pota, ki vodijo v nasprotno stran od življenja .. .-1 Tako je Franc začel govoriti, zbndivši se iz prve omame nepričakovanega udarca. Dalje ni mogel. Gutil je iz globočine srca bučati viharje gorja, vreti morja solžd. Vtihnil je. Njima nasproti je prihajala njena mama, katera Bog ne daj, da bi kaj zvedela o njiunem pogovoru. Morda pa .. . joj če pogleda njegov razburjeni obraz, očesa polna težko pritajenih solza, morda pa. vendar ... Tod#, kakor bi se bila sama tega pugleda zbala, krenila je po stezici levo v zeliščni vrt in od tam na široko polje. Ostala sta zopet sama. Bila sta tiho, in vendar v ti tišini oj koliko sta govorila neizraženih besed. ,.Ali pridete nocoj na naš kres?11 ga je po zopetnem dolgem molku vprašala z negotovim, razburjeno se tresočim glasom. ,.Ne. Dragica, mene ne bo'1, ji odgovori morda s tajnim naglasom, kakor je hotel. „In jutri na izlet v Ljukenško jamo?11 „Tudi jutri na ta izlet me ne bo, ker... ker... no ker me sploh ne bo več semkaj ne danes, ne jutri, in ker me tudi ne bo več ne tukaj ne tam .. .-1 „Ali Franc! Otresite se vendar že enkrat teh groznih Vaših obupnih misli!'1 vskliknila je razburjeno bolestno. ,,Večkrat ste povdarjali, da trdno verujete v Boga in neumrljivost človeške duše; zato mi dovolite resno vpranje: ali je tako malo trdna, tako malenkostna vsa Vaša vera v Vas samega, vera v „Onega'‘, ki Vam je dal življenje, čez katerega razpolagati ima zopet edino le on pravico? Jeli hočete postati zaradi neznatnega bitja, kakor sem jaz, morilec življenja ki ni Vaše; ali hočete z enim nepremišljenim korakom ugonobiti vso Vašo bodočnost, streti in vničiti vse upe Vaše dobre matere, ki jih trdno zida na Vas kot svoječasno edino podporo; ali hočete pritisniti nad hišo Vaše in moje rodbine za trajne čase Pretečeni teden ogledali smo si na vabilo g. urednika ..Dolenjca" v družbi novomeških izletnikov zanimivosti Mirnopečke in Globodolske doline. Napotili smo se z Mirne Peči proti Viso-kemuVrhu. kjer smo v neznatni razdalji od komaj 2 km2 preiskali nič manj nego 4 podzemeljskih jam. Ker so te jame večinoma v ,.Dolenjcu" že bile opisane, omenjamo jih le mimogrede. Najprvo smo si ogledali lepo Koprivniško jamo. Škoda le, da je že preveč devastirana in oropana. Kakih 600 korakov dalje severozapadno je velikansko brezdno ,. Velika Vrata n ca'1 (mi smo ga krstili ..Kendatovo brezdno" ker je bil g. Kenda prvi v njem). Brezdno je 65 — 72 m globoko. Prva globočina znaša 40 m. Od prvih tal pelje potem zopet druga poševna votlina. Kapnikov v tem brezdnu ni. Brezdno je dostopno le po vrvenih lestvicah in le popolnoma veščim izurjenim plezalcem. Za navadne izletnike pa se izplača pogled od zgoraj: že vnanja formacija brezdna je jako romantična. Pred nepremišljenim poiskusi priti brez varnostnih odredb v obliž je brezdna, nujno svarimo. Drugo manjše brezdno ..Mala Vratanca'1 (mi smo jo krstili v Pirčevo jamo) nudi zanimive kapniške tvorbe. Od zgoraj do prvih tal je ravno 20 m globoka, potem pada stopnjevalno do približno 70 morda celo do 90 metrov. V svrho na-tanke določitve globočine je treba še zadnji rov natančneje preiskati. Nam je med preiskavo zmanjkalo luči. Oba ta brezdna sta zelo značilna tako-zvana erozijska brezdna (Erozionsschachte). Skozi njih teko razni curki voda, ki se potem zbirajo pod Globodolom, na katerega južnem koncu se potem iztekajo proti Ljukni. Omenjamo naj še, „Babjo jamo'1 sredi med Pirčevo jamo in Kopriv-nico.~JPoleg nekaj zanimivih skupin kapnikov je-ta jama zanimiva po izkopninah. Za pridnega preiskovalca dovolj hvaležnega dela. V nižavi razvrščenih je mnogo takozvanih dolin, ki se popajajo v jeseni in spomladi z vodami; v tem času so take doline slične jezeru z ličnimi prikaznimi, kakor jih vidimo v Oirkniški pečat sramote, obrekovanja, kletev, sovraštva? In vse to zaradi mene... ker Vas ne morem ne smem ljubiti. Da. ne smem Vas. ne morem Vas ljubiti. Ali to vas ne opravičuje do koraka obn'-pati nad svojini življenjem; nasprotno, če me res tako istinito ljubite, pokažite ravno v tem udarcu, da ste mož jeklen, mož velike duše, ponositega srca. Gvet lepših deklet, Vam nudi širni svet. In dasi bi mi bilo občevanje z Vami, da ni prišlo do tega trenotka, tudi še nadalje, nad vse ljubo, vendar sedaj, ko ste krenili stran s pota prijateljstva, ter se mi približali bližje nego nama najino razmerje dopušča, sedaj dragi prijatelj, želim le v Vašem interesu, da idite od tod, ker si po nepotrebnem vzbujate spominov. Da, svetujem Vam celo resno, idite zopet v daljni širni svet, Z Vašimi talenti in zmožnostmi imate svet odprt pred Vam in v duhu gledam prihajati čas, ko bodete na strani ljubeče, cvetoče deklice, kot vobče čislani, slavni mož stopili pred altar Vaše bodoče sreče. Jaz pa bom tukaj v ti dolini, tihi, zaprti hrupu svetovnega toka samevala.. . brez vsake sreče, sama sredi življenja, kot mrtva, brez upov, brez nad, brez željč, brez hrepenenja ..'. Pozabljena od vsega vnanjega sveta, pozabljena tudi od Vas, ki se tedaj k vesjemu še z zasmehom spominjate mene in trenotka, ko ste mi odkrili Vašo ljubezen. Zato, Franc, čujte me, glavo po konci, dolini. Tudi v tem oziru bi spreten veščak našel mnogo gradiva ravno v Globodolskem ravanu. Ravnotako oziroma navidezno še bolj zanimiva je Mirnopeška ravan, katero namaka potok Temenca. Pri Goriški Vasi se Temenca deli; za-padni tok končava pod Goriškim Vrhom v značilnem požiralniku. Vzhodni rokav, ki je le ob veliki povodnji napolnjen, ima 4 m široko in 2 m globoko strugo in se razprostira do konca doline pod Vrhovom. Struga je čisto suha in iz-, puhteva smrad po ribah. Mnogobrojni požiralniki pričajo jasno, da se pri veliki povodnji vsa voda iz te struge združuje z glavnim podzemeljskim tokom, ter da izvira po kake H km dolgem podzemeljskem teku pod Lukenjskim gradom pod imenom Prečna. Glede značaja kraških podzemeljskih voda si veščaki niso edini. Grand n. pr. je mnenja, da se take vode ne smejo smatrati kot skupne podzemeljske predore predirajoče vode. marveč, da si pod zemljo zgobljajoče se vode potom mnogobrojnih razpok iščejo pota do temeljne vode. Izvir dokler je sploh zmožen leži potem v višini temeljne vode. Ako se dviga temeljna voda, vpliva to dviganje tudi na zgornje vode vsled česar potem nastanejo jezera. Na podlagi naših preiskav pa smemo le trditi, da imamo tu opraviti le s podzemeljskimi predo-rastimi vodami, ki so pa le pod močno krašovitem svetu tipične. Tla novomeškega okraja n. pr. nimajo nazunaj skorej nikjer pravega kraškega značaja. Razorani vapnenčasti skladi so namreč pokriti z debelo plastjo humusa. Tako se opazujejo tudi po dolinah veliki, debeli naplavi, v katerih nastanejo požiralniki in se potem zopet izgubljajo; toda vedno na enem in istem mestu kot dokaz, da se pod plastjo navala nahaja trajni požiralnik, ki je po svojem zgorajšnjem le nekako markiran. To opazovanje v za temeljito preiskavo nam prekratko odmerjenem času. daje nam povod, k našem zgorajšnemu naziranju glede podzemeljskih voda. Našim vrlim sotrudnikom srčna zahvala! Franc JliihlhofVr I. r. in Viljem Martin 1. r. načelnik član društva „Hades" v Trstu. Križem sveta. Volilne reforme preobloženi voz je zopet obtičal sredi tira. Soc. demokratje na Dunaju so sklenili vprizoriti splošni tridnevni štrajk kot prvo radikalno sredstvo proti vsakemu nadaljnemu za-vlačenju. Pač prazen strah za vrane, kakoršne so okoli volilne reforme. Za železniško zvezo z Dalmacijo se je skupno ministrstvo izreklo z vso odločnostjo. Že zdevno čas, da se tudi izpelje! Zaroti zoper Roosevelta (ameriškega predsednika) so prišli na sled v NVaschingtonu. V Rusiji zopet vre. Iz vseh okrajev širne Rusije prihajajo zopet razburljiva poročila o re- pogled kvišku, kar Vas žali ne glejte, če tudi v tem trenotku ne umejete še razločiti, vendar upajte, da vigred in sreča se Vam zopet vrneta, in tedaj se spremeni ta tanina noč v svitli dan' vse to gorje v veselje in Vašo srečo .. ." Fran je uvidel, da je zaman vsak up, vsaka nada in brez slovesa je planil liki obstrel' žival čez ograjo vrta na cesto in od tod -^bližnji gozd . . . Tisti kresni večer na Pristavi niso kurili običajnega kresa. Takisto je izostal tudi na Tičjera Vrhu prvič, odkar ljudje pomnijo. In kar se je vsem čudno zdelo, tisti večer je zmanjkalo Matijevega Franceta. Ne doma, ne drugje, nobena živa duša ni vedela kam in kod je zginil .. . V tamuem gozdu nad okrajno cesti ob kranj-sko-štajerski meji se je gnjetla tistega kresnega večera okoli velikega ognja mnogobrojna tolpa domačih ciganov. Nekoliko vstran od ognja je ležalo na umazani rjuhi razgrnjeno truplo vtop-ljenca. Dočim so stare babnice poizkušale svoje križ-kraže vraže in coprnije nad ognjem, ribali in drgnili so to truplo starejši možki. kakor pač znajo ciganje. Mlajši in pa kopica na pol nagih otrok pa so se sukali okoli vtopljenčeve obleke, in jo kolikor se je dalo — čistili. Brez vrišča in hrupa se seveda ni vršilo ne eno ne drugo. Hkrati pa nastane med vsem tem divjim življenjem in volucijonarnem gibanju po mestih in uporih med kmetskim prebivalstvom. Upor se širi tudi med vojaštvom. V Sevastopolu so vse vojne ladje raz-orožene, mornarji so na suhem. Dvema upornima polkoma v Odesi so se pridružili tudi kazaški polki. Podmorsko železnico bodo zgradili pod Beringovo ožino iz Kamčatke na Alaško. Železnica ki bo zvezala Azijo z Ameriko, bo gotovo največje delo, ki ga je človeški razum izumel na polju moderne tehnike. Anierikanska ošabnost. Ob času potresne katastrofe v St. Francisco, so priskočile mnoge države blagodušno s svojo podporo in pomoč poškodovancem. Zlasti je pri tem uvaževala vsaka država svoje v Ameriki živeče rojake. Toda mogočni Roosevelt je vse te podpore vže naprej bahato odklonil, češ Amerika sama ima kljub ti nesreči dovolj denarja, in ne potrebuje tuje pomoči. Kakor čujemo iz novejših poročil, je ta odklonitev le sama našopirjena amerikanska ošabnost, kajti prizadeti tujci v St. Frančišku se sedaj obračajo z milim prošnjami do svojih rojakov za svojčas — odklonjeno podporo. Slovenci! vžigajte kresove na predvečer slovanskih aposteljev sv. Cirila in Metoda dne 4. julija. Domače novice. Imenovanja in premešeenja. Namestnik drž. pravdnika v /Novem mestu g. Al. Kessler je imenovan deželnim sodnim svetnikom, ob jednem nameščen za Velike Lašče kot predstojnik ondot-nega sodišča. Sodni pristav g. Fr. Meditz je premeščen iz Metlike v Kočevje; na njegovo mesto je imenovan dosedanji avskultant g. Fr. Pernuš. Dež. vladni koncipist g. dr. Fr. Vončina v Krškem je imenovan okrajnim komisarjem. Društvo „Ha- njega zaradi sence itd. in bili smo prepričani.” da napravimo iz navadne blatne luže naj-bolji studenec. Toda na dan. ko je bilo vse delo končano, bilo je tudi konec naših trudov nekdo, ki hodi tja po vodo, je pustil zopet vse vničit. Studenec je. kolikor znano, javna last. In kakšno Vodo ima Irca Vas. in ob času deževja tudi Brod? Beseda ..škandal" je še prenobel! Smo že. in vidimo. da bomo zopet morali bičati našo deželno Saniterno oblast! Izpred porotnega sodišča. Tolovajstvo na Mirni. V fari Mirni divja že dlje časa ’ nestrpen političen boj. Ta boj se je zdatno poostril od tistega časa, odkar se je ustanovilo v Mirni sami ,.Katoliško izobraževalno društvo.” Lepa je misel ustanovi jati izobraževalna društva, ali ta misel ni samo slepa, marveč tudi Hevarna in pogubonosna za cele kraje in dežele, ako se to izobraževanje ljudstva postavi le na jednostransko strogo politično stališče. Naravnost Vnebopijočih krivic, storjenih nad ljudstvom pa Sl> krivi tisti, ki na taki podlagi ustvarjenem društvu naravnost ali umetno vcepljajo verski *Uačaj in z njim vred pri nas neizogibno podlo Sovraštvo do svojega bližnjega kot političnega nasprotnika. Naš narod je v zgodovini svoje kulture in splošne duševne naobrazbe še veliko prehlad, da bi mogel zlih posledic nekaznovano Vsprejeti v se vzgojo in naobrazbo prikrojeno le po tesnem krovu jednostranske politike. Že Gorenjec, zlasti pa Notranjec sta mu v tem oziru veliko naprej. Tam ljudstvo že od zdavno preje politično dozoreva, bodisi pri ti ali oni stranki, lil vendar kakor nas poučujete sorška afera na Gorenjskem in knežaška afera na Notranjskem, ljudstvo tudi tod preskoči meje civilizacije, ako ravna in postopa kot politična stranka nahujskana po svojih brezvestnih kolovodjih. V tem oziru ima duhovnik pri nas prenevaren tipljiv na ljudsko maso, in žalostno je za duhovnika, ki to moč svojega upljiva namesto izrablja vzgojevalno, le izlo-rablja v fanatičnem sovraštvo in hujskonje vzbujajočim ognju. Kdor pozna žalostno zgodovino ljudske knjižnice v Šmihelu pri Novem mestu, ta nam — bodisi te ali one stranke mora potrditi, da naša sodba ni ne pretrda in najmanj pa politično jednostranska. Naše ljudstvo potrebuje pred vsem splošne naobrazbe duha, in blage, plemenite vzgoje srca. To pa se iz strogo jednostranskega političnega stališča ne more in ne bo moglo nikdar doseči. Kolikor se v strogo katoliških društvih vera preveč izlorabno zamenjava s politiko, tako je tudi mnogo liberalno-naprednih ustanov kjer se skuša oropati veri vsak ugled in veljavo, da tudi pri nas poznamo društa ki izlorabljajo svojo firmo in so vse preje le ne liberalno-napredna. Ni to pravo mesto se v ta predmet globlje spuščati. vendar čutimo ravno na tem mestu nujnost eobrohotnega nasveta možem, ki stoje na čelu slovenskega naroda: N e politike, dajte 1 j u d-s t v u sp 1 o š,n e n a o b r a z b e duha in blage plemenite vzgoje s r c a . . . Nastopno sicer v celoti pa v kratkih obrisih začrtana slika te senzačne obravnave tolovajstva na Mirni. Avguštin Travnikar 45 let star. posestnik v Zabrdju pri Mirni. Travnikar čita poleg klerikalnih listov tudi ,.Slovenski Narod." Zahaja z drugimi kot katoličan v cerkev, kot človek s svobodno voljo včasih tudi v hišo g. Šmalca. Le ta pa je znan kot liberalec! To je ob kratkem vsa zgodovina njegove pregrehe, radi katere je moral revež prestati krvavo pot političnega — mučenika. Anton Vidmar še le 18 let star, pa že zvita butica, po njegovih dejanjih soditi tudi surovina, versko političen fanatik, po vrh vseh teh vrlin pa tudi laže, kakor bi ,.drukal.” .Morda zato so ga postavili kot vzor-katoličana za častno mesto knjižničarja pri katoliškimi izobraževalnem društvu. Njegova kompa-njona. ki nočeta ali ne smeta biti več društvenika, sta 27 let stari Jakob Možina in .21 let stari Jože Kosem, oba hlapca v Mirni! Ta častni tri-folij .je imelTravnikarju zaradi „Naroda" že dlje časa na ..piki." ..Takrat" tako se je Vidmar že dolgo preje bahal — „bo veliko pijače, ko bomo naučili Travnikarja. kako se ,.Slovenski Narod11 bere." In res v noči 5. aprila so mu dali ti trije inštruktorji precej drastično poučno in poulično lekcijo. Travnikar je bil tisti večer v gostilni pri Kastelcu in se ob času. ko sta bila tudi Vidmar in Možina navzoča, pomenkoval s starim Moži-natom, (ni nič v sorodu z obtoženim Možinatom) glede cerkvenega stola. Bagatelna stvar, ki ni šla nikomur nič mar. Z Vidmarjem in Možinatom sploh ni bil nikdar v kaki dotiki, dasiravno se od te strani hoče lažnjivo trditi, da sta se (Travnikar in Vidmar) že tukaj ,.preštirala" radi ,.Naroda." Vidmar torej ni bil prav nič ožaljen po Travnikarju in tudi ne radi njega razburjen. In to je veleznačilno za našo razpravo. Vidi se. da se je tem fantinom sovraštvo do Travnikarja skorej gotovo od druge strani inspiriralo, da so bili ti zlikovci najbrže le nekak mehanizem v rokah tistih, katere najbolj zbode in žgače. da Travnikar „Narod" čita, (!e pa to ne bi bilo resnično in je Vidmar sam ,.na svojo roko delal'1, bi bilo to dejstvo še bolj značilno za skrajno surovost in podivjanost knjižničarja katoliškega izobraževalnega društva. Vidmar in Možina sta šla pred Travnikarjem iz gostilne. Za njima sta še le šla stari Možina in Travnikar domu okrog lo. ure po noči. Ko prideta na vogel pri zadnji hiši, zastavita jima obtoženca pot; stari Možina se je prestrašil in vprašal: Kaj pa čte nama na cesti? \ idmar na to odgovori: ,.Vi pojdite naprej ali nazaj, \ am nič nočemo." Nato je šel star. Možina nazaj, ter pustil Travnikarja samega svoji osodi. Tudi lep znak krščanske ljubezni do bljižnega. če prijatelj zapusti prijatelja v nesreči. Travnikar je torej ostal sam. Poznal je ml. Možinata. Vidmarja pa ne. Napadalca stopita pred Travnikarja ■ n ko bi trenil, že je ta občutil dva silovita udarca; enega čez glavo, drugega čez koleno. Zločinca sta imela neko stvar v rokah, kaj ? tega napadeni razločil. Tako tolovajsko napadeni ni se je zgrudil v mimoidočo omotico, ter se pri tem oklenil z rokama lesne ograje pri cesti. Ko se je z omamice probudil, je čutil, kako ga je ta mali O idmar) trgal s silo stran; ker se je Travnikar krčevito držal ograje, prelomil se je naposled ,.remelj" na kar sta Travnikarja oba vrgla na cesto, gfi tam obdelovala in vlačila po cestnem prahu d0 bljižne kovačnice. In krščanski ljudje v Mirni so ves ta surov prizor opazovali, ali nikogar ni bilo, da bi bil storil če ne krščansko vsaj človeško dolžnost in prišel Travnikarju na pomoč. Tu se pač jasno vidijo sadovi naukov tistih, ki imajo ljudstvo v svojih rokah. Pač! nekdo se je ohrabril in poizkusil svojo rešilno pomoč — toda možje — junaki iz Mirne, čujte! ta nekdo je bila — ženska. Travnikar je zadobil pri prvem napadu: a) težko telesno poškodbo na glavi, b) napadalec mu je s težkim topim orodjem prebil in zlomil nogo pod kolenom in sicer ..piščalko" in „golenico." Ko je Travnikar pri kovačnici ležal na tleh sta napadalca uvidela, da sta za nadaljevanje tolovajstva ,.prešvoh-1 in šla sta klicat hlapca Kosma. Le ta je že spal. Oba junaka sta ga spravila z obljubo na ,.veliko pijačo'! pokonc. Kosem je vzel neko trdo stvar (žilovko?) seboj in ko so prišli na lice mesta, je Travnikarju ,.pomagal”. Kosem sam prizna, da mu jih je karih 25 ,.prismolir‘. Kod je padalo, na to Kosem ni gledal. Travnikar je vpil na tleh: ,,Pomagaj mi vsaj Ti Kristus, (pri tem se je namreč ozrl na Kristovo soho. tam v obližju visečo) vsaj jaz te nisem še zapustil. Pomagaj mi Križani, da mene bodo ubili!11 . . . Križani je resno doli zrl strtim in prebodenim srcem. Travnikarja pa so zlikovci naprej pretepali, suvali in mu v obraz pljuvali. To je bil drugi akt te žaloigre iz življenja našega ,.dobrega ljudstva.11 Tretji akt je ta dva le še presegal. Djali so namreč Travnikarju pas okoli vratu, ga potem zadrgnili, nakar sta ga dva vlekla vsak za en konc stran od ceste proti neki njivi, kamor so ga čez nasip kamenja ,.položili" po naše rečeno »vrgli.“ Travnikar se je seveda med to križevo potjo onesvestil od prestanih bolečin in vsled s pasom zadrgnjenega vratu. Tam na njivi se je vršil 4. akt mučeniškega trpljenja zaradi ..Naroda.'1 Med suvanjem in pretepanjem, mu je Vidmar grozil: ,.Če ne boš pustil ,.Narod" in Šmalca, te bom ubil.’1 Nato mu je katoliški junak krepko v obraz pljunil. — Travnikar je svoje tolovaje milo prosil, naj ga puste pri življenju, naj se vsaj njegovih otročičev usmilijo, ki bodo ■potem brez očeta. Proti 11. uri so morali nekaj sumljivega začutiti, kajti pobrali so jo z lice mesta svojega ..katoliškega'1 delovanja in pustili reveža samega ležati na njivi. Po polnoči pa so prišli zopet nazaj ,.inšpicirat". in imeli so še eno ..pomoč11 seboj. Eden je rekel: ,.Fantje, veste ta le se ne hlini'1, jih je fejst dobil pod noge. Pristopili so k njemu in Možina se zareži: ,.tu ne boš ležal, alo domu!11 Travnikar seveda ni mogel vstati nakar je bil Kosem tako „perjazen" in ga vlekel do brvi. Tukaj so ga pa prijeli in nesli, oziroma vlekli čez brv. Med tem je Travnikar toliko prišel k sebi, da jih prosil, naj ga spuste, da gre sam čez brv. Možina pa se zopet zadere nad njim: ,.Tukaj moraš v vodo skočiti, ali te bomo pa mi vrgli noter, če se ne odpoveš, da ne boš več bral „Naroda" in ne več hodil k Šmalcu". Tako nagroženi je vendar srečno prilazil onkraj brvi. Tu je bil zadnji akt. Spet so ga pretepali in suvali, za vsakim udarcem so se čule besede: „al boš še bral Narod a a!'1 Še le ko jih ves objokan zopet prosil naj ga vendar puste pri življenju, ,.vsaj sem že dost prestal nocoj, pretepali. suvali ste m e, p 1 j n v ali v m e, u s m i-lite se vendar moje žene in otročičev, naj gre eden po ženo, da me spravi domu.11 Ponujal je vsakemu krono za pot, a katoliški tolovaji so zahtevali po 5 goldinarjev. — Še le proti jutru je prišel čuvaj, neka ženska in 2 domača fanta; le ti s o prinesli ,.pare" na katerih so ga zanesli domu. Tako dejanje samo ob kratkih obrisih. Zanimive izpovedbe prič in zagovor obtožencev, kakor tudi še nekaj drugih stvari zaključimo svoječasno. Tu omenjamo le še. da sta Vidmar in Možina dobila po 10 mesecev — zaslužila 10 X 10 mesecev — Kosem pa le 14 dni — veliko premalo. — Ne le samo liberalci, ne! v prvi vrsti izzraža se nad tem surovim tolovaj-stvoiu tudi vsak pravi in pošten katoliški možak. Po zaključku lista: Prva dolciijka posredovalnica za delo. Kakor čujemo, je c. kr. dež. vlada dovolila gosp. Pušu, čevljarskemu mojstru v Novemmestu napro-šeno posredovalnico za delo. V ostalem opozarjamo na današnji inserat in priporočamo to novo podjetje kar najtopleje. Veliki potres v \Valcs. Južni \Vales (Angleško) je 27. ob tri četrti na 10. dop. vznemirjal močan potres, ki je povzročil veliko škode na hišah, zlasti v Lallenlyju in Cardiffu, kjer se je razrušila večina, dimnikov in se pretrgale telefonske zveze. Posebno močen je bil potres v pre-mogokopih. kjer je v nek rov zašla voda ter zajela izhod 6. delavcem. Rudokopi so prestrašeni bežali iz podzemeljskih rovov in sedaj se nihče ne upa zopet nazaj v jame. Pri nas je magnetica zaznamovala pred tem potresom vibracijo dvigov obeh polov. Velika vročina. Te dni je nastala izredno velika vročina. Danes 2». junija n. pr. je kazal toplomer že ob 9. uri zj. 28° C v senci opoldne 44° <’ na solncu 35° v gozdu. Po znamenjih soditi pričakovati je nenavadnega vremenskega prevrata. Današnja številka se je vsled tehničnih ovir zakasnela. Listnica uredništva. V. Seli. v Ljubljani: Vaši impertinentni zahtevi se bo ustreglo — če tudi v nasprotnem zrn is hi kakor Vi mislite kakor hitro imamo dokazov v roki; kdo in koliko novomeških Vaših »somišljenikov" je v stiki v tem kom-plotu. Malo potrpite še! G. N ... . er v Kaudiji: Pozdrav „0 venec Slave * je lep pozdrav in jako primeren, da Vam to tudi dokažemo na — primernem mestu. Torej le korajžno naprej! Kupujte Nar. kolek Gospod Franc Mikec, pleskar in sobni slikar v Novem mestu je v moji hiši vsa v njegovo stroko spadajoča dela tako izborno in solidno izvršil, da se čutim poklicanega, mu tem potom moje pohvalno priznanje z najboljšim priporočilom. Janez Kalčič posestnik v Šmihelu in sluga Narodne čitalnice v Novem mestu. PC m Eternit - skiljevec proti ognju, toči in viharjem varna, lahka, trpežna, solidna streha za vsako poslopje priporočljiva. □ ms pokrivanjem vred stane K 3"60 do 4' . Le vožnjo za materijal in krovec izven mesta plača naročnik posebej. Strehe ni treba popravljati. Skriljevec je pripraven tudi pri notranjih zgradbah proti ognju in viharju. Garancija za več let. Glavni zastop in zaloga za Dolenjsko: